Spoštovane kolegice in kolegi!

Pričenjam 93. sejo Odbora za zunanjo politiko. Ob začetku seje vas kot običajno vljudno naprošam, da glede na zdravstvena napotila tekom celotne seje vzdržujete in spoštujete medosebno razdaljo in nosite zaščitne maske. Obveščam vas, da so danes iz seje upravičeno odsotni: gospa Lidija Divjak Mirnik Poslanska skupina LMŠ ter gospod Zmago Jelinčič Plemeniti Poslanska skupina SNS, danes je upravičeno odsoten tudi gospod Matjaž Nemec Poslanska skupina SD, na seji pa danes s pooblastilom sodelujejo naslednje poslanke in poslanci, gospa Alenka Jeraj nadomešča mag. Branka Grimsa iz Poslanske skupine SDS, gospod Andrej Černigoj Poslanska skupina NSi nadomešča gospoda Blaža Pavlina in gospa Andreja Zabret Poslanska skupina LMŠ nadomešča gospoda Marjana Šarca.

Pozdravljam vse prisotne člane odbora in vse vabljene na današnjo sejo.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 7. oktobra ste prejeli tudi predlog za širitev dnevnega reda s točkami A1, B1, 2a in 2b. Tako, da bomo najprej glasovali o vsakem predlogu za širitev dnevnega reda posebej.

In prehajamo na glasovanje o predlogu za širitev s točko A1 – Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.

Na glasovanje dajem predlog za širitev dnevnega reda s točko B1, Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023. glasujemo. Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Predlog za širitev dnevnega reda s točko b1. potrjen.

Na glasovanje dajem še predlog za širitev s točko 2.a Predlog Zakona o ratifikaciji sporazuma o gospodarskem partnerstvu med državami / nerazumljivo/ na eni strani ter Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami na drugi strani s sklepno listino. Glasujemo.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je tudi predlog za širitev dnevnega reda s točko 2.a potrjen.

Na glasovanje dajem še zadnji predlog za širitev s točko 2.b Pobuda za sklenitev sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republiko Kosovo o sodelovanju pri varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami. Glasujemo.

Kdo je za? (12 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Tudi ta predloga za širitev dnevnega reda s točko 2.b je potrjen.

Tako je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem in z vsemi izglasovanimi rešitvami.

Pri obravnavi prvih dveh točk dnevnega reda sedaj predlagam, da združimo obravnavo točk a1. in b1. torej Predlog sprememb proračuna Republike Slovenije za leto 2022 in Predlog proračuna Republike Slovenije za leto 2023. Te dve obravnavi bi združili. Zanima me, če kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Prehajamo na skupno obravnavo TOČK A1. IN B1. TO JE PREDLOG SPRMEMEMB PRORAČUNA ZA LETO 2022 IN PREDLOG PRORAČUNA ZA LETO 2023.

Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora 30. septembra 2021. Predloga proračunov bomo obravnavali v skladu s tretjim odstavkom 157. člena Poslovnika Državnega zbora in sicer le z vidika svojih pristojnosti torej le v tistih delih, ki se nanašajo na delovno področje Ministrstva za zunanje zadeve. Obveščam vas, da do tega trenutka nisem prejela nobenega predloga za amandma odbora. Za dopolnilno obrazložitev predlogov proračunov dajem besedo predlagateljem najprej predstavnici Ministrstva za finance za splošno obrazložitev predlogov proračunov gospa Klavdija Štimec, Ministrstvo za finance.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav. (Moje ime je Klavdija Štimec.)

S strani Ministrstva za finance bom na kratko izpostavila nekaj osnovnih podatkov iz splošnega dela Predloga sprememb proračuna za leto 2022 in Predloga proračuna za leto 2023.

Proračuna sta še vedno pripravljena v negotovih razmerah povezanih z obvladovanjem epidemije in okrevanjem gospodarstva ter posledično s spremenljivimi makroekonomskimi okoliščinami. Prihodki državnega proračuna so za leto 2022 načrtovani v višini 11,5 milijarde evrov in so glede na sprejeti proračun 2022 višji za 4,2 %. Za leto 2023 se pričakuje 3,3 % rast predvsem na račun višjih davčnih prihodkov in prejetih sredstev iz proračuna EU. Odhodki državnega proračuna so za leto 2022 določeni v višini 13,9 milijarde evrov, kar je za 7 % manj kot je ocenjena realizacija za leto 2021. V letu 2023 so odhodki državnega proračuna določeni v višini 13,4 milijarde evrov, kar je za 4,2 odstotka manj kot v Predlogu sprememb proračuna za leto 2022. Primanjkljaj državnega proračuna po denarnem toku je v letu 2022 ocenjen v višini 4,6 % bruto domačega proizvoda v letu 2023 pa v višini 2,7 % bruto domačega proizvoda. Strukturi odhodkov bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 dobra tretjina sredstev namenjena za druge tekoče domače transfere znotraj katerih bo več kot polovica sredstev namenjena tekočim transferom v javne zavode, preostala glavnina sredstev pa bo namenjena v okviru tekočih transferov v sklade socialnega zavarovanja. Ključno komponento predlaganih proračunov predstavljajo tudi investicije, in sicer tako neposredno kot posredno preko občin in javnih zavodov. Skupaj bo namenjeno preko 2,2 milijardi evrov. Med investicijami bi izpostavila predvsem investicije v zdravstvo, v cestni in železniški promet, investicije v prilagajanje podnebnim spremembam, v oskrbo s pitno vodo, investicije v vrtce in osnovne šole ter investicije v kulturo. Okoli 1,6 milijarde evrov bo namenjeno transferom posameznikom in gospodinjstvom ter približno 1,5 milijarde evrov pa bo namenjeno za stroške dela. V okviru programskega proračuna se bo tako v letu 2022 kot v letu 2023 največ sredstev namenilo za politiko izobraževanja in šport, in sicer približno 2,2 milijardi evrov, kar pomeni okvirno 16 % odhodkov državnega proračuna. Skoraj 1,6 milijarde evrov bo namenjeno za socialno varnost, ker pomeni približno 11 % proračunskih odhodkov. Sredstva za področje prometa in prometne infrastrukture pa predstavljajo približno 9 % odhodkov državnega proračuna, kar pomeni 1,2 milijardi evrov. Ob koncu bi želela dodati, da bodo okoliščine in izhodišča načrtovanje obeh proračunov ter pristop upravljanja javnih financ posebej predstavljeni na seji matičnega odbora za finance. Med tem ko so programske vsebine in posebnosti posameznih proračunskih uporabnikov prikazane v finančnih načrtih posameznih resorjev. To bi bilo z moje strani vse. Hvala za pozornost.

Hvala lepa. Besedo za predstavitev proračunov resornega ministrstva za zunanje zadeve. Sedaj dajem ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju. Izvolite.

Hvala, predsednica. Lep pozdrav spoštovanim poslankam in poslancem!

Predlog sprememb proračuna za leto 2022 za Ministrstvo za zunanje zadeve znaša 131,9 milijonov evrov, in sicer 118,4 milijone evrov je integralnih sredstev, ki so predvidena za redno delovanje ministrstva in diplomatsko konzularne mreže. S tem zagotavljamo in bomo zagotovili ustrezne delovne pogoje za delo slovenskih diplomatk in diplomatov v tujini, hkrati pa nadgrajujemo varnostne pogoje za boljšo informacijsko varnost sistemov komunikacij med DKP-ji. To je bilo področje, ki je bilo v zadnjih letih popolnoma zanemarjeno. Predvidena so sredstva za plačilo mednarodnih obveznosti za izvajanje gospodarske diplomacije in za mednarodno razvojno sodelovanje in humanitarno pomoč, ki je na nek način posebej v teh časih krize zelo pomembna politika Ministrstva za zunanje zadeve. Del sredstev v letu 2022 bo namenjeno tudi še za predsedovanje Svetu Evropske unije in pa za Blejski strateški forum. 13,1 milijona evrov je namenjenih za zamenjavo in obnovo lastniškega objekta s poslovnimi prostori v Bruslju, za obnovo poslovnih prostorov v Rimu in Ljubljani. Iz nasledstva po bivši SFRJ bomo po predvidevanjih dobili dodatnih 6,5 milijonov evrov glede na predvidevanja pred letom dni zaradi nekaterih uspešno zaključenih dogovarjanj v okviru nasledstvenih pogajanj. Pol milijona evrov pa imamo sredstev EU iz slovenske udeležbe.

Če preidem na proračun za leto 2023, ta je načrtovan v višini 109,2 milijona evrov. Sredstev je 12,3 milijona evrov manj glede na sprejeti proračun 2022 oziroma 22,8 milijonov manj glede na predlog, ki ga obravnavate, hkrati s tem proračunom. 104,4 milijona evrov je integralnih sredstev, kar zagotavlja zadostno količino sredstev za redno delovanje Ministrstva za zunanje in DKP mreže. Zdaj, ta proračun tudi ne vsebuje več sredstev za predsedovanje Svetu Evropske unije. Po predvidevanjih torej ne potrebujemo 7,5 milijonov evrov kot je bilo prvotno predvideno za leto 2023. Poleg tega pa tudi načrtovano za dobrih 4 milijone evrov manj investicij. Zdaj, manj je tudi namenskih sredstev. Ker bo na koncu največja investicija pridobitev in prilagoditev poslovnih prostorov za SPBR in bilateralno veleposlaništvo v Bruslju, zato teh sredstev tudi ne potrebujemo.

Toliko na kratko. Hvala.

Hvala lepa ministru za to uvodno dodatno obrazložitev.

Sedaj odpiram razpravo poslank in poslancev. Prvi dobi besedo gospod Nik Prebil.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana predsednica. Minister, kolegice in kolegi, predstavniki vlade.

Pri proračunu, saj bom probal biti kratek, no, ja, govorimo o tistih ključnih sredstvih, a vendar vseeno bi poudaril, da predvsem pri zunanji politiki niso sredstva vedno in zgolj vse. Preden to pokomentiram, se bom, v bistvu imam samo nekaj vprašanj glede predloga, ki je pred nami.

In sicer v letu 2021 je proračun Ministrstva za zunanje zadeve med enim večjih do sedaj, če ne največji. Seveda verjetno iz vidika predsedovanja, kjer so določeni stroški pač vsekakor bili potrebni. Potem se nekako, če leto 2021 izvzamemo, na leto 2020 proračun viša, potem pa v proračunu za leto 2023 izrazit predviden padec. Zdaj, zakaj je to tako? Drugo moje vprašanje pa je pri tekočih transferjih v tujino. Zdaj, načrtujete 103 milijone in pol porabe, kar je v bistvu skoraj za 131 % več kot v sprejetem proračunu 2022. In od tega je v bistvu več kot polovica, torej malo več kot 60 %, namenjenim »drugim« tekočim transferjem v tujino. Zdaj, prvič, zakaj je tolikšno povišanje na tej postavki? In pa, kaj so ti »drugi« tekoči transferji v tujino? Namreč pod obrazložitvijo zelo pavšalno navajate, kaj bo šlo pod področja MZ-ja, nekaj pod Ministrstvo za finance, nekaj pod Ministrstvo za izobraževanje. Torej prosim, koliko za posamezne dele in za kaj.

Zdaj, minister, vi ste tudi izpostavili v svojem tem uvodnem delu gospodarsko diplomacijo, kar meni nakazuje, da cenite ta del zunanje politike in seveda vanj vlagate veliko pomembnost. Mi je pa iz tega vidika predvsem nerazumljivo, zakaj se potem zgolj viša postavka politične diplomacije, medtem ko na gospodarski diplomaciji zdaj v tej spremembi načrtujete znižanje za 626 tisoč evrov. Zgolj samo pojasnilo bi prosil.

Kot sem pa rekel na začetku, bi pa rad poudaril, da so sredstva veliko, sploh v zunanji politiki predstavljajo nekakšno moč. In njihova smotrna poraba na določenih področjih s prioritiziranjem seveda nudijo možnost Republike Slovenije, da se v mednarodnem polju krepi. A vendar lahko slovenski diplomati dobro delujejo le ob ustrezni diplomaciji tudi političnega vrha, ki pa naj bi bila spoštljiva in seveda namenjala določeno pozornost ugledu na mednarodnem parketu matične države, torej Republike Slovenije. Tako, da bi še enkrat poudaril to, da se ta politika pelje spoštljivo in s sodelovanjem, kar pa morda iz najvišjih predstavnikov te vlade včasih pač ni videti oziroma se z določenimi opazkami zadeva pokaže drugače.

Tako, da tukaj bom zaključil. Bi pa samo še eno stvar glede na to, da iz področja zahodnega Balkana, kjer Slovenija kot nekoč ali še zdaj, pardon, se predstavlja kot vodilna aktivistka, da pelje ta proces približevanja Evropski uniji v tej regiji naprej. Nekako mediji iz področja zahodnega Balkana, pa ne samo mediji, tudi nekateri trenutni voditelji, pa tudi bivši, opozarjajo, da je Slovenija na tem področju nekoliko zaostala, da je izgubila tisto spoštovanje, ki ga je nekoč imela, tudi iz vidika verjetno tistega, o čemer sem govoril prej.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Sprašujem, če je še kakšen interes za razpravo predlogih proračunov? Ker ga ni več, dajem besedo za odziv potem predstavnikom Ministrstva za zunanje zadeve.

Želite odgovarjati vi, gospod minister, ali boste besedo predali? Deljeno. Izvolite, najprej beseda je vaša, gospod minister.

Hvala.

Zdaj, midva sva bila z generalnim sekretarjem kar na nekaj proračunskih pogajanjih z ministrom za finance. Niso bila enostavna. Kot veste, imamo v deklaraciji o zunanji politiki v sklepnem poglavju zavedeno, da se z ministrstvom za zunanjo politiko zagotovi ustrezna sredstva za delovanje. In jaz lahko prvič rečem, da smo z razrezom, ki smo ga uspeli izpogajati pri Ministrstvu za finance, zadovoljni in da bomo lahko uspešno izvedli vse naloge, ki so pred nami, in bomo hkrati lahko tudi razširili delovanje DKP mreže. Zdaj, nekaj predlogov že imamo in ko bomo skupaj s kolegi prišli do sklepih predlogov, bomo o tem razpravljali tudi na Odboru za zunanjo politiko. In, če se boste strinjali, bomo v prihodnjem letu še eno diplomatsko-konzularno predstavništvo.

Zdaj, kar se tiče transferjev v tujino, bosta kolega razložila razliko v obeh proračunih. Jaz bi mogoče podal samo komentar na izvajanje poslanca Prebila v zvezi s primerjavo proračunov 2023, dramatičen padec, in recimo s proračunom v letu 2020. Zdaj, prej sem omenil, zakaj se ta sredstva znižujejo. Torej zmanjšanje investicije, ker bomo večja investicijska dela opravili v letu 2022. In umanjkanje pomembnega dela sredstev, ki so bila predvidena za predsedovanje, to še iz časa vaše vlade, pa jih zdaj, tudi ni razloga, da bi bila v letu 2023 za predsedovanje. Jaz bi opozoril na to, da velja primerjati proračune, ne tiste kosmate proračune skupaj z dodatnimi odhodki, ampak predvsem redne proračune MZZ. In zdaj, če boste primerjali redni proračun MZZ, realizacija leta 2020 in predlog proračuna, ki ga imate na mizi za leto 2023, boste ugotovili, da je razlika celo pozitivna v smeri proračuna MZZ za redno delovanje. Realizacija leta 2020 je bila 89 milijonov 600, predlog za 2023, redni proračun, pa je 104 milijone 400.

98? Ja, govoriš o skupnih sredstvih. Redni proračun, to pa ne. Prosim.

Skratka tu vidite, da je 14 milijonov razlike v rednem delu sredstev za ministrstvo za zunanje zadeve. To je pomembna razlika. In kljub temu, da je znižanje očitno na prvi pogled, je to zaradi tega, ker je to umaknjeno s t.i. one office, s tistimi stvarmi, ki smo jih in jih bomo izvajali v letu 2022, za leto 2023 pa ni potrebe.

Strinjam se z vami, kar se tiče gospodarske diplomacije. Za mene je to zelo pomembna, bom rekel diplomacija, ki jo minister za zunanje zadeve izvaja. In lahko rečem, da me je na nek način zelo bolelo, ker v letu 2022 in tudi 2021 tega praktično nismo mogli izvajati. Ministrstvo za finance mislim, da je bilo bolj zadovoljno zaradi tega, ker so se sredstva vrnila nazaj v proračun. Enako bi se oglasil tudi sam zaradi pač znižanja sredstev za gospodarsko diplomacijo, ampak naj vas pomirim, da tu ne gre za znižanje zaradi zmanjšanja aktivnosti na področju gospodarske diplomacije, ampak gredo za znižanje iz dveh razlogov.: In sicer zato, ker projektni gospodarski sklad, ki je bil pogojen s Covid ukrepi, ni potreben. In drugič. Ker smo ugotovili, da smo stroške dela ocenili previsoko in je kar za skoraj 400 tisoč evrov teh stroškov previsoko in v tem, da ne bi po nepotrebnem napihovali proračuna, tukaj smo zato tudi zmanjšali ta sredstva. Drugače pa tako aktivnost na področju gospodarske diplomacije ostaja in se bo še dodatno razvijala.

Kar se tiče spoštljivega delovanja slovenske diplomacije in sodelovanja, zdaj jaz v bistvu ne razumem točno tega očitka. Jaz sem vsako zadevo, ki smo jo imeli, prišel pred Odbor za zunanjo politiko. Upam, da bom še nekaj stvari, ki jih imam v načrtu uspel uskladiti z vami in v tem pogledu bomo nadaljevali tako kot smo nadaljevali.

Kar se tiče področja Zahodnega Balkana. Ne vem, naj vas opozorim, da je bila včeraj tukaj na obisku zunanja ministrica Bosne in Hercegovine. Zdaj ne vem, če ste jo poslušali na novinarski konferenci, pohvalila je vlogo Slovenije na Zahodnem Balkanu, pohvalila je vrh EU Zahodni Balkan, bila je hvaležna za pomoč, ki jo Slovenija nudi. Nenazadnje v letu 2020 je Slovenija Bosni in Hercegovini namenila 5,4 milijone evrov razvojne pomoči, namenila jim je 48 tisoč doz zdravila Astra Zenece v tem letu, v načrtu oziroma v izvedbi je še 103 tisoč doz cepiv Pfizer, 265 tisoč evrov zaščitne pomoči smo donirali Bosni in Hercegovini in jaz sem včeraj poslušal samo zahvale s strani Bosanske kolegice in pač ne morem sprejeti tovrstnega očitka. Drži pa, da nekateri politiki, tudi nekateri evroposlanci iz opozicijskih strank želijo vnesti ta razdor v odnos z Zahodnim Balkanom, ampak ravno pristen odnos z ministri držav Zahodnega Balkana in tudi aktivnosti, ki jih slovensko predsedstvo in Slovenska Vlada vodi na področju Zahodnega Balkana, v bistvu dajo tovrstnim zlem namenom zelo omejen manevrski prostor. Tako da, Slovenija še naprej ostaja ključna partnerica Zahodnega Balkana. Včeraj na kosilu je ministrica Turković rekla, da kdorkoli drugi se trudi na Zahodnem Balkanu, nikoli ne bo imel takšen učinek v iniciativah kot ima Slovenija, zaradi tega, ker je v teh državah tudi sprejeta kot, v bistvu najbolj poklican sogovornik pri reševanju teh problemov.

Kar se tiče, saj pravi, transferov v tujino, pa predlagam, da kolega poveste kaj je razlog za to spremembo.

Besedo dajem še generalnemu sekretarju MZZ, gospodu Jožefu Drofeniku. Izvolite.

Spoštovane poslanke in poslanci, dober dan.

Če mi minister dovoli, bi malo še dodal kar je pojasnjeval že v zvezi s tem, na prvi pogled vidno zmanjšanje na gospodarski diplomaciji, povečanje pa na politični. Predvsem je pri tem politični potrebno to kar je čisto na začetku tudi minister povedal, to je treba imeti v vidu, da tukaj je notri vključen tudi te investicije. In te investicije so res višje in tukaj je v glavnem, praktično je tudi ta sprememba tam pri gospodarski diplomaciji pravzaprav relativno majhna, procentualno, glede na celotno sumu, ki ga predvidevamo in jo obravnavamo kot stroški gospodarske diplomacije. Saj morda, enkrat je to v preteklosti bilo uvedeno zato, da bi bil argument, da se malo več sredstev nameni ravno zaradi gospodarske diplomacije, ampak na terenu v bistvu naša DKP pravzaprav večinoma delujejo v podporo gospodarstva in pravzaprav iz tistih rednih sredstev tudi gre za to. To je nek, tisto kar imamo res ločeno je, da imamo ministrstvo za posebne namene, ta gospodarski sklad, ki ga pač žal, ko se zdaj dogaja, še vedno ta Covid omejitve pravzaprav ne moremo v celoti ali pa kar v velikem delu realizirati.

Kar se tiče transakcije v tujino, tukaj gre tudi za predvideno povečanje pri humanitarnih aktivnostih in deloma tudi razvojno sodelovanje. Potem tukaj v ta koš nekako pade tudi prispevek za EDF. Kot je že bilo omenjeno deloma je tudi predviden kot neke vrste buffer, predvidevanje za tečajne razlike. Ker recimo članarine so vse v dolarjih. In to nam potem zelo otežuje, če pride naenkrat v evru pa več kot smo predvidevali. V bistvu imamo potem problem. Včasih se to rešuje z uporabo proračunske rezerve, ampak vsekakor tukaj gre za plan. Tisto, kar ni obveze, če ni obveze tudi ne bomo kar tako sami od sebe nakazovali več. Ampak jaz ne vidim tu velike razlike tudi. Gre v bistvu bolj za tak, torej poleg teh argumentov, kot sem povedal, tudi deloma za planiranje. Hvala.