Spoštovani, dober dan! Začenjam 3. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Obveščam vas, da imam zaenkrat samo eno opravičilo, in sicer gospod Ferenc Horvath je opravičeno odsoten.

Dovolite mi, da preden začnemo, še posebej pozdravim dr. Ernesta Petriča iz Urada predsednika republike.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV DR. MIROSLAVA CERARJA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA ZUNANJE ZADEVE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Gradivo z dne 30. 8. 2018 k obravnavi točki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, del pa ste zaradi varstva osebnih podatkov prejeli v varovani predal.

Predsednik Vlade, gospod Marjan Šarec, je na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave Republike Slovenije in 232. člena Poslovnika Državnega zbora 30. avgusta 2018 predložil listo kandidatk in kandidatov za ministrice in ministre Vlade Republike Slovenije, v kateri je predlagal, da Državni zbor za ministra za zunanje zadeve imenuje dr. Miroslava Cerarja. Predsednik Državnega zbora je ta predlog 30. avgusta 2018 poslal Odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu delovnemu telesu. Kot predsednik odbora sem v skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sklical današnjo sejo, na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil ter odgovarjal na vprašanja članic in članov odbora. Na podlagi predstavitve kandidata bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena poslovnika sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata in ga v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora poslal predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Prehajamo na predstavitev kandidata dr. Miroslava Cerarja.

Spoštovani, izvolite, dajem vam besedo.

Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod predsednik odbora.

Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter ostalim prisotnim!

Kot veste, sem bil zadnja štiri leta kot predsednika Vlade zelo dejaven tudi na mednarodnem področju in sem aktivno prispeval k uveljavljanju naših zunanjepolitičnih ciljev. Vesel sem, da smo ravno v času mandata Vlade, ki sem jo vodil, to je leta 2015, sprejeli Strategijo zunanje politike. Kot veste, je bila ta pripravljena na podlagi Deklaracije o zunanji politiki, ki jo je z ustavno večino potrdil Državni zbor. Dokumenta sta zelo pomembna za izvajanje enotne in odzivne zunanje politike, ki mora zastopati in varovati interese države, državljanov, gospodarskih in drugih subjektov ter krepiti ugled države v mednarodni skupnosti.

Dovolite mi, da vam predstavim nekaj svojih pogledov in načrtov glede naše zunanje politike in delovanja diplomatsko-konzularne mreže.

Prvič, prizadeval si bom za odprto, uravnoteženo in enotnejšo zunanjo politiko. Tu želim poudariti, da se bom zavzemal za vsestransko krepitev bilateralnega sodelovanja. Pomembno je, da ima Slovenija prijateljske odnose in odprt dialog z vsemi državami na svetu. Zavzemam se za politiko konstruktivnega sodelovanja in negovanja odnosov s sosednjimi državami. V večji meri smo lahko na tem področju seveda zadovoljni, vendar pa vse ni odvisno od nas. Slovenija z vsemi sosednjimi državami na gospodarskem področju odlično sodeluje. Beležimo razvejano sodelovanje tudi na številnih drugih področjih, od kulture, izobraževanja, turizma, infrastrukture in tako naprej. Posebno pozornost je treba namenjati naši manjšini oziroma rojakom v zamejstvu, ki imajo pomembno vlogo pri vzdrževanju dobrih odnosov s sosednjimi državami. Pri tem se je pomembno zavedati, da lahko Slovenija zelo veliko stori za naše zamejce, pa tudi druge Slovence po svetu že s tem, da je uspešna, ugledna in privlačna država, država, na katero so lahko naši rojaki ponosni in z njo potem tudi lažje sodelujejo. Pri tem seveda nikakor ne gre zanemariti pomena finančnih pomoči ter spodbujanja vseh oblik sodelovanja s Slovenci v sosednjih in drugih državah. Glede Hrvaške je znano, da se v preteklosti na nekaterih pomembnih področjih ni izkazala kot verodostojen partner. Trdno verjamem, da je za zaščito slovenskih interesov treba slediti pravni poti. Pravne postopke smo že sprožili v zvezi z uveljavitvijo arbitražne razsodbe in glede terjatev Ljubljanske banke do hrvaških podjetij. Slovenija je aktivna zagovornica širitve Evropske unije in bo še naprej pomagala državam, ki si tega želijo, na njihovi poti v Evroatlantske integracije. Tukaj imam seveda v mislih države Zahodnega Balkana. Kot vsi vemo, širitveni proces temelji na izpeljavi potrebnih reform in izpolnjevanju pogojev. To je odgovornost vsake posamezne države. Sam sem v zadnjih štirih letih opravil številna srečanja z voditelji držav regije in z evropskimi voditelji na temo stabilnosti Zahodnega Balkana in pomena nadaljnje širitve. Pomoč Slovenije je dobro sprejeta in cenjena. Prav tako naše poznavanje regije. glede tega mora Slovenija še naprej ostati med najaktivnejšimi državami in si prizadevati za razvoj odnosov med Evropsko unijo in državami Zahodnega Balkana. Če na tem mestu omenim Turčijo, lahko ugotovim, da so odnosi s to pomembno državo zapleteni. To velja še posebej glede pogledov na človekove pravice in nekatere druge temeljne vrednote. Vsekakor pa je treba na ustrezen način razvijati nadaljnje sodelovanje med Turčijo in Slovenijo ter nadaljevati konstruktivni dialog med Evropsko unijo in Turčijo na vseh ravneh. Poseben pomen pripisujem sodelovanju Slovenije s stalnimi članicami varnostnega sveta, torej ZDA, Francijo, Kitajsko, Združenim Kraljestvom in Rusijo. Gre za države, ki bo v okviru delovanja varnostnega sveta nosijo primarno odgovornost za ohranjanje miru in varnosti v svetu. Z vsemi omenjenimi državami imamo dobre odnose. Z nekaterimi smo zavezniki v Natu in Evropski uniji, vendar se je vsakemu partnerstvu treba posvečati. Tukaj predvsem mislim na odnos Slovenije z ZDA. Ocenjujem, da moramo negovanju transatlantskega odnosa posvetiti več pozornosti in prizadeval si bom za okrepljeno dinamiko v političnih in gospodarskih odnosih med državama. Glede odnosov med Slovenijo in Rusijo lahko ugotovim, da so tradicionalno dobri. V ospredju je predvsem gospodarsko, kulturno sodelovanje. V mednarodnih forumih se bom zavzemal za vzdrževanje stikov s to državo in reševanju odprtih vprašanj z dialogom, hkrati pa je treba v pogovorih z rusko federacijo jasno izpostaviti pomen spoštovanja mednarodnega prava in ozemeljske nedotakljivosti Ukrajine. Prepričan sem, da se mora Slovenija zavzemati za prijateljske odnose in odprt dialog z vsemi državami širom po svetu, seveda pa mora pri tem delovati v okviru lastnih vrednot in prepričanj. Tukaj imam v mislih predvsem kulturo miru in ne nasilja, človekove pravice, vladavino prava in druge demokratične vrednote ter ne nazadnje spoštovanje mednarodnih obvez. Ključno je, da v tujini vsi zunanjepolitični akterji nastopamo enotno oziroma usklajeno. S tem imajo naša sporočila večjo težjo in krepijo našo pozicijo. Kot minister si bom prizadeval za čim bolj učinkovito koordinacijo na zunanjepolitičnem področju.

Drugič. Zavedati se moramo, da smo jedrna članica Evropske unije. To, da smo v najbolj povezanem oziroma jedrnem delu unije, je naša strateška prioriteta potrjena tudi s strani Državnega zbora. Slovenija se vse skozi zavzema za enotno, trdnejšo in bolj povezano unijo. Čvrsto povezana demokratična in uspešna Evropska unija je za Slovenijo garant stabilnosti, stabilnosti in razvoja. Sodelovanje pri oblikovanju in izvajanju skupnih evropskih rešitev je naš vitalni interes. Našo politiko sem v štirih letih Vlade, ki sem jo vodil, usmerjal na razvoj odnosov z jedrom Evropske unije ob hkratnem ohranjanju in razvijanju dobrih odnosov s prav vsemi ostalimi članicami Evropske unije, med drugim seveda tudi s skupino V4. Za posebno nadgradnjo sodelovanja v okviru jedrnih držav unije sem poleg intenziviranja stikov z Nemčijo, Francijo in nekaterimi drugimi jedrnimi državami v zadnjih dveh letih vzpodbudil tudi intenzivnejše sodelovanje z državami Beneluksa. Gre za države, ki so ustanovne članice Evropske unije in, ki so nam podobne po vrednotah in interesih, pri tem je ključnega pomena poudarjanje demokratičnih vrednot, vladavine prava, spoštovanja mednarodnega prava in človekovih pravic. Vse štiri države, torej Slovenija in seveda Belgija, Nizozemska, Luksemburg imam izvozno usmerjeno gospodarstva in delimo številne poglede glede prihodnosti Evropske unije. Kot veste sem februarja letos gostil vrh Slovenija- Beneluks, že pred tem pa smo se predstavniki vlad tudi skupno srečevali ob robu Evropskega sveta. Po dosedanjih razpravah je bilo največ pozornosti namenjene vprašanjem prihodnosti Evropske unije, migracijam, zahodnemu Balkanu, pomenu Schengenskega prostora, notranjega trga in krožnega gospodarstva. Zaradi podobnih pogledov na številna vprašanja menim, da je treba nadaljevati s sodelovanjem z državami Beneluksa in ga krepiti, tako smo se tudi dogovorili na februarskem vrhu in to zapisali v skupni deklaraciji, sam si bom prizadeval, da bomo v prihodnje več pozornosti namenili gospodarski dimenziji sodelovanja s temi državami. Zavzemal se bom tudi za nadaljevanje sprotne izmenjave mnenj in stališč o vseh najbolj aktualnih zadevah. Posebej moram seveda na tem mestu tudi izpostaviti, da bo za Slovenijo poseben izziv predstavljalo predsedovanje svetu Evropske unije leta 2021, in pred tem priprava naslednjega večletnega finančnega okvirja Evropske unije, ki bo oblikovan brez združenega kraljestva, ki izstopa iz unije. Slovenija je začela s pripravami na oba procesa v katerih bo aktivno vlogo igralo tudi Ministrstvo za zunanje zadeve.

Tretjič, zavzemal se bom za učinkovit multilateralizem, trdno verjamem, da je učinkovit multilateralni sistem na čelu z OZN nujen za urejanje najpomembnejših mednarodnih vprašanj – globalnih izzivov, na primer vprašanj podnebnih sprememb, množičnih nezakonitih migracij ali terorizma, države enostavno ne moremo reševati samostojno, pri teh vprašanjih je potrebno sodelovanje čim širšega kroga držav. Mulitlateralizem v mednarodni sistem vnaša predvidljivost in ne nazadnje tudi pravno varnost, kar je pomembno zlasti za manjše države, multilaterizem je zato v interesu Slovenije. Zavzemal se bom za proaktivno delovanje Slovenije v vseh multilateralnih organizacijah, Slovenija mora še naprej dejavno delovati v vseh aktivnostih za zaščito in promocijo človekovih pravic in temeljnih svoboščin. Gre za eno naših temeljnih zunanjepolitičnih prednostnih nalog, v obdobju 2014-2018 smo članice sveta OZN za človekove pravice, ki mu letos tudi predsedujemo, gre za prvo predsedovanje Slovenije temu pomembnemu telesu, kar je vsekakor vidno priznanje našemu dosedanjemu delu na področju človekovih pravic. Še naprej je treba nadaljevati z aktivnostmi na področju mirnega reševanja sporov, mediacije, preprečevanja genocida in drugih množičnih grozodejstev. Republika Slovenija je in bo ostala zagovornica in učinkovitega in delujočega sistema mednarodnega prava ter mednarodnega kazenskega pravosodja. Posebno pozornost bo treba nameniti mednarodnemu razvojnemu sodelovanju in humanitarni pomoči, v mandatu te Vlade smo sicer že okrepili prizadevanja za večanje odstotka BMP (?), ki ga Slovenija namenja na tem področju. Seveda pa nas še naprej čakajo pomembni izzivi, vezani na povečevanje sredstev v skladu z globalnimi razvojnimi cilji. Glede sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah je Slovenija vseskozi med aktivnejšimi državami, to nam priznavajo tudi v NATO. Dejstvo je, da s tem uresničujemo našo zavezo in prizadevanje za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti, zato je pomembno, da s takim pristopom nadaljujemo.

Četrtič, gospodarsko diplomacijo moramo vnesti v celoten spekter naših zunanjepolitičnih aktivnosti. Gospodarska diplomacija je postala viden del naših zunanjepolitičnih aktivnosti, a je treba njeno delovanje še naprej krepiti v vseh oblikah. Po eni strani gre za to, da v tujini odpiramo vrata našemu gospodarstvu. Po drugi strani pa je treba skrbeti za privabljanje kakovostnih tujih investitorjev v Slovenijo. Pomembno je, da k temu prispevamo vsi zunanjepolitični akterji v državi, zato bom še posebej spodbujal tovrstno sodelovanje. Nadaljevati je treba z intenzivno dinamiko organiziranja gospodarskih delegacij in mešanih komisij ter gospodarsko sodelovanje. Seveda je treba tovrstne dogodke dobro vsebinsko pripraviti in se osredotočiti na posamezne sektorje glede na posamezno državo. V smislu večanja učinkovitosti gospodarske diplomacije bo potrebno postopoma okrepiti mrežo ekonomskih svetovalcev na diplomatsko konzularnih predstavništvih v tujini.

Veliko je bilo že narejenega v preteklih letih. K temu sem aktivno prispeval tudi sam. Vesel sem številnih uspešnih zgodbo, od tujih neposrednih investicij v Sloveniji ko sta na primer Yaskawa in Magna do uspehov naših podjetij v tujini, Pipistrel, Arctur in seveda še bi lahko našteval. Ugotavljam pa, da je v nekaterih pogledih potreben tudi miselni preskok od osredotočenja na tradicionalne trge kot so Evropska unija, zahodni Balkan, Ruska federacija, je pomembno, da nadalje širimo krog naših trgovinskih partnerjev. Verjamem namreč, da je treba iskati priložnosti tudi v geografsko bolj oddaljenih državah, kot so Kitajska, Japonska, Južna Koreja, nekatere zalivske države, posamezne države afriške in južnoameriške države in tako naprej. Tu mora pomembno vlogo igrati Svet za internacionalizacijo gospodarstva, ki povezuje deležnike iz javnega in zasebnega sektorja. S skupnim načrtovanjem aktivnosti in izmenjavo informacij je mogoče še okrepiti delovanje naših podjetij. Poseben poudarek želim ob sodelovanju nekaterih drugih ministrstev, predvsem Ministrstva za gospodarstvo in za okolje in prostor, nameniti slovenskim pobudam in dejavnostim na področju tako imenovanega krožnega gospodarstva. Zavzemal se bom za to, da bo prehod v trajnostno naravnano gospodarstvo, ki se v Evropski uniji uveljavlja skozi koncept krožnega gospodarstva, ena izmed pomembnih tem na področju naše zunanje politike. Prizadeval si bom tudi, da se Slovenija uveljavi kot regionalno vozlišče za razvoj krožnega gospodarstva in za aktivno povezovanje podjetij. Vse to bo vodila naša skupna zavezanost trajnostno naravnanim spremembam. Že kot predsednik Vlade sem se kot aktivni deležnik priključil platformi svetovnega ekonomskega foruma, imenovani PACE(?), za pospešitev sprememb na področju krožnega gospodarstva, v angleščini »platform for accelerating circular economy«. S temi prizadevanji želim nadaljevati tudi v prihodnje. Sam cilje trajnostnega razvoja razumem kot globalni konsenz za nujno preobrazbo družbe v najširšem pomenu besede. Gre za proces postopnega prevrednotenja tistih vrednot in vedenjskih vzorcev, kulture in navad, ki so nas sicer pogosto z dobrimi nameni izboljšanja blaginje, a s premalo razmisleka za dolgoročne posledice, pripeljali v stanje številnih neravnovesij tako na socialnem kot tudi na ekonomskem in okoljskem področju. Prizadeval si bom torej za Slovenijo, ki se bo tudi skozi gospodarsko diplomacijo izkazala za odgovorno in aktivno članico Evropske unije in mednarodne skupnosti. Za Slovenijo, ki bo delovala po načelih že sprejetih ciljih trajnostnega razvoja in bo sledila svojim dolgoročnim strateškim razmislekom in interesom. Prepričan sem, da bo to pomembno prispevalo tako k utrjevanju konkurenčnosti slovenskega gospodarstva kot tudi k blagostanju celotne družbe.

Petič. Posebno pozornost bom namenjal pogojem za učinkovito delovanje celotnega sistema ministrstva. Ključnega pomena za učinkovito izvajanje nalog, tako v notranji kot v zunanji službi, so obseg proračunskih sredstev in seveda kadri. Predvsem v luč predsedovanja Evropski uniji leta 2021 je nujno zaposlovanje pripravnikov in ustrezna organizacija priprav. Menim, da moramo z ustrezno pozornostjo obravnavati krepitev diplomatske prisotnosti, skladno z našimi političnimi in gospodarskimi interesi ter razpoložljivimi sredstvi. V mandatu Vlade, ki sem jo vodil, smo odprli rezidenčna veleposlaništva v Teheranu, Sofiji in Abu Dabiju, v Iranu, Bolgariji in Združenih arabskih emiratih. Prepričan sem, da nam krepitev diplomatske prisotnosti prinaša nove gospodarske priložnosti in veča našo prepoznavnost, seveda so pa tu možnosti tudi v okviru nerezidenčnega pokrivanja.

Spoštovani, prehajam v zaključni del te svoje uvodne predstavitve.

Zunanja politika je eden ključnih atributov države. Njen pomen je toliko večji za manjše države, kot je Slovenija. Kvalitetna in profesionalna diplomacija je pomembna za uresničevanje naših političnih, gospodarskih, varnostnih in drugih interesov. Slovenija je v mednarodnem prostoru uveljavljena kot zanesljiva in odgovorna partnerica. Smo država, ki prevzema svoj del bremena, ko gre za aktualne mednarodne izzive, ko gre za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah in tako naprej. Vendar pa se je na dinamično mednarodno okolje treba ves čas odzivati.

Verjamem, da lahko na podlagi elementov, ki sem jih danes predstavil, še okrepimo položaj Slovenije v mednarodni skupnosti in s tem zaščito naših interesov. Ob vsem tem pa - in s tem zaključujem ta uvod - si bom kot minister za zunanje zadeve prizadeval tudi za to, da postane pomen slovenske zunanje politike bolje, to je globlje in širše ozaveščen v slovenski družbi. Tako slovenski izobraženci, mediji in različne institucije kot tudi širša slovenska javnost se včasih premalo zavedamo, kako pomembno je, da predstavniki Slovenije na evropskem in svetovnem političnem parketu enakopravno sedijo za mizo s predstavniki vseh, tudi največjih in najbolj vplivnih držav sveta. V zadnjih štirih letih sem kot predsednik Vlade spoznal, da nam vsi ti voditelji in njihovi sodelavci, če le znamo nastopati spoštljivo, odločno in argumentirano, radi prisluhnejo in večkrat tudi upoštevajo naša mnenja in pobude. Prav tako sem spoznal, kako pomembno je, da je naša država politično stabilna ter uspešna na številnih področjih, za kar gre zahvala našim ljudem, in to vsem tistim, ki si za to iskreno in uspešno vsakodnevno prizadevajo na najrazličnejših področjih. Kajti, kot rad ponovim, če si v krizi, si plen, če si pa dober gospodar, si partner; ko ti gre slabo, si te želijo polastiti in te nadvladati, ko pa si uspešen, morajo s tabo sodelovati in te priznavati kot enakopravnega sogovornika. Seveda pa vse to velja le v takšnem svetovnem okolju, ki upošteva temeljne civilizacijske vrednote, kot so spoštovanje vladavine prava in mednarodnega prava ter spoštovanje temeljnih principov človečnosti, to je humanosti. Zato je tako zelo pomembno, da si vedno in povsod prizadevamo za svet miru in demokratičnega sožitja. Z namenom, da bo pomen slovenske zunanje politike bolj prepoznan oziroma ozaveščen v naši družbi, si bom sam in s pomočjo sodelavcev prizadeval za še več informiranja o naših zunanjepolitičnih aktivnostih. Predvsem pa si bom prizadeval, da bom svoje naloge na tem področju opravljal odgovorno ter v korist naše Slovenije in vseh nas.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, za vašo pozornost. Zdaj sem seveda na voljo za vaša vprašanja.

Dr. Miro Cerarju se zahvaljujem za podano predstavitev.

Odpiram razpravo. Besedo dajem članicam in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Seveda bomo to storili v sklopih. Kot prvi dajem besedo podpredsednici odbora, gospe Moniki Gregorčič. Pripravita naj se dr. Trček in dr. Milan Brglez.

Pozdravljeni! Hvala lepa za besedo.

Spoštovani dr. Cerar, kandidat za zunanjega ministra, kot predsednik Vlade ste v preteklem mandatu ključno sooblikovali zunanjo politiko naše države in glede na dejstvo da je Republika Slovenija članica Evropske unije ter tudi del evro in Schengenskega območja, se zato nekako upravičeno prištevamo med jedrne države Evropske unije kot so Nemčija, Francija, Benelux in zato so bili zagotovo stiki z državami članicami EU v preteklem mandatu med najpogostejšimi. Aktualne razmere EU pa nakazujejo, da so pred unijo pomembni izzivi varnosti, nadgradnje monetarne unije, krepitve zunanje in varnostne politike in podobno. Pri tem vemo, da imajo določene skupine držav glede ključnih vprašanj različne poglede, tako naj omenim države Višegrajske skupine in njihov pogled na reševanje varnostne oziroma migracijske politike. Zato se moje vprašanje nanaša na vlogo oziroma položaj naše države znotraj Evropske integracije. Katere države so naši najpogostejši zavezniki in sogovorniki, ki z nami delijo stališča glede prihodnih politik Evropske unije ter tako kot skorajšnji zunanji minister vidite nadaljnje pozicioniranje Republike Slovenije v okviru Evropske unije.

Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima dr. Franc Trček, pripravi naj se dr. Milan Brglez in mag. Branislav Rajić.

Dr. Trček, izvolite, imate besedo.

Lepa hvala za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav kandidatu!

Imam nekaj ducat krajših vprašanj. Opravičujem se kolegu Brglezu, ker mu bom verjetno malo ukradel kakšno iztočnico, ki jo bo gotovo dopolnil. Zdaj, govoriti da je naša zunanja politika zadnje štiri leta ali zadnje desetletje OK, bi bilo skrajno nekritično. Začel bom s prvim vprašanje. Poglejte, malo, veliko, red države, velikost države, jaz lahko odkrito priznam, da mi je od teh tujih politikov, vseeno sem deda, ki bo kmalu star 50 let, eden od zorov olaf palme, neka, dajmo reči nemogoče največja država, ki zelo jasno ve kakšno zunanjo politiko vse imeti. Moje prvo vprašanje se glasi, stroji ki ubijajo. Tako je Verilo naslovil prve, če hočete, vojaške avtomate že za časa prve zalivske vojne. Vi veste, da je zdaj kar neka resna pobuda, ki je prišla najprej s strani znanstvenikov, da bi tovrstne naprave prepovedali. 24 držav se je že temu pridružilo. Zanima me vaše stališče glede tega in ali in kdaj se bomo pridružili?

Drugo vprašanje se nanaša na nuklearno orožje, ne nuklearnemu orožju. Zakaj je Slovenija v OZN bila tukaj zadržana za časa mandata vaše Vlade v odhajanju in ali se bo tukaj zunanja politika Slovenije spremenila. Nanašajoč se na to, bom kar preskočil na deseto vprašanje, kjer sem imel zapisano jedrsko orožje Izrael, dr. Gregorčič, eden vodilnih strokovnjakov za to področje, ki nas je na tisti tako imenovani Janijevi preiskovalki opozoril, kar je splošno znano, da je država od jedrskih sil, ki ima najmanj nadzora, dejansko, kaj tam dogaja, Izrael, kar navsezadnje kaže tudi sobotni članek v prilogi časnika Dnevnik. Kako se boste glede tega opredelili znotraj zunanjih ministrov EU?

Nek problem, ki verjetno bo, pa to leti tudi na kakšne druge ministre, pri nas se ljudje na najbolj pomembnih položajih ne zavedajo, da bi morali hasicko tehtati besede. Eno je biti opozicijski poslanec, ki ne blekne vse kaj mislim, drugo je biti nek minister ali predsednik Vlade. Vaš minister Počivalšek je tak primer, v odhajanju. Vi ste rekli, da smo žico naredili zaradi Hrvaške, pa ne zaradi tega, ker je zdaj pol moje familije na Hrvaškem, gospod Cerar, ampak mi imamo s Hrvaško nek cel niz odprtih zadev, ne samo arbitraže, recimo tudi Nuklearka Krško, katero delovanje podaljšujemo, delno to preči neko drugo ministrstvo, ker sami veste o tem desetletju se je komisije o razgradnji resno sploh ni sestala. Imeli smo probleme o sestavi v vodstvu nuklearke. Nekako, kako boste vi kredibilni vis a vis zahtevnosti bilateralnih odnosov. A veste, jaz sem to gospo - pa ne bom zdaj povedal, kaj hrvaška stran si misli glede vaše kandidature, ampak to zelo dobronamerno mislim.

Četrti niz vprašanj se nanaša, kar ste sami omenili, na diplomatsko-konzularno mrežo. Verjetno sem bil v predhodnem sklicu - glede na to, da nisem predsedoval ne Odboru za zadeve EU ne Odboru za zunanjo politiko, tudi na nekih pomembnejših funkcijah v DZ nisem bil najbolj aktiven - čisto navaden poslanec, ki se je ukvarjal s tako imenovano parlamentarno diplomacijo. Prvo je seveda sploh obseg konzularne mreže in diplomatske, skratka, kako bomo kadrovsko zapolnjevali. Zdaj moram tu nekako, evo, narediti pozitivni diskriminacijo, moram izpostaviti vse veleposlanice, ki sem jih srečal v štirih letih, od gospe Knez preko gospe Škrilec, preko gospe Gradišnik, pa lahko bi nadaljeval. Tudi dobre, bom rekel, multilateralce, tako gospoda Logarja in gospoda Kirna, ki upam, da bo LMŠ ustrezno svetoval. Skratka, kjerkoli sem bil, naša konzularna diplomacija deluje na škrge, so kadrovsko podhranjeni. A veste, in tu v celem proračunu - dajmo manj za Nato, pa dajmo 20 milijonov za diplomacijo, če tako rečem. Na celem nizu podhranjeno. Kot drugo ste malo začeli, kje širiti mrežo. Ali je Afrika za nas, upam si reči, podcelina - a veste, ker jaz gledam kot eno celino Afro-Azijo, katere polotok je Evropa -, nek kontinent brez zgodovine, če sem malo heglovski, ali, kje, kdaj in kako bomo odprli veleposlaništvo, ali bo to Južnoafriška republika ali bo to država, kjer smo dobili nazaj iz tiste delilne bilance. Neka druga zadeva - vem, da se zaradi klimatskih razmer diplomati odpirajo -, kje in kdaj in kako bomo odprli v Srednji Aziji veleposlaništvo.

Če grem dalje, tako imenovana gospodarska diplomacija. Veste, ko se pogovarjam z enim od naših diplomatov, ki to pokriva in mi reče, z vsem dolžnim spoštovanjem do konzulatov v Monoštru, pa jaz imam v bistvu neka ista sredstva za reprezentanco kot ekipa v Monoštru. Nekoč sem nekaj delal, zdaj me pa Višegrajci prehitevajo sto na uro.

Zelo, evo, praktična vprašanja, mogoče ste presenečeni, da vam takšna postavljam, ker bi morali kot odhajajoči predsednik Vlade vedeti, kako se bomo tega lotili. A veste, eno je, če nekdo kupi tam tistih kladiv majhen milijon, kajne, drugo so pa te neke čisto bazične zadeve. Ali pa če se malo dotaknem delno, pa bom potem obdelal, kulturne diplomacije. A veste, jaz bi najraje z glavo se začel zabijat ob zid, ko se zdaj že z bivšim veleposlanikom, ki je šel nazaj v akademsko sfero z gospodom Rahnom, pogovarjam na Dunaju, pa imamo okroglo obletnico, evo, moje strokovno področje, Fabianija, kajne, in je tam problem, kje bomo - pa imam na koncu jezika klinc, pa ga bom povedal - našli 5 tisoč jurjev za neke panoje. Kaj takega je nedopustno.

Zdaj ena zadeva tukaj, kjer relativno seveda ne velika država in družba lahko uspešno deluje, je multilaterala. Se mi zdi, da mi nekako zanemarjamo multilateralo onkraj tega, da smo članica Nata in EU. Recimo, jaz sem bil predstavnik parlamenta v parlamentarni dimenziji Srednjeevropske pobude, ki je, odkrito lahko rečemo, nek paravan, pač, upam si reči, termin mehke diplomacije sosednje Republike Avstrije. In ko sem kandidiral kot predsednik Stalnega odbora za gospodarske zadeve, je bil to skoraj malo šok; ne vem, mogoče so drugi poslanci pred mano to jemali kot turizem, jaz ne. Skratka, malo bi bilo verjetno treba prevetriti, katera so še druga področja multilaterale, ki jo imamo, ki bi jo lahko izkoriščali. Pa bi nam lahko zdaj gospod Petrič naredil predavanja, kako smo do SEP-a prišli od neke - evo, če omenim Tita, bo desnica norela - bilaterale in tako naprej. Dobro, kažete »penezi«, ampak ni zdaj spet vse to… / smeh/… / oglašanje v ozadju/ Ja, vem, ja.

Neka zadeva, omenili ste naše bližnje zamejstvo. Sam sem imel to srečo, da sem v neki delegaciji, preden smo šli v Pešto, obiskal Porabje, pa tudi privatno. Porabski Slovenci, na katere prepogosto pozabljamo, vis a vis našim rojakom v Avstriji in Italiji. Tudi vis a vis, če hočete, dajmo se odkrito pogovarjati, čeprav bi to mogoče bolj pasalo na zaprto sejo, o orbanizaciji Prekmurja. Jaz sem tudi postavil poslansko vprašanje - če Orban plasira toliko pa toliko milijonov v Prekmurje, moramo mi plasirati toliko pa toliko milijonov med porabske Slovence, pika. Kaj boste naredili glede tega.

Tudi, ker sem nekaj časa bil Slovenec na Hrvaškem, je nekoliko drugačen status slovenskega, evo, da uporabim to lepo staro besedo, življa v republikah bivše Jugoslavije. Kaj boste naredili glede tega vprašanja.

Zanima me seveda tudi razvojna pomoč, ki jo mi primarno usmerjamo na Balkan, kar je nekako logično, ker kot jaz pogosto rečem, a veste, mi imamo mehki trebuh, ker smo sami zakomplicirali od meje s Hrvaško - prva stabilna meja, če gremo dol gledat, je meja med Iranom pa Turčijo, tisti, ki se malo bolj na geostrategijo spoznamo. Skratka, razvojna pomoč, čisto v praksi, če mi malo poveste, onkraj tega našega, nekdo bi rekel, naravnega teritorija. Verjetno se da to tudi vezati na vprašanje, kje bomo v Afriki locirali našo ambasado. Jaz predavam pač na arhitekturi in vem, da potem študenti medicine in študenti arhitekture, navsezadnje, kako bomo to vključili v razvojno pomoč.

Če grem naprej. Omenili ste Turčijo. Tu ne morem kaj, da se ne bi dotaknil izbire tistega, ki bo delal tunel Karavanke…

Dr. Trček, vas bom prosil…

Odgovor na prispevek…

Vas bom prosil, če lahko strnete.

Bom, bom, saj strnem… Odgovor na prispevek Emila Milana Pintarja, poziv Goranu Lukiću, pojasnilo izjav. Zelo ste izpostavljali človekove pravice, kajne. Kako vzamemo neko podjetje, ki na gradbišču nekega letališča je dejansko odgovorno za smrt nekaj sto delavcev, nekega gradbišča, ki je napol logor, si upam trdit.

Ena zadeva - saj grem proti koncu, gospod predsedujoči -, kulturna diplomacija. Kulturna diplomacija, glejte, če onkraj tega, da se kupuje žica preko poštnega nabiralnika na Madžarskem, kjer to zaporniško podjetje obvladuje Orbanova hčer, ki ne meče plenic v koš, se moramo tudi primerjati z Madžarsko. Glejte, oni imajo Balassi Institute pri nas. Zdaj moje resno vprašanje je, kdaj bomo odprli slovenske kulturne inštitute, pa take resne, ne neka sklica, ko se potem kregamo pa gledamo na postavki, ali tisto nesrečno zgodbo s Korotanom, ki smo jo imeli, kje bomo našli 15 jurjev. Kdaj bomo odprli slovenska tovrstna kulturna predstavništva v vseh sosednjih državah, verjetno tudi v Beogradu, verjetno tudi v Sarajevu, in v katerih prestolnicah.

Če se tega dotaknem - jaz sem si tule napisal »all that jazz«. Med poznavalci in ljubitelji jazza en tak raritetni koncert, Coltraneov koncert leta 1971 ali 1972 v Beogradu. Jaz imam ta cede, si ga zelo rad tudi poslušam. Tudi tu vam lahko gospod Petrič svetuje, kako se dela kulturna diplomacija, na ta način, kot so dejansko Američani čez zaveso napadali, če se tako izrazim, z jazzom. Zakaj vam to omenjam? To vam omenjam zaradi tega, ker mi imamo blazno fantastične jazzerje in jazzerke, starostni kohort je 20, 40 let. Od Vida Jamnika preko Drakslerjeve do, da jih zdaj ne naštevam, do mojega Vaska iz Maribora. Kako bomo to vključili v kulturno diplomacijo. In za konec, da ne bom predolg. Onkraj Nata, če mi beremo neke resen razprave v Evropi, ki jo je sprožil tudi naš ameriški zet na katerega bi težko bili ponosni, po 70. letih Nato kot tak je malo obsoleten. Kaj bomo delali? Kako bomo počeli in kje se bo to, Slovenija pozicionirala? In seveda še, tukaj sem si zapisal, neskupna politika, zunanja politika Evropske unije. Kako se boste s tem soočali na novi funkciji? Poglejte, saj nek primer, gospa Mogherini gre v Podsaharsko Afriko, nekoordinirano gre v Podsaharsko Afriko tudi gospa Merkl. Kako se boste tukaj soočali? In veste, onkraj te, ker včasih malo se mi zdi kot lajna, mi smo v medjedrnimi državami Evropske unije. Dajte, nehajmo se blefirati. Neko osebno vprašanje, ne le jaz, tudi resni slovenski diplomati menijo, da je ta tožba vizavi Hrvaške bila prehitra. Ali boste na to vezali vaš odstop, če je rezultat tam kjer se to dogaja, ne bo ugoden za Slovenijo?

In čisto za konec bi vam rad samo citiral en stavek akademika Beblerja. Naš problem ni v članstvu v Natu. Jaz mislim, da je. To je citat. Nadaljujem. Ampak so to ravnanja naših politikov in uradnikov, ki prepogosto pozabljajo, da so predstavniki suverene države in enakopravne članice zavezništva in se ne distancirajo od dejanj in politik drugih članic, kadar so slednje v nasprotju z našimi nacionalnimi interesi. Skratka, zaključujem s tem kako se boste distancirali od tovrstnih dejanj?

Upam, da mi boste na vprašanja vsebinsko odgovorili, spoštujoč tudi, kot radi rečemo, ta hram demokracije, ker sami dobro veste tudi vsebino male Ustave oziroma Poslovnika Državnega zbora.

Hvala za besedo.