Dobro jutro. Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 101. sejo Odbor za zunanjo politiko. Kot običajno vas v pričetku seje vljudno prosim, da spoštujete zdravstvena napotila, vzdržujete medosebno razdaljo in nosite zaščite maske.

Obveščam vas, da so opravičeno danes s seje odsotni: gospod Marjan Šarec, Poslanska skupina LMŠ; mag. Meira Hot, Poslanska skupina SD; gospod Ivan Hršak, Poslanska skupina Desus ter gospod Zmago Jelinčič Plemeniti, Poslanska skupina SNS. Na današnji seji pa s pooblastili sodelujejo naslednji poslanci oziroma poslanke: gospod Jure Ferjan nadomešča gospod Mojco Škrinjar iz Poslanske skupine SDS, prav tako gospa Elena Zavadlav Ušaj nadomešča gospo Evo Irgl ter gospod Boris Doblekar nadomešča gospoda mag. Branka Grimsa, iz Poslanske skupine Levica pa gospa Nataša Sukič nadomešča dr. Mateja Tašner Vatovca.

Pozdravljam vse prisotne in vabljene na današnjo sejo. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora in 21. januarja ste prejeli predlog za širitev s točko 3.a in pred glasovanjem vas obveščam, da bomo glasovali na način, da vsi člani za ugotavljanje navzočnosti obvezno pritisnem eno od treh tipk na glasovalni napravi, torej tipko za, proti ali kvorum. Na glasovanje: Na glasovanje dajem predlog za širitev s točko 3.a, Predlog zakona o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in mednarodnim kazenskim sodiščem o izvrševanju kazni mednarodnega kazenskega sodišča. Glasujemo. Navzočih 14 poslank in poslancev.

Kdo je za? (14 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicen vključno z dodatno izglasovano širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.

Samo na pričetku bi kot ponavadi spomnila na smiselno uporabo Poslovnika, 245., 246. ter 242. člen, ustna predstavitev poslanskega vprašanja traja do 3 minute, odgovor predstavnika Vlade do 5 minut, dopolnilno vprašanje poslanca do 2 minuti, dopolnitev odgovora predstavnika Vlade do 3 minute, vsak poslanec pa lahko na eni sejo postavi največ dve vprašanji.

Besedo za postavitev prvega vprašanja dobi mag. Branislav Rajić, za njim bo na vrsti gospod Matjaž Nemec.

Hvala lepa gospa predsednica. Dobro jutro vsem.

Moje vprašanje bo kratko. Poslanci iz Poslanske skupine SAB smo večkrat postavljali vprašanja povezana z arbitražno sodbo in uveljavitvijo le te in odgovori, ki smo jih dobili, so bili vedno zelo nedoločni, so se bolj zatekali k sklicevanju na tiho diplomacijo. Nato po teh več poizkusih ne moremo pristati, namreč mandat se izteka in ta tiha diplomacija sumimo, da je celo nema diplomacija. Državljanke in državljani in tudi poslanke in poslanci si vsekakor zaslužimo, da dobimo en konkretnejši odgovor ali vsaj, da vemo kakšen premik je narejen je na to temo, ki je precej pomembna oziroma zelo pomembna meja med Slovenijo in Hrvaško. Razumljivo je in tukaj ne dregamo pregloboko, da ne morete razkriti vsega kar je narejeno, če je narejeno, ampak pomembno je vedeti pravzaprav ali je sploh kakšen premik narejen, zlasti v luči teh dogodkov na morju in mogoče domnevne trgovine, ki je opravljena, pa v tem smislu prosim za odgovor.

Hvala.

Hvala lepa.

Preden nadaljujemo bi samo spomnila, v petek bo na temo dveh dokaj občutljivih zunanjepolitičnih tematik potekala zaprta seja Odbora za zunanjo politiko, na predlog poslanskih skupin opozicije, tako da jaz verjamem, da bo takrat še malce več priložnosti za bolj poglobljen odgovor tudi na temo tihe diplomacije, kajti tiha diplomacija je v bistvu pojem, ki je ravno namenjen temu, da o teh zadevah se ne razpravlja v globino v javnosti. Bo pa državni sekretar seveda odgovor kolikor, mislim kolikor bo sam ocenil za današnjo odprto sejo.

Gospod Rajić, želi…

Hvala gospa predsednica. Ravno to sem mislil povedati, da pričakujemo toliko pač konsistenten odgovor, da bi predvsem državljanke in državljani dobili vsaj neko informacijo glede na iztekajoči se mandat, ne mislim pa, da bi šli čez pristojnosti, ki jih ima odprta oziroma možnosti, ki jih ima odprta seja.

Hvala.

Prosim.

Naslednji je na vrsti za postavitev vprašanja gospod Nemec, potem pa še gospa Sukič.

Gospod Nemec, izvolite.

Hvala lepa predsedujoča. Spoštovane kolegice, kolegi!

Bom jaz izhajal iz vprašanja gospoda Rajića, ga dopolnil, ker je to po naši oceni ena od najpomembnejših, če ne najpomembnejša zunanjepolitična tema, govorimo o odprtih vprašanjih so sosednjo Republiko Hrvaško. Včeraj, če se ne motim, je minister Hojs obiskal Zagreb. Govora je bilo tudi o Schengenu. Nekatere informacije prihajajo na dan, da bo prihodnje poletje še zadnje, ki ga bomo preživeli v kolonah ob vstopu v Hrvaško, ampak moje zelo Konkretno vprašanje, spoštovani državni sekretar se nanaša na dogajanje izpred tedna dni, ko je iz hrvaških medijev: prišla novica, da naj bi prišlo do dogovarjanja med ministroma za zunanje zadeve in kmetijstvo oziroma ribištvo v Umagu s skupino ribičev, kjer naj bi zainteresirani javnosti bila predstavljena pobuda oziroma sporazum o medsebojni možnosti ribolova v obeh morjih, torej slovenskem in hrvaškem. Moje eno in edino ključno vprašanje, spoštovani državni sekretar glede na te dogodke je. Ali Republika Slovenija odstopa od arbitražnega sporazuma ali pa s temi dejanji implementira odločbo arbitražnega sodišča? To je eno od ključnih in vitalnih vprašanj. Mislim, da podrobnosti niso za javnost, ampak to ključno, ključna informacija je pa pomembna ne samo za obe državi, ampak za celotno regijo. Torej, ponavljam vprašanje. Ali Republika Slovenija odstopa od arbitražnega sporazuma? Po moji oceni je to nemogoče, glede na to, da je bil ta potrjen z referendumom. Ali implementira odločbo ustavnega oziroma arbitražnega sodišča?

Hvala lepa.

Hvala lepa.

V tem krogu še gospa Nataša Sukič, potem pa bo dobil besedo za odgovor na prvi krog državni sekretar. Izvolite.

Najlepša hvala za besedo, predsedujoča. Lep pozdrav!

Jaz bi vam pa, spoštovani, rada postavila vprašanje glede sporazuma z Madžarsko o drugem tiru. Namreč koalicija si je že predlani podelila mandat za sklenitev sporazuma z Madžarsko o drugem tiru proge Divača-Koper, javnost pa v resnici nima nobenih informacij o poteku pogajanj. Politika Levice do tega vprašanja je ves čas konsistentna in jasna, nasprotujemo vsem oblikam udeležbe tujega kapitala v projektu drugega tira. Zakaj? Ker ocenjujemo, da je to ekonomsko in politično škodljivo. Namreč partnerstvo z Madžarsko ni enakopravno, ker Slovenija sama jamči za plačilo kreditov in zagotavlja subvencioniranje drugega tira, Madžarska pa kljub temu bi potem sporazumu postala polovična lastnica nove proge in dobička, poleg tega bi dobila vezane posle v koprskem pristanišču. To je ena stvar.

Druga pa je, da je partnerstvo z Madžarsko v resnici politično škodljiva. Namreč samo nekaj kolonije dopuščajo, da ima tuja država v lasti njihovo strateško infrastrukturo in ta proga seveda je del strateške infrastrukture. Se pravi, ocenjujemo, da pač povezave največje vladne stranke SDS z madžarsko oligarhijo pač ne morejo biti stvar države in se prenašati na državno raven.

Skratka, v trenutku, ko recimo Hrvaška Vlada na vsak način skuša izriniti madžarsko naftno družbo MOL iz Ine, je videti, da vaša Vlada ta trenutek razprodaja tako turizem kot železnice madžarskemu kapitalu. Vemo kakšne stvari prihajajo ven glede intence Madžarov glede skupine Sava, ki jo želijo, do katere se želijo dokopati in hrvaški primer tudi jasno kaže, da madžarski kapital uporablja vsa sredstva, tudi podkupovanje in da mednarodna arbitraža, ki je predvidena, ki naj bi bila predvidena tudi v vašem sporazumu, v resnici ščiti madžarsko stran. Pa zato sprožam nekako tudi pobudo, da Vlada vse pogovore z madžarsko takoj in nepreklicno ustavi, ampak ker vem, da moja pobuda ne bo naletela na odprta ušesa, vam zastavljam naslednja vprašanja:

Kolikokrat sta se sestali vladni delegaciji in kdaj na to temo? Ali in kdaj so se v sporazumu, ste se v sporazumu pogovarjali na ravni vlad in ministrstev in v kakšni fazi so pogajanja? Ter kdaj naj bi bil ta sporazum usklajen in parafiran? Se že v naprej zahvaljujem za odgovore.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Morda moj nasvet, če danes s strani državnega sekretarja iz Ministrstva za zunanje zadeve ne boste prejela kompletnega odgovora, da to tovrstno vprašanje naslovite potem v okviru ustnega ali pa pisnega poslanskega vprašanja tudi na Ministrstvo za infrastrukturo.: Zdaj pa za odziv dajem besedo državnemu sekretarju, gospodu Dovžanu. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Zahvaljujem se vsem, torej obema poslancema in pa poslanki za postavljena vprašanja.

Glede na vsebinsko povezanost si bi dovolil, da gospodu Rakiću in pa Nemcu odgovorim z enim odgovorom. Slovenija seveda spoštuje in upošteva arbitražno razsodbo. Ta je mednarodno-pravno dejstvo in kot veste, jo je tudi že tedanja zakonodaja iz leta 2018 nekako se je prilagodila, tako da je Slovenija prilagodila tudi notranji pravni red temu mednarodno-pravnemu dejstvu, tako da kar se tega tiče je jasno, da iz arbitražne razsodbe izhajajo tudi obveznosti, tudi za drugo stran. Glede izpolnjevanja obveznosti, ki izhajajo iz arbitražne razsodbe za drugo stran, seveda težko to komentiramo, to pač sodi v kontekst tihe diplomacije, vsekakor pa Slovenija izraža ves čas pripravljenost in ohranja dialog s Hrvaško o načinu uveljavitve razsodbe, tako da, kar se pa tiče, kot rečeno, vprašanja odstopanja, je pa povsem jasno, da to ne pride v poštev, in da Slovenija vse aktivnosti, ki jih izvaja, jih izvaja v luči uresničitve arbitražne razsodbe in pa seveda tudi olajšanja življenja ljudi ob meji, ki imajo zaradi samega poteka tako ali drugače, torej poteka meje tako ali drugače takšne ali drugačne posledice za njihov vsakdan. S temi aktivnostmi je seveda začela že Vlada v letu 2018 in so sledile kot rečeno tudi z notranje pravne zakonodaje. Tako da, kaj več kot toliko bi zelo težko ta trenutek povedal, je pa seveda kot je že predsedujoča odboru pojasnila, v petek tudi izredna seja kjer bo priložnost morda o teh vprašanjih z ministrom izmenjati kakšno besedo več.

Kar zadeva sporazum. Torej mednarodne sporazume pa bi si poslanka gospa Sukič dovolil najprej eno kratko pojasnilo. Namreč, zunanje ministrstvo je tisto, ki je odgovorno za mednarodne sporazume kot pravne akte, ne pa za vsebino pravnik atkov, tako da, nismo mi tisti pravi naslov, ko gre za pogajanja za posamezne sporazume, kajti ta so vedno v rokah ministrstev, ki so vsebinsko pristojna za materijo. To izhaja iz Zakona o zunanjih zadevah in tega se dosledno držimo. Seveda pa vsem resorjem pomagamo s svojimi izkušnjami zato, da sam postopek teče pravilno in da ne prihaja do kakšnih postopkovnih napak. Seveda pa, če lahko se dotaknem še vsebine. Za Slovenijo, to bo tudi v nadaljevanju še nekaj besed o tem, ko bomo govorili o strateškem dokumentu zunanje politike, je zelo pomembno, da ima normalne odnose ne samo, torej dobre odnose ne samo s sosedi, ampak tudi, bom rekel temu, širšo soseščino, ki predstavlja tudi zaledni trg Luke Koper in v tem smislu torej so aktivnosti, ki bi povezale in navezale Luko z nekim širšim zalednim območjem, so dobrodošle in koristijo torej tudi Sloveniji, predvsem Sloveniji in zaradi tega se seveda podobnih oblik sodelovanja poslužujejo tudi druge države, druga pristanišča, tako da to ni noben unikum, da prihaja do raznih oblik sodelovanja z zalednimi državami. Ampak kot rečeno, glede vsebinskih: podrobnosti pa nismo na zunanjem ministrstvu pravi naslov. Vsekakor pa ne drži trditev da, to pa bi si dovolil reči, da so države, ki nekako dopuščajo, da je del infrastrukture tudi v tuji lasti, da so kolonije, to pa poglobljena analiza, če se jo boste lotili, bo seveda pokazala, da bi takšna izjava razglasila kar precejšnje število držav, tudi članic EU in Nata za kolonije. Tako da, s tem bi jaz tudi to vprašanje zaključil in morda priporočil, da se ga kar zadeva vsebino, naslovi na Ministrstvo za infrastrukturo.

Hvala lepa.