Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 71. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jerca Korče do 12. ure, Marjan Šarec do 12. ure, Luka Mesec od 13. do 17. ure, Franc Jurša do 12. ure, Samo Bevk od 12. do 17. ure in Primož Siter do 14.30.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade.

Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 71. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v torek, 20. aprila 2021, s sklicem seje.

O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 72 poslank in poslancev. Za je glasovalo 72, proti nihče.

(Za je glasovalo 72.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 71. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ODLOKA O OKVIRU ZA PRIPRAVO PRORAČUNOV SEKTORJA DRŽAVE ZA OBDOBJE 2022-2024.

Predlog odloka je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga odloka dajem besedo predstavniku Vlade, mag. Andreju Širclju, ministru za finance.

Spoštovani predsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Dovolite mi, da vam predstavim Predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja države za obdobje 2020-2022 /?/, predvsem v tistem delu, ki se nanaša na leto 2021.

Skladno s 13. členom Zakona o fiskalnem pravilu je zaradi izjemnih okoliščin, ki so nastale zaradi epidemije, Državni zbor 11. maja 2020, 23. septembra 2020 in 18. novembra 2020 sprejel tri spremembe odloka za obdobje 2020-2022. S tem so se zagotovila sredstva za izvajanje ukrepov, povezanih z epidemijo. Ponovna sprememba odloka v delu, ki se nanaša na leto 2021, je potrebna, saj so izjemne okoliščine, povezane z epidemijo, v času od jeseni 2020 bistveno okrepile in poslabšale situacijo in v zvezi s tem tudi finančni vpliv oziroma vpliv na vse javne blagajne. Spremenila se je tudi makroekonomska napoved, zaradi tega učinkov navedenih ukrepov na javne finance v času priprave sprememb proračuna države za leto 2021 ni bilo možno načrtovati; govorim seveda o tako imenovanem drugem valu in o tako imenovanem tretjem valu.

Fiskalna politika je tako še močno pod vplivom epidemije. Pogled za nazaj kaže, da je bil v letu 2020 padec BDP vseeno manjši od pričakovanega in je znašal minus 5.5 % v primerjavi z Evroobmočjem je to boljše za 1,1 odstotno točko. Paketi ukrepov, ki so pomembni vplivali na padec gospodarske rasti, zaradi njih je bil padec manjši, Banka Slovenije ocenjuje, da približno za tretjino, Fiskalni svet ocenjuje za četrtino. UMAR da je bil ta padec zaradi sprejetih ukrepov manjši za 3 % točke, kot bi bil sicer, če ukrepov ne bi bilo. Zaradi teh obsežnih ukrepov je v letu 2020 znašal primanjkljaj minus 8,4 BDP, kar je višje od povprečja Evroobmočja, ki je znašal 7,2 % bruto družbenega proizvoda. Paketi, ki so vplivali na povečanje javnih dolgov v celotnem Evroobmočju, če govorimo o njih, lahko govorimo, da je v Evroobmočju znaša povprečje dolga 98 % bruto družbenega proizvoda, kar je približno za 18 % točk več kot znaša javni dolg v Sloveniji. Na tej podlagi in v teh okoliščinah Vlada predlaga ponovno spremembo veljavnega odloka in sicer se s temi spremembami za leto 2021 zgornja meja izdatkov sektorja države poveča na 25 tisoč 300 milijonov oziroma 25 milijard 300 milijonov, primanjkljaj znaša 8,6 % in po denarnem toku bo dovoljena zgornja meja izdatkov povečana na 14 tisoč 320 milijonov oziroma nekaj več kot 14 milijard za državni proračun, primanjkljaj pa bo znašal 8,6 %. S tem se bo omogočilo nadaljnjo nemoteno financiranje vseh ukrepov določenih v interventnih zakonih.

V zvezi s proračunom naj navedem, da je bilo porabljenih že okoli 800 milijonov, 500 milijonov je bilo že načrtovanih, okoli 260 milijonov pa bomo porabili in preusmerili znotraj EU sredstev. Nekaj bo prihrankov, razliko pa je potrebno še dejansko zagotoviti.

V zvezi s pokojninsko blagajno naj pojasnim, da se predvideni izdatki za pokojnine v vseh prihodnjih letih povečujejo. V letih 2021 se izdatki za pokojnine povečujejo za 5,9 %, nato se v naslednjih letih povečujejo za 2 do 3 %. Stopnje rasti pokojnin so usklajene z bilanco ZPIZ. Do razlik do katerih je bilo včeraj omenjeno, je prišlo zaradi različnih analitičnih evidenc oziroma podpornih dokumentih.

Spoštovani poslanci! Po preteku izjemnih okoliščin je potrebno zagotoviti, da fiskalna politika na srednji rok ne ogrozi okrevanje. S sprejetjem predlaganega odloka bo to omogočeno, zato predlagam, da ga podprete.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog odloka je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za finance.

Za predstavitev poročila odbora, dajem besedo predsedniku, Robertu Polnarju.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

Odbor za finance je na 57. nujni seji včeraj kot matično delovno telo obravnaval predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024. minister za finance je predstavil predlog odloka s spremljajočimi dokumenti ter pojasnil, da gradiva temeljijo na zadnji razpoložljivi makroekonomski napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj na sprejetih ukrepih Vlade, na Zakon o javnih financah in evropski direktivi. Glede ciljnega salda sektorja država je pojasnil, da predlog odloka v letu 2022 predvideva primanjkljaj v višini 5,7 % BDP, v letu 2023 primanjkljaj v višini 3,8 % in v letu 2024 primanjkljaj v višini 2,8 %. Primanjkljaj se torej znižuje. Glede ciljnega salda državnega proračuna je pojasnil, da se v letu 2022 predvideva primanjkljaj v višini 4,9 %, v letu 2023 pa…, do leta 2024 bo v višini 2,5 %, kar kaže na postopno konsolidacijo javnih financ.

Kot odziv na mnenje Fiskalnega sveta je opozoril na negotovost in na podlagi katerih se pripravljajo javnofinančne projekcije in izpostavil prizadevanje vlade, da se s fiskalno politiko ohranja in spodbuja gospodarstvo, podjetja in delovna mesta. Poudaril je, da izjemna situacija zahteva izjemno ukrepanje, pri čemer sicer prihaja do odstopanja od fiskalnih pravil, vendar se s ciljno usmerjenimi investicijami zmanjšujejo tveganja v gospodarskih dejavnostih. Predsednik Fiskalnega svete je glede prehoda iz ekspanzivne fiskalne politike v manj ekspanzivno oziroma bolj restriktivno v letih 2023 in 2024 opozoril, da gre za občutljiv preobrat, katerega bi morali spremljati načrt in ukrepi za doseganje prehoda z zmanjšano porabo. Glede visokega javnega dolga je poudaril, da bo ta obvladljiv, če bo učinkovito porabljen. Minister za finance je v zvezi z opozorilom Fiskalnega sveta poudaril, da bo vlada s svojimi ukrepi in z ukrepi, ki se pripravljajo v okviru Evropske unije stremela k čim bolj učinkoviti porabi sredstev.

Direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj je pojasnila, da bo v letu 2022 gospodarska rast še odražala nadomeščanje padca gospodarske aktivnosti v zadnjih dveh letih, nato pa bo postopno prišlo do stabilizacije gospodarske rasti v višin 3 %. Pri tem bo okrevanje gospodarstva odvisno zlasti od epidemioloških razmer.

V razpravi je bilo izraženo mnenje, da je vlada s financiranjem in sprejemom ustrezno usmerjenih interventnih ukrepov uspela ohraniti delujoče gospodarstvo in veliko število delovnih mest. Nasprotno so v povezavi z ravnanjem vlade nekateri razpravljavci opozorili na neracionalno porabo javnofinančnih sredstev na visoke odhodke državnega proračuna in visoko zadolženost države. Razpravljavci so se dotaknili tudi problematike izgradnje učinkovite ekonomske politike, ki naj v sedanji situaciji temelji na empiričnih analizah in proaktivni proračunski politiki. Iz tega vidika je bila izražena podpora predlaganemu odloku kot ustrezni podlagi za iskanje optimalnega razvojnega modela.

Predstavnikoma Fiskalnega sveta in Umarja je bilo postavljeno vprašanje glede učinkov interventnih ukrepov vlade. Predstavnik Fiskalnega sveta je podal oceno, da bi bil brez ukrepov padec gospodarske aktivnosti še za tretjino večji kot je bil sicer. Direktorica Urada za makroekonomske analize in razvoj pa je pojasnila, da so ukrepi vlade preprečili upad gospodarske aktivnosti za vsaj štiri odstotne točke. V okviru razprave je minister za finance odgovoril na zastavljana vprašanja in podal dodatna pojasnila.

Odbor je v skladu s 128. členom Poslovnika državnega zbora glasoval o vseh členih predloga odloka in jih sprejel. Odbor za finance kot matično delovno telo k predlogu odloka ni sprejel amandmajev in zato državnemu zboru predlaga, da predlog odloka o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od 2022 do 2024 sprejme v predloženem besedilu.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Monika Gregorčič bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Spoštovani poslanke in poslanci, predstavniki vlade!

Danes odločamo o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje od let 2022 do 2024. Z njim načrtujemo javno finančno porabo za prihodnje obdobje, skladno z javnofinančnimi cilji, ki se bodo zasledovali z ustrezno fiskalno politiko. Zakon o fiskalnem pravilu namreč določa, da se v okviru za pripravo proračunov sektorja država za najmanj tri prihodnja leta določijo ciljni saldo sektorja država ter njen najvišji dopustni obseg izdatkov ter ciljni saldo ter najvišji obseg izdatkov za državni proračun, skupni ciljni saldo in skupni obseg izdatkov vseh občinskih proračunov, najvišji obseg izdatkov za pokojninsko blagajno ter tudi najvišji obseg izdatkov za zdravstveno blagajno.

Izjemna okoliščina COVID epidemije, ki je zajela celotno Evropo in ves preostali svet je rezultirala v splošnem upadu gospodarske aktivnosti. Zaradi vseh omejevalnih ukrepov se je na podlagi instrumenta izjemnih okoliščin omogočilo odstopanje od fiskalnih pravil tako na nacionalni ravni kot tudi na ravni celotne Evropske unije. V Sloveniji smo še vedno močno vpeti v reševanje gospodarstva in v blažitev posledic epidemije. To pomeni, da moramo razmeram ustrezno prilagoditi tudi naše javnofinančne načrte. Trenutne negotove razmere nam onemogočajo pripravo stabilnih srednjeročnih fiskalnih napovedi, zato se fiskalne ukrepe v večji meri bolj natančno lahko načrtuje zgolj za leto 2022. Cilji za leti 2023 in 2024 pa zgolj nakazujejo smer prihodnje fiskalne politike. Zavedamo se, da bo fiskalna politika tudi v prihodnjih letih močno uperjena v reševanje posledic trenutne krize. Iz preteklih izkušenj pa vemo, da je le z ekspanzivno fiskalno politiko mogoče gospodarstvu zagotoviti ugodne in stabilne finančne razmere za normalno rast. To nam konec koncev nalagajo tudi mednarodne institucije kot so Evropska komisija, Mednarodni denarni sklad, Evropska centralna banka. Kljub temu pa moramo narediti vse, da se bo primanjkljaj sektorja država v vrhu, ki ga bo predvidoma dosegel letos, v prihodnjih letih začel postopoma zniževati.

V Poslanski skupini Stranke Modernega centra se zavedamo vseh potencialnih nevarnosti, ki jih tak način vodenja fiskalne politike prinaša. In na vse te nevarnosti seveda v svojem mnenju upravičeno opozarja tudi Fiskalni svet. Zato si bomo kot koalicijski partner še posebej prizadevali za ustrezno ravnotežje, da bo fiskalna politika zagotavljala ugodne razmere za rast gospodarstva, a hkrati pazila na srednjeročno vzdržnost javnih financ.

Zato bomo predlog tega odloka v Poslanski skupini Strane Modernega centra podprli.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Mag. Alenka Bratušek bo predstavila stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!

Danes je pred nami eden od pomembnejših dokumentov, ki se sprejemajo v Državnem zboru, saj moral bi biti. Zakaj? Zato, ker s tem dokumentom začrtamo javnofinančno politiko za naslednji dve leti. Na žalost je dokument, ki je danes pred nami, papir brez vrednosti. Številke, ki so zapisane na papirju, so zapisane samo zato, da boste lahko še naprej porabljali davkoplačevalski denar brez nadzora. Cel kup številk, ki sploh ne gredo skupaj. Dokument je brez repa in glave in kar je ključno brez vsebine, brez pogleda v prihodnost. Vaša skrb je samo, da boste denar, ki ste ga dobili z zadolževanjem, čim lažje in čim hitreje porabili. Stranka, ki je celo desetletje vpila o zdravih javnih financah brez zadolževanja, je državo zadolžila najvišje v zgodovini. Javni dolg, ki ste ga uspeli narediti znaša kar 37,4 milijarde oziroma 80,8 % BDP.

Vsak Slovenec je zadolžen skoraj 18 tisoč evrov. Konec leta 2022, o katerem se sedaj pogovarjamo, bo ta dolg narastel na 45 milijard in vsakega Slovenca boste zadolžili za skoraj 22 tisoč evrov. In to vi, ki ste nas 10 let podučevali kako je zadolževanje škodljivo in kako je treba javne finance konsolidirati. V enem letu ste uspeli javnofinančno sliko naše države postaviti na glavo. V enem letu ste uspeli javne finance razstreliti v pravo katastrofo. Potrebno je seveda povedati in poudariti, da je koronska kriza tudi naše življenje postavila na glavo in da smo ljudje upravičeno pričakovali, da nam bo država v tej krizi pomagala. In prav je, da je pomagala. Še danes pa nimamo niti ene analize učinkov za ukrepe, ki ste jih izvajali in plačevali v zadnjem letu. Je res prav, da ste študentom namenili dvakrat 150 evrov, duhovnikom pa 750 evrov na mesec? Je res prav, da so dobili zdravniki tudi do 8 tisoč evrov koronskih dodatkov, zaposlenih v DSO-jih pa tudi samo 1,3 evra na uro? Ni prav, seveda ni prav.

In tudi načrtovanje javnih financ vam nekako ne gre najbolje od rok, in to dokazuje dokument, ki ga bomo sicer obravnavali pod naslednjo točko. To je odlok o porabi javnega denarja za obdobje 2020-2022, ki ste ga v enem letu spremenili oziroma danes ga boste spremenili četrtič. S tem odlokom, o katerem govorimo sedaj, bi morali začrtati smer javnih financ za obdobje 2022-2024, pa prav gotovo ne bo nič bolje. Prepričana sem, da bo tudi ta dokument potrebno večkrat popravljati, tudi zato, ker očitno spet načrtujete napad na določene kategorije prebivalstva. Spet so vaša tarča upokojenci. Kot se je zgodilo leta 2012, ko ste več kot 25 tisoč upokojencem pokojnine znižali za 25 tisoč %. Seveda smo to vašo napako leta 2013 popravili in upokojencem vrnili, kar so prislužili. Glede na številke, ki so pred nami, pa se bo usoda očitno ponovila.

Okvir za leto 2022 je v osnovi sprejela že prejšnja, naša vlada, razmere in kriza pa seveda od vas zahteva, da naredite določene popravke. In ste jih. In danes imamo pred sabo nov, vaš predlog razreza porabe javnega denarja. In zanimivo je, da ste se odločili, da boste varčevali ravno in najbolj na upokojencih. Pokojninski blagajni sredstva znižujete za 230 milijonov evrov. Občinam znižujete sredstva, občine bodo leta 2022 lahko porabile manj kot v letošnjem letu. Da ne govorimo zdravstvu, kjer je sprememba majhna, ampak vseeno simbolna, tudi njim boste vzeli 5 milijonov evrov – sebi pa odrezali za 650 milijonov evrov večji kolač. In spoštovani minister, te številke vas na žalost postavljajo na laž.

Še več, tukaj je analiza odhodkov ZPIZ-ovske blagajne po letih in rasti teh odhodkov po letih. Rast v letu 2019 v primerjavi z 2018 je bila 4,1 %, rast v lanskem letu, seveda zaradi vseh covidnih dodatkov, je bila 7,6. V letošnjem letu načrtujete rast teh odhodkov v višini 5,4, za leto 2022 pa pustite praktično enak znesek. In še enkrat sprašujem, kje so se izgubili tisti 2 do 3 odstotki, o katerih govorite. S takšnim zneskom kot ga imate v odloku, bo pokojnine treba zniževati, samo rast števila upokojencev, zahteva večji znesek kot je to. To so dejstva in ta dejstva potrjujejo številke.

In seveda tako šlampasto pripravljenega dokumenta v stranki SAB ne bomo podprli.

Je pa žalostno, da stranka SDS za vsako svojo vlado pusti pogorišče. Po vladi, ki ste jo vodili od 2004 do 2008 ste nam pustili bančno luknjo in veliko korupcijsko afero Patria. Po vladi, ki ste jo vodili leta 2012, ste državo pustili s prazno blagajno, ljudem pa ideološko zniževali pravice – upokojencem ste znižali pokojnine tudi za 25 %, da ne govorim, da ste v državo klicali trojko. Po tej vladi boste pustili razsute javne finance, najvišji javni dolg v naši zgodovini, sprt narod in očitno spet znižane pokojnine. Veliko dela čaka vlado, ki bo prišla za vami, in veliko napak in neumnosti bo potrebno popraviti in odpraviti. V stranki SAB ostro nasprotujemo temu, da načrtujete poseg v pokojnine in seveda absolutno bomo glasovali proti temu odloku.

Hvala lepa. Robert Polnar bo predstavil stališče Poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci!

V tržnem gospodarstvu je informacijska vloga makroekonomskih strategij, napovedi in politik ključna. Vlada, centralna banka in drugi institucionalni nosilci oblasti, deležnikom sporočajo svoje cilje, temeljne parametre gospodarjenja in sistemski okvir delovanja. Dobra, pravočasna in verodostojna informacija je ključ poslovnega prilagajanja nižjih transakcijskih stroškov in optimalnih gospodarskih rezultatov. Uspešno gospodarstvo potrebuje dvoje – konkurenco in prožnost na eni, socialno vzdržnost in vključenost na drugi strani. To je referenčni okvir, znotraj katerega bi morali delovati Vlada in vsi deležniki v Sloveniji.

V Poslanski skupini Desus se nam kaže pomembno izraziti zadržanost do projekcij gibanja makroekonomskih agregatov, ki jih pripravljajo domače in tuje inštitucije. Svoje projekcije izdelujejo v trenutku, ko se ne ve, kako dolgo bo trajala epidemija, kako globoka bo kriza, kako bodo na gospodarsko dejavnost vplivali ukrepi, ki jih uporabljajo in izvajajo države in kakšna bo prihodnja interakcija svetovnih ekonomij.

Na podlagi najnovejše napovedi Urada za makroekonomske analize in razvoj, se za leto 2022 pričakuje gospodarska rast za 4,4 %, za leto 2023 pa za 3,3 %. Bruto investicije v osnovna sredstva bodo v enakih obdobjih imele rast 8,0 in 6,5 %, državna potrošnja pa bo rastla po stopnjah 1,7 % in 1,4 %. Izdatki sektorja država bodo za leto 2022 obsegali 25 milijard in 40 milijonov evrov. V strukturi teh izdatkov je najvišji delež državnega proračuna, ki je načrtovan na 13 milijard in 300 milijonov, kar je 53 % vseh izdatkov. Glede na predviden najvišji dovoljen obseg izdatkov za leto 2021, bo v absolutnem znesku nižji za milijardo evrov.

Na seji Odbora za finance, smo slišali mnenje Fiskalnega sveta, da bi tak preobrat iz ekspanzivne v nekoliko bolj restriktivno fiskalno politiko pomenil tveganje za izpolnjevanje vseh zakonskih obveznosti državnega proračuna. Ekspanzivna fiskalna politika pa pomeni tveganje za nedoseganje srednjeročnega fiskalnega cilja. Kako naj ravnajo nosilci ekonomske politike, da bi v največji meri omejili tveganja? Kje je torej optimalna razmejitev med obema vrstama politike, ekspanzivno in restriktivno, tega kajpak nismo slišali, zato ker tega v resnici nihče ne ve.

V negotovosti se lahko vse izkaže kot vzrok, vse primerjave pa so le informativne. Vladne politike, zlasti strukturne, razvojne in regionalne, bodo pri tem odločilnega pomena. Gospodarska zgodovina jasno izkazuje, da so vse razvite države prehajale skozi dolga, več stoletna obdobja, v katerih je bila aktivna vloga države ključna za njihov razvoj. Tak razvoj je bil podprt z močnimi državnimi intervencijami, na nivoju in obsegu, ki ga je dopuščal zgodovinski trenutek. Najuspešnejše so bile ravno države, ki so upravljale s svojim razvojem in ga niso prepuščale samo tržnim zakonitostim.

Ključno je razumeti, da se učinkovita ekonomska politika ne gradi s teorijami in z doktrinami. Temelji na empiričnih analizah in aktivni razvojni politiki. V razvoju gospodarstva imajo pomembno vlogo aktivne in pragmatične vlade, ki so posvečene ekonomskemu razvoju in so pripravljene razumno eksperimentirati. Poglavitni cilj v soočanju z epidemijo bi moralo biti popolno okrevanje, zato ker je epidemija minljiv pojav, na katerega posledice lahko vplivamo, da bi bila končna škoda čim manjša, / znak za konec razprave/ potem pa je potrebno obnoviti življenje, ki se je zaustavilo, ne pa spremenilo, zagotovo pa življenje med epidemijo ni bilo uničeno, jasno pa je, da bo po obnovi lahko tudi boljše, tako kot bi lahko bilo boljše tudi že pred njo.

Poslanci Poslanske skupine Desus bomo podprli Odlok o okviru za pripravo proračunov sektorja država za obdobje 2022-2024.

Hvala lepa.