Spoštovane poslanke in poslanci, nadaljujemo prekinjeno 95. sejo Odbora za zunanjo politiko.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Naj najprej na kratko spomnim na smiselno uporabo določb poslovnika, ustna predstavitev poslanskega vprašanja traja tri minute, odgovor predstavnika vlade pet minut, dopolnilno vprašanje poslanca dve minuti ter dopolnitev odgovora predstavnika vlade tri minute. Poslanec pa lahko na eni seji zastavi največ dve različni ustni poslanski vprašanji. Prvi dobi besedo gospod Matjaž Nemec, izvolite.

Hvala lepa za besedo, spoštovani gospod državni sekretar. Moje poslansko vprašanje se nanaša na informacije, ki jih je objavil spletni portal N1 in sicer gre za interni razpis, ki ste ga baje prejšnji torek objavili, gre za razpis za imenovanje 17 vodij tako imenovanih diplomatsko konzularnih predstavništev. To je že tretji sklop imenovanj, v nizu, o zadnjem obdobju govorim v času tretje vlade Janeza Janše. Prvi, kolikor mi je znano, je bil organiziran v marcu 2020, drugi v juniju 2021 in novembra je bil razpisan tretji razpis, interni. Tisto kar bode v oči je predvsem timing, ki je izbran, potem ko je predsednik republike obelodanil prvi možen termin za redne volitve. Zakaj to opozarjam, kajti nenavadno je, tudi izhajajoč iz prakse zdajšnje vlade, da se razpis tako zgodaj pripravil, kar daje slutiti, da vlada želi pohiteti z nekaterimi imenovanji, torej, kot rečeno 17-imi predstavništvmi, tisto kar bode v oči je predvsem časovnica takšne odločitve. Namreč, poleg teh 5 procentov imenovanj, to so tista tako imenovana politična imenovanja, bomo lahko v obdobju leta pa pol, dveh, dodobra zamenjali 70 procentov celotne mreže, tako imenovanih diplomatsko konzularnih predstavništev. Predvsem pa me zanima slednje, ali je to nova praksa ali je to nova, da mi ne bo predsednica štela kot drugo vprašanje, ali je to zaradi prihajajočih volitev in ali držijo informacije, da pri dveh predhodnih imenovanjih, torej govorim, tiste iz leta 2020 in tiste iz leta 2021, torej v juniju mesecu. Kadrovska komisija je predlagala svoje kandidate, medtem ko na »hearingu« so bili predstavljeni in povabljeni drugi kandidati. Zakaj to sprašujem? Zaradi tega, ker iz diplomatske mreže vse več informacij prihaja, da zelo težko uveljavljajo politiko, zunanjo politiko, ki je dosežena s konsenzom v Državnem zboru, na račun tistih veleposlanikov, ki uveljavljajo politiko ene politične opcije, tukaj govorim predvsem o stranki SDS. Torej, spoštovani direktor oziroma državni sekretar, moja informacija oziroma moje vprašanje je sledeče, kot že rečeno, ali je kadrovska komisija predlagala ene kadre in na »hearing« so bili potem povabljeni drugi kadri ali gre tudi na Ministrstvu za zunanje zadeve za tako imenovani politični cunami stranke SDS, tako kot po nekaterih drugih ministrstvih. Hvala lepa.

Hvala lepa. Sprašujem ali je morda še kakšen interes za postavitev vprašanja oziroma pobude državnemu sekretarju. Ugotavljam, da ne, zato sedaj dajem besedo za odgovor dr. Raščanu.

Hvala lepa. Gospod poslanec, me veseli, da ste me nagovorili tudi kot nekdanjega direktorja. Ja, jaz sem v zunanjem ministrstvu opravljal vse strokovne funkcije od desk officer-ja, do sedaj državnega sekretarja, ko sem se prvič dotaknil politike, kar mi je v veselje, kar tudi govori o tem spoštovanju do poklica, ki ga tudi v opravljate. Glede razpisa pa je čisto normalen razpis, kot vsako leto menjavamo poleti večino vodij diplomatsko konzularnih predstavništev. Letos se nam bo zgodilo, da je je v, spomladi tudi v nekaterih pomembnih sosednjih prestolnicah, bodo kolegi dopolnili zakonsko starost 68 let, ko se morajo vrniti v domovino, ker ne morejo več opravljati službe v tujini, tako da večina teh menjav, se bo zgodila naslednje poletje. To se nam je tekom let oziroma desetletij izkazalo kot najboljša rešitev, predvsem zaradi tistih, ki imamo še šoloobvezne otroke, da se vsi menjavami poleti, ker je najlažje potem, da se otroci vključujejo v šole. Pa tudi režim dela na diplomatsko konzularnih predstavništvih je tak, da potem lažje pride do teh menjav. Zdaj, države različno vodijo to politiko menjav zaradi vsega kar je povezano, družinskega življenja, strokovnega dela in tako naprej, se vsak seveda želi dobro pripraviti na to menjavo, dobro urediti tudi zadeve za družino. Tako, da mi pomikamo to mejo izbirnega postopka vsako leto nižje, ker smo ugotovili, da recimo v avstrijski diplomaciji, ki jo tudi smatramo kot dobro, profesionalno diplomacijo uspeva vsakega decembra že najprej povedati že vsem izbranim, potem pa tudi javnosti, kdo kam gre naslednje leto, tako da tudi mi se bomo potrudili, da ta postopek čim hitreje speljemo. Gre za standardni postopek, ki se nič ne spreminja, je seveda internega značaja, zaupne narave, tako v okviru Ministrstva za zunanje zadeve, v okviru izbirne komisije, v okviru tudi hearinga pred Odborom za zunanjo politiko, kjer boste vi sodelovali in imeli to pomembno vlogo. Tako, da nikakor pa ne bo prišlo ali pa ni prišlo do take zamenjave kandidatov in po Zakonu o zunanjih zadevah in po pravilnikih Ministrstva za zunanje zadeve se kaj takega ne more zgoditi. Hvala lepa.

Hvala lepa. Gospod Nemec imate besedo za dopolnitev vprašanja.

Hvala lepa. Spoštovani državni sekretar, nisem pravilno ali pa prav razumel, kajti nekaj kontradiktornosti je razbrati iz vašega izvajanja. Po eni strani razumem to prakso, ki se je vpeljala, da dejansko se izpelje razpis v mesecu marcu, aprilu mesecu, zato da se diplomati potem s svojimi družinami pripravijo, da prevzamejo vodenje DKP-jev v jeseni. To je povsem razumljivo. Niste pa jasno odgovorili, ali gre tukaj ta premik iz marca meseca na november mesec izključno zaradi volitev, ki prihajajo, torej, da se lahko kadruje čim prej. Kajti v primerih, ko so bile sklicane volitve, ko so bili v preteklosti izpeljani razpisi se je gentelmansko dogovorilo, da se izpelje razpis z prihajajočo novo vlado. Torej, vemo, da so volitve v mesecu aprilu, konec meseca. V takem primeru bi bilo povsem logično iz prakse, ki je veljala do sedaj, da se to imenovanje prestavi na prihajajočo vlado. Zato obstaja utemeljen sum, da gre za poizkus političnega kadrovanja. Omenjali ste posameznika, eden je kolikor vem, 68 let star. Vem, da so bile nekaterim pod pretvezo predsedovanja podaljšani mandati in tukaj se tudi ustvarja sum in dvom, da so določena mesta petih veleposlaništev oziroma DKP-jev rezervirana za nekatere ožje sodelavce ministra. Torej, ne razumem prav vašega odgovora. Imeli smo neko logiko, imeli smo nek dogovor. Ali ta dogovor rušimo zaradi političnega kadrovanja. Hvala lepa.

Hvala lepa. Dr. Raščan, želite besedo.

Hvala lepa. Jaz imam podatke o treh kolegih, ki bodo stari 68 let, spomladi, relativno zgodaj spomladi. Tako, da tukaj ocenjujemo, da bi bilo, da so potrebne, čim hitrejše menjave. Kot sami veste po Zakonu o zunanjih zadevah je 10 procentov tako imenovanih ne-kariernih diplomatov, političnih diplomatov, se pravi ja, približno 5 vodij diplomatsko-konzularnih predstavništev je tako imenovanih političnih. Če se ne motim, so trije ali štirje že v ministrstvu, tako da je mesta še za enega, mogoče za dva. Tako, da, vse ostalo pa gre za normalni ciklus menjav kariernih diplomatov z kariernimi diplomati. Hvala lepa.

Hvala lepa. Ker ni več interesa, to točko zaključujem. Gospod Bevk, prosim.

Hvala lepa za besedo gospa predsednica. Jaz bi rad gospoda državnega sekretarja, dr. Raščana, vprašal glede stanja na poljsko beloruski meji. Namreč, danes lahko beremo na STA, da sta si predsednika Putin in Lukašenko izmenjala stališča o razmerah z begunci na meji, kamor jih je v zadnjih nekaj dneh prispelo več tisoč migrantov. Ker jih poljski organi ne spustijo v državo množice ljudi ostajajo ujete na beloruski strani meji in to ob vse nižjih temperaturah. Zato me zanima kako komentirate stanje na poljsko beloruski meji in kaj bo Slovenija kot predsedujoča Svetu Evropske unije naredila v zvezi s tem oziroma kakšno je stališče Republike Slovenije. Hvala lepa.