Spoštovani!

Pričenjam z 11. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da je zadržan in smo prejeli opravičilo o njegovi odsotnosti za mag. Branka Grimsa. Drugih pooblastil nismo prejeli.

Lepo pozdravljam vse prisotne, še posebej dr. Dominiko Švarc Pipan, državno sekretarko z Ministrstva za pravosodje.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, ugotavljam, da je tako določen dnevni red seje, kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POBUDA ZA SKLENITEV PROTOKOLA O SPREMEMBI KONVENCIJE O VARSTVU POSAMEZNIKOV GLEDE NA AVTOMATSKO OBDELAVO OSEBNIH PODATKOV. Gradivo k tej točki ste prejeli in sicer besedilo pobude ter zaprosilo Ministrstva za pravosodje za sklic seje na osnovi katere je danes tudi sklicana nujna seja odbora.

Besedo dajem državni sekretarki z Ministrstva za pravosodje, dr. Dominiki Švarc Pipan. Izvolite.

Hvala lepa za besedo, gospa predsedujoča.

Dobro jutro, lepo pozdrav vsem članom in članicam odbora, vsem prisotnim!

V začetku bi se najprej želela zahvaliti za hiter sklic te nujne seje. ta nujnost je bila pogojena z datum prihajajočega odbora ministrov Sveta Evrope, najvišjega politične dogodka, kjer lahko Republika Slovenija podpiše ta protokol glede katerega tukaj podajamo pobudo in o katerem bom na kratko spregovorila v nadaljevanju tega uvodnega govora. Kot običajno pa smo vam seveda s kolegi na voljo za podrobnejša pojasnil tudi kasneje.

Kot veste je Slovenija leta 1994 ratificirala izvirno konvencijo o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Bila je konvencija ratificirana v izvirnem besedilu leta 1981. Tisto, kar je pomembno je, da je bila takrat v tistem času tudi edini zavezujoč mednarodni dokument, ki je vzpostavil temeljne standarde varstva osebnih podatkov, kot jih poznamo danes v Sloveniji in Evropi. Konvencija ima seveda poseben pomen tudi glede na to, da je ena od mednarodnih pogodb Sveta Evrope, h kateri lahko poleg držav članic Sveta Evrope pristopijo tudi tretje države, ki niso države članice Sveta Evrope. Protokol, glede katerega podajamo pobudo pomeni po vsebini pravzaprav modernizacijo, prenovo skoraj celotnega besedila te do sedaj že dokaj stare konvencije. Konkretno predvsem gre za uskladitev z razvojem informacijske tehnologije na sled, ki je tudi nekako posledica določenih afer, kot so bile afere Snowden, Facebook in tako naprej.

Protokol je bil prejet maja lani in je bil 10 oktobra potem tudi v Strasbourgu odprt za podpis. Do marca letošnjega dleta, do konca marca ga je podpisalo skupno že 26 držav članic in pa tudi kot tretja država Urugvaj. Pomembno se mi zdi poudariti, da je pri pripravi samega protokola Slovenija imela izredno aktivno in konstruktivno vlogo, tako slovensko Ministrstvo za pravosodje, kot slovensko Ministrstvo za zunanje zadeve, tako na strokovni, kot politični ravni. Pri tem so bile izkoriščene tudi določene prednosti Slovenije, prepoznavnost Slovenije glede varstva osebnih podatkov, kjer imamo enega najbolj zaščitniških okvirov na tem področju v evropskem okviru in tudi sicer. Tukaj so bile izkoriščena tudi prizadevanja Slovenije v okviru Sveta Evrope, da se na splošno krepijo človekove pravice. To je seveda tudi ena od naših zunanjepolitičnih in siceršnjih prioritet. To poudarjam tudi zato, ker smo bili v zvezi s tem tudi pohvaljeni, to je bilo močno prepoznano v strokovnih in političnih krogih, pogajanjih v Strasbourgu. S prenovljeno konvencijo, s tem protokolom se že v naprej tudi usklajuje notranje pravni predlog Zakona o varstvu osebnih podatkov, ki je kot veste trenutno v pripravi na našem ministrstvu. Zlasti v zvezi s prvim odstavkom 14. člena, ki določa tisto najvišje pravilo, po katerem lahko država pogodbenica konvencije v izjemnih primerih ustavi prenose podatkov v drugo državo Evropske unije, Svet Evrope ali v tretjo državo, če obstaja resno tveganje obida določb o varstvu osebnih podatkov iz te konvencije.

Prenovljena konvencija torej v zaključku pomeni novo okrepljeno mednarodno pravno podlago, s katero se bo po njeni naknadni ratifikaciji, po našem mnenju tudi okrepilo varstvo osebnih podatkov v Sloveniji, v razmerju do drugih držav, ki jo bodo ratificirale, pa se bosta okrepila tako pravo, kot tudi kultura varstva osebnih podatkov.

Skratka, cilj te konvencije in pa ob podpisu tega protokola konvencije, še okrepiti tisto delikatno razmerje med po eni strani varstvom osebnih podatkov, zaščito človekovih pravic in pa po drugi strani prenosom osebnih podatkov na mednarodni ravni.

Toliko za enkrat uvodoma. Hvala lepa za besedo še enkrat, v nadaljevanju pa kot rečeno, smo tukaj za pojasnila.

Hvala lepa za vašo predstavitev.

Preden nadaljujemo, še obvestilo, da poslanka gospa Lidija Divjak Mirnik nadomešča poslanca gospoda Roberta Pavšiča.

Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi dobi besedo mag. Andrej Rajh.

Izvolite.

Lep pozdrav, hvala lepa za besedo.

Jaz pozdravljam sklenitev protokola o spremembi konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Vemo, da prihaja digitalizacija in blaginja v Evropski uniji je prav odvisna od tega področja in prav v Evropskem parlamentu je eno ključnih vlog na tem področju imela naša koroška Slovenka, dr. Angelika Mlinar. Izpostavljen je 9 milijard evrov težek finančni program, ki bo državam članicam omogočil prehod v digitalno družbo. Naj samo povem, da izhajam iz področja energetike, kjer bo digitalizacija imela velik vpliv. Samo v Mariboru je osem podjetij in agencij, ki delujejo na tem področju in to predstavlja en razvojni preboj za regijo.

Jaz predlog sporazuma oziroma konvencije podpiram.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima mag. Andrej Šircelj.

Podpredsednik, izvolite.

Hvala lepa, spoštovani.

Zdaj, glede same vsebine jaz nimam nobenih zahtev ali pa dopolnil ali pa predlogov, ker dejansko tako kot je bilo rečeno, je treba obstoječo konvencijo pripraviti na nove tehnološke, vsebinske in tudi ostale zahteve, ki jih danes svet nudi in ki jih nudi tudi način komunikacije, ki je sedaj v veljavi.

Bi pa, spoštovana podpredsednica, izkoristil - prijavil sem se sicer k razpravi, bi dal pa en postopkovni predlog tukaj. In sicer, da Odbor za zunanjo politiko preveri, kdaj je treba sklicevati nujne seje. Glejte, razlog, ki ga je državna sekretarka povedala je, da se bo svet ministrov sestal 16. in 17. maja v Helsinkih. In da je to edini razlog za nujni postopek. Svet ministrov se sestaja v okviru parlamentarne skupščine Sveta Evrope zelo pogosto, če ne samo svet ministrov, pa v imenu pooblaščenci, da tako rečem, namestniki ministrov, veleposlaniki – kdorkoli je že za to tukaj narejen. In zaradi tega mislim, da če nekdo zamuja, a je to Ministrstvo za pravosodje, a je to Ministrstvo za zunanje zadeve, zaradi tega ali pa si na nek način želi, da bi to hitreje bilo, potem naj seveda organizira svoje delo tako, da bo to hitreje, ker mislim, da take zadeve so za redni postopek. Tudi, če pogledamo Poslovnik Državnega zbora, kdaj se lahko nekaj sprejema po nujnem postopku, lahko ugotovimo, da to ni realen razlog za to. Zaradi tega bi v prihodnje sugeriral, da se to pogleda in da se ne sledi vladi tukaj, ne glede na to, kaj vlada hoče. Zakonodajni organ je samostojen organ, zaradi tega ni nobene nuje za to in še enkrat, ti sveti ministrov so v Strasbourgu ali kjerkoli že so, zelo pogosti in bodo tudi v naslednje. Ne nazadnje je to podpisalo 26 držav do zdaj od 47, kolikor jih je v Svetu Evrope, tako da, s tega zornega kota bi seveda predlagal, da tovrstne zadeve, ki so pomembne, Odbor za zunanjo politiko ne obravnava po nujnem postopku.

Verjetno mi boste zdaj formalno pravno nekaj povedali iz Poslovnika, zakaj je to tako možno, ker so tudi neke druge zahteve in tako naprej, ampak po sami vsebini in razlogu, ni to za nujni postopek. Hvala lepa.

Ja, hvala, tudi za vaš, pač predlog bomo, kar se mene tiče, v prihodnje, proučili tudi vsebinske vidike, če bo v moji moči, kar se pa tiče nadaljevanja vsebinske razprave, vidim pa, da ni več, aha je, gospod Horvat, izvolite, imate besedo, izvolite.

Hvala lepa, gospa podpredsednica. Se opravičujem, da sem morda, prepozno se prijavil. Lep pozdrav državni sekretarki, predstavnikom Vlade in vam, kolegice in kolegi.

Tudi sam nimam prav nobenih težav, da ne bi podprl te pobude za sklenitev Protokola o spremembi Konvencije o varstvu posameznikov glede na avtomatsko obdelavo osebnih podatkov. Tudi sam sem jo šel prebrat, tisto osnovno, iz leta 1981 in če rečemo, leto 1981, pa avtomatska obdelava podatkov in če rečemo leto 2019 in avtomatska obdelava podatkov - smo dejansko v tem času doživeli na področju razvoja informacijske tehnologije fantastične napredke. Jaz bi si želel, da bi, če govorim zdaj o razvoju IKT tehnologije, da bi Slovenija - ki je včasih veljala za deželo »software-a« - da bi Slovenija tukaj bila nad evropskim povprečjem, pa ni, pa ni, žal. Zdaj, pred dnevom Evrope, ki bo jutri, je SURS objavil neke podatke, kje smo mi glede dostopa slovenskih gospodinjstev do interneta in me boli na nek način, da smo pod evropskim povprečjem, ampak to zdaj ni tema.

Se strinjam z državno sekretarko, ko je rekla, da je potrebno to konvencijo modernizirat, posodobit – prav zaradi tehnološkega razvoja. Dejstvo je, da praktično vedno mi zakonodajalci capljamo za tehnološkim razvojem, ga ne dohitevamo in potem se nam nekaj zgodi, pa zadeve niso postavljene v pravni okvir, ker ga preprosto nimamo. No zdaj tukaj, mene zaposluje vprašanje, ki se mi postavlja prav zaradi razvoja tehnologije. Mi vsi vemo danes, kjerkoli smo, smo pod nekimi detektorji, morda, ki jih seveda niti ne vidimo. Podatki se beležijo, raznorazni osebni podatki, to trdim, osebni podatki iz leta 1981 ne morejo biti – govorim o definiciji osebnih podatkov – ne morejo biti isti kot leta 2019 ali pa leta 2030, ko bo ta konvencija najbrž se veljala.

Ali se torej na področju definicije osebnih podatkov – zdaj pa čisto konkretne, ne tiste, ko se reče v konvenciji osebni podatki pomenijo katerokoli informacijo, čeprav to ni ravno prav, podatek ni informacija, ne? To sta dve ločeni entiteti – pravi, v 2. členu: »Osebni podatki pomenijo katerokoli informacijo, ki se nanaša na določenega ali določljivega posameznika, ki je nosilec podatkov.« Me zanima čisto konkretno, ali lahko mi danes tukaj povemo, kaj so osebni podatki? Rečemo, okej, datum rojstva in tako naprej, ime in priimek.. Kaj še? Ali imamo ta nabor? To vprašanje se postavlja tukaj, ko razpravljamo o teh vprašanjih glede avtomatske obdelave podatkov in se zahvaljujem za odgovor.

Ja, hvala.

Besedo dajem državni sekretarki, dr. Dominiki Švarc Pipan, izvolite.

Hvala lepa in hvala za tole zanimivo vprašanje, s katerim se gotovo vsi ubadamo vsakodnevno in se srečujemo s tem problemom in tudi morebiti nekaterim nejasnostim, nenehnim spreminjanjem na tem področju. Jaz bi tukaj izkoristila priložnost, da imam s sabo tudi kolega iz strokovne službe, ki je tudi notranji nosilec priprave našega Zakona o varstvu osebnih podatkov in o tem največ ve – kolega Peter Pavlin iz Direktorata za kaznovalno pravo in človekove pravice.

Prosim.