Spoštovani kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo, ki je zdaj odprta za javnost.

Prehajamo na A2. TOČKO DNEVNEGA REDA ODBORA ZA ZADEVE EVROPSKE UNIJE IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE, BRUSELJ, 11. 5. 2021.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade 6. maja. Na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Naprošam državnega sekretarja na Ministrstvu za zunanje zadeve, gospoda Gašperja Dovžana, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju.

Najlepša hvala.

Spoštovana predsedujoča, spoštovani poslanke in poslanci, članice obeh odborov!

Dovolite mi, da v nadaljevanju na kratko predstavim izhodišča za udeležbo na zasedanju Sveta za splošne zadeve v Bruslju naslednji torek, ki se ga bom tudi udeležil. To bo po zelo, zelo dolgem času, mislim, da od oktobra lani, prvo fizično zasedanje, torej prvo zasedanje, ki se ga bom lahko udeležil tudi v fizični obliki, tako da, upamo, da je to znak počasnega vračanja v neko normalnost, post Covid. Tako da, tega si želimo, čeprav so seveda razmere še zelo negotove. Tudi sama razprava bo na zasedanju za splošne zadeve zaznamovana z Covid razmerami, zato bo tudi poudarek na obravnavi stanja glede usklajevanja ukrepov, v zvezi z bojem proti pandemiji. Šlo bo za izmenjavo mnenj, tudi o osnutku dnevnega reda zasedanja Evropskega sveta, ki bo potem kasneje, 25. maja in pa, poslušali bomo poročilo predsedstva, portugalskega predsedstva o aktualnem dogajanju v zvezi z konferenco o prihodnosti Evrope.

No, če mi dovolite, bi se zdaj dotaknil vsake točke posebej. Kar zadeva usklajevanje na ravni EU, v boju proti pandemiji, bo Svet ponovno obravnaval koordinacijo ukrepov. Trenutno je v ospredju čimprejšnji sprejem uredbe o digitalnem zelenem potrdilu. Prav tako so aktualne aktivnosti Evropske komisije usmerjene v pogajanja s podjetji za zagotovitev višjih dobav cepiv v prihodnjih letih, okrepljene pa so tudi aktivnosti v zvezi z mehanizmom EU za izmenjavo cepiv. Slovenija podpira usklajeno rahljanje ukrepov glede omejevanja ne nujnih potovanj, v primeru, da epidemiološke razmere to dopuščajo. Pomembno je, seveda, spremljanje pojavov zaskrbljujočih različic virusa Covid-19. Potrebujemo enovit in koordiniran odziv na nove različice, če bi te seveda lahko vodile do poslabšanja epidemioloških razmer. Podpiramo uvedbo digitalnega zelenega potrdila in v zvezi s tem, pripravljalne aktivnosti na to na nacionalni ravni, so v polnem teku.

Podpiramo tudi aktivnosti v zvezi z preskrbo oziroma nakupom zdravil v prihodnjih letih. Zavzemamo se za širok spekter cepiv, ki temeljijo na različnih tehnologijah. Podpiramo mehanizem za izmenjavo cepiv, še posebej pobudo za dostopnost cepiv državam Zahodnega Balkana, ter usklajen pristop, v okviru pobude Team Europe, saj se poleg učinkovitosti pomoči na ta način dosega tudi večjo prepoznavnost EU kot globalnega partnerja.

No, kar zadeva naslednjo točko dnevnega reda, torej pripravo na posebno zasedanje Evropskega sveta, bomo članice in člani Sveta, namesto osnutka dnevnega reda za julijsko redno zasedanje, kar je bilo sprva napovedano, obravnavali obrazložen osnutek dnevnega reda za posebni Evropski svet, ki bo že 25. maja. Ni še jasno, ali bo to zasedanje fizično ali virtualno, je pa jasno, da bodo voditelji držav članic EU na tem zasedanju govorili o vprašanjih nadaljnjega boja proti epidemiji in da bodo govorili tudi o podnebnih spremembah, opravili pa naj bi tudi razpravo o Rusiji.

Slovenija pozdravlja predvideni dnevni red za posebno zasedanje Evropskega sveta in razpravo o navedenih vsebinah, podrobnejša stališča pa bodo razvidna iz izhodišč za udeležbo predsednika Vlade, Janeza Janše, na posebnem zasedanju Evropskega sveta, narava izhodišč pa bo, kot je običajno za zasedanje Evropskega sveta, interne narave, zato tudi na tem mestu o samem dnevnem redu in pa predvideni razpravi ni možno kaj dosti več povedat.

No, v skladu z decembrskimi sklepi Evropskega sveta se bodo voditelji na majskem zasedanju vrnili k razpravi o podnebni politiki. Pričakujemo, da bodo dali ključne usmeritve o delitvi bremen med državami, da bi dosegli cilj zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, torej ta znani cilj, 55 % do leta 2030 v primerjavi z podatki v letu 1990, ter se pri tem osredotočili na revizijo uredbe o delitvi bremen med državami članicami. Za Slovenijo je ta razprava pomembna, tudi zaradi tega, ker pričakujemo v času predsedovanja zahtevno delo, v okviru zakonodajnega paketa pripravljeni na 55 ali angleško »Fit for 55«. Menimo, da je pri uresničevanju te zaveze potrebno upoštevati nacionalne značilnosti in različni izhodiščni položaj posameznih držav članic. Vsaka država mora še naprej imeti pravico do lastne izbire energetske mešanice in izbire najustreznejših tehnologij. Prav tako Slovenija opozarja, da povečevanje deleža obnovljivih virov energije v sektorju prometa ni mogoče brez celovite rešitve na EU ravni, ko gre za uporabo goriv.

Dodatno bodo, kot rečeno, voditelji govorili o pandemiji, kar pa zadeva že omenjene razprave o Rusiji, pa, kot že rečeno, na tem zasedanju težko, težko kaj več povemo, razen to, da bo šlo za izmenjavo ocen o trenutnem položaju. Slovenija, to smo tudi že javno povedali, seveda obžaluje izgon čeških diplomatov in obsoja odločitev ruskih oblasti za prepoved vstopa osmim državljanom in predstavnikom institucij EU. Prepričani smo, da ta ukrep ni osnovan in da je usmerjen neposredno proti EU in ne le proti posamezniku. Obžalujemo, da je Rusija izbrala takšno pot in smo prepričani, da je potrebno iskati oziroma odprta vprašanja reševati na drugačen način.

No in še zadnja točka, konferenca o prihodnosti Evrope. Člani Sveta za splošne zadeve se bomo seznanili z aktualnimi informacijami o konferenci o prihodnosti Evrope. Poročilo bo podalo portugalsko predsedstvo. Kot ste verjetno seznanjeni, bo v nedeljo, 9. maja, v Strasbourgu potekala otvoritvena slovesnost, ki bo nekako tudi formalni uradni začetek konference in v to delo konference bo tesno vpeto tudi slovensko predsedstvo v drugi polovici leta. Vsekakor Slovenija pozdravlja dogovor o začetku te konference. Menimo, da mora izhajati iz strateške agende EU, o kateri smo tudi v Državnem zboru že večkrat razpravljali. Verjamemo, da velja prednost dati prihodnosti ključnih politik EU, zlasti izhodu iz aktualne krize in pa večji odpornosti na prihodnje globalne izzive, tudi pod ključno besedo krepitev strateške avtonomije Evropske unije. Pričakujemo, da bo konferenca omogočila širok in poglobljen razmislek o tem, kako naj EU v prihodnje vodi svoje politike in da bodo v okviru te razprave, priložnost za to, da svoje mnenje povedo, dobili tudi državljani, ki morda niso del različnih političnih gremijev, da tudi njih nekako, da tudi njim nekako prisluhnemo in da politična raven potem razmisli tudi o njihovih idejah.

V okviru točke Razno pa je predsedstvo napovedalo, da bo na zasedanju na kratko predstavilo še aktualno dogajanje na dosjeju širitve. Posebne razprave ne pričakujemo, napovedana pa je, da se bo odvila na junijskem zasedanju Sveta za splošne zadeve. Dodatno bo Evropska komisija poročala še o nedavnem srečanju med predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen in predsednikom Švicarske konfederacije Guyem Parmelinom, na katerem sta razpravljala o odprtih vprašanjih glede okvirnega institucionalnega sporazuma med EU in Švico.

S tem zaključujem predstavitev izhodišč in seveda ostajam na razpolago za odgovore na morebitna vprašanja.

Hvala lepa.

Hvala državnemu sekretarju za to predstavitev.

Odpiram razpravo. Prvi se je k razpravi prijavil poslanec gospod Černigoj.

Spoštovani gospod predsedujoči, hvala za besedo.

Spoštovani gospod državni sekretar, kolegice in kolegi!

Najprej moram povedat, da me zelo veseli, da se boste po kar dolgi časovni komponenti, ponovno srečali osebno, kar je bilo, kot smo že slišali od vas, kar nekaj časa ste preko raznih internetnih platform. Kolikor sem sam pogledal dnevni red, dnevni red je sestavljen z veliko različnimi temami, zato vam tudi na tem mestu želim boljše udejstvovanje na tem srečanju. Bi pa rad izpostavil par zadev, ki so po mojem mnenju pomembne, na tem srečanju. Kakor sem seznanjen, bo mogoče tudi sam pogovor nanesel tudi na reformo Schengenskega območja, na nadaljnje odnose med Evropsko unijo in Združenim kraljestvom, ker jaz mislim, da tukaj je še kar nekaj zadev odprtih in, nenazadnje lahko v poštev pride nadaljnja širitev Evropske unije. Tako da me tukaj mogoče, če imate kakšne informacije, me zanimajo.

Sam, kot ste že omenil, podpiram uredbo zelenega digitalnega potrdila. Tukaj bi lahko samo še izpostavil, da bo, kot sem sam seznanjen, Evropska komisija vzpostavila skupni portal, ki bo omogočal preverjanje teh potrdil po celotni Evropski uniji in nekako tudi poskušal vrniti Evropo v neko normalno delovanje pred samo pandemi8jo. Jaz si to želim in to tudi podpiram.

Za konec bi pa podprl konferenco o prihodnosti Evrope. Jaz mislim, da tukaj boste, kot sam državni sekretar, imel veliko nalogo. Seveda, mislim, da ni države v Evropski uniji, ki te Konference o prihodnosti Evrope ne bi podprla, bo pa velik, velik tudi organizacijski zalogaj za to konferenco, da bo Slovenija na svojem predsedovanju levji delež te konference izpeljala.

Bi pa tukaj omenil eno zadevo. Želim si, da bi na tem vašem zasedanju bil sprejet poslovnik konference, ki kakor sem seznanjen, to še ni dokončana zgodba in ta poslovnik konference bo med drugim določal sestavo in obseg plenarnega zasedanje okroglih miz z državljani. Vsi vemo, da smo danes že 7. maja, konferenca se pa bo začela čez natanko 2 dni. Tako da, kar se pa tiče same tematike te Konference o prihodnosti Evrope, moram reči, da sam, kot »sorazmeroma« mlad, podpiram prizadevanje Slovenije in vas, da bo del te konference namenjen tudi mladim. Mislim, da mladi so prihodnost Evropske unije in tudi mladi bodo, hočeš, nočeš, jutri prevzeli ključna mesta tudi na odločevalskih funkcijah širom Evrope.

Hvala za besedo.

Hvala poslancu Černigoju za razpravo.

Vidim, da interesa za dodatno razpravo ni, zato na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: »Odbor za zadeve Evropske unije se je seznanil z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 11. maja in jih podprl.« Glasujemo samo člani in članice Odbora za zadeve Evropske unije, pred glasovanjem vas pa obveščam še, da poslanka gospa Monika Gregorčič nadomešča poslanca gospoda Periča. Glasujemo.

Kdo je za? (8 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

S tem končujem A2. točko dnevnega reda.

Besedo dajem predsednici Odbora za zunanjo politiko, gospe Moniki Gregorčič.

Hvala lepa.

Spoštovani, ugotavljam, da smo se članice in člani Odbora za zunanjo politiko seznanili z izhodišči za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju Sveta Evropske unije za splošne zadeve, ki bo v Bruslju 11. maja 2021.

S tem končujem 2. točko dnevnega reda in 31. nujno sejo Odbora za zunanjo politiko.

Besedo vračam predsedniku Odbora za zadeve EU, gospodu Pogačniku.

Hvala.

Spoštovani članice in člani Odbora za zadeve Evropske unije, obveščam vas, da bom sejo prekinil za 10 minut.

V nadaljevanju bomo najprej obeležili 9. maj, dan Evrope, potem bomo pa obravnavali 1. točko dnevnega reda.

Sejo bomo nadaljevali ob 11. uri in 15 minut.

/ himna Zdravljica/ / himna Oda radosti/

Učencu Lenartu Rakarju in njegovemu mentorju Luki Einfaltu iz trobilnega dueta Glasbene šole Domžale se lepo zahvaljujem za glasbeni uvod v današnjo kratko obeležitev 9. maja, Dneva Evrope. Bi se pa zahvalil tudi organizatorju tega dogodka, Saši Lavrič. / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/ Spoštovani kolegice in kolegi, spoštovani gostje, 9. maja praznujemo Dan Evrope, praznik evropskega povezovanja in sodelovanja, rojstvo Evropske unije. Na ta dan pred 71. leti je gospod Robert Šuman v Parizu predstavil deklaracijo, ki predstavlja mejnik novega političnega sodelovanja. V besedilu Šumanove deklaracije lahko preberemo, »Evropa ne bo nastala naenkrat ali v skladu z enotnim načrtom. Gradila se bo s pomočjo konkretnih dosežkov, ki bodo najprej oblikovali dejansko solidarnost.« In med največje dosežke v Evropi prav zagotovo uvrstimo mir, varnost in stabilnost.

Evropska unija se je res gradila postopoma in dosegla in presega svoj cilj, ki se kaže v kakovosti življenja vseh Evropejk in Evropejcev, v blaginji, svobodi in miru. Kriza, s katero se soočamo, nas le spodbuja k razmisleku o prihodnosti Evropske unije. Prva priložnost za to bo Konferenca o prihodnosti Evrope, ki se začenja že ta teden. Ljudem iz vse Evropske unije bo omogočeno, da predlagajo svoje želje, zamisli in pomagajo s svojimi idejami oblikovati našo skupno prihodnost. Moč in prihodnost Evrope sta v njenih ljudeh. Naša Evropa, naša prihodnost.

Politiki, ki danes delujemo v nacionalnih in evropskih inštitucijah pa imamo dolžnost, da z delovanjem in povezovanjem oblikujemo okvir, ki bo omogočal, da bo Evropa v prihodnosti postala še boljša, še močnejša in še bolj varna. Gospodarstvo Evropske unije mora postati še bolj konkurenčno, mladi morajo imeti priložnost razvijati svoj potencial in videti svojo prihodnost v Evropski uniji. Evropska unija potrebuje hitre odločitve in verodostojen nastop. Pri tem bo aktivno vlogo odigrala tudi Republika Slovenija, ki bo čez nekaj tednov prevzela predsedovanje Svetu Evropske unije.

Spoštovane, spoštovani, ob Dnevi Evrope vam izrekam iskrene čestitke! / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – POROČILO O IZVAJANJU EVROPSKE KOHEZIJSKE POLITIKE 2014-2020, ZA OBDOBJE OD JANUARJA 2014 DO KONCA DECEMBRA 2020.

Poročilo smo prejeli od Vlade Republike Slovenije 25. marca.

Naprošam ministra, pristojnega za razvoj in evropsko kohezijo, gospoda Zvonka Černača, da nam predstavi omenjeno poročilo.

Spoštovani minister, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, predsednik.

Lep pozdrav vsem prisotnim!

Pred vami je, glede na sprejete odločitve, tako na tem odboru, kot na Vladi, zadnje kvartalno poročilo, kot veste, bodo odslej poročila polletna, glede na to, da se obdobje 2014-2020 izteka in da so praktično vsa sredstva, ki so na razpolago, več ali manj zavezana oziroma bodo zavezana v kratkem.

Uvodoma mogoče nekaj teh statističnih podatkov, ki izhajajo iz poročila. Kot vidite, je bilo že do konca leta 2020 zavezanih več sredstev, kot jih je na voljo, smo bili že takrat v neke vrste »overcommitmentu«, 3 milijarde 200 milijonov evrov oziroma 104 %. Zdaj, po štirih mesecih, je ta številka še bistveno večja. Zavezanih je dodatnih 224 milijonov evrov sredstev, tako da smo v »overcommitmentu« že na odstotku 112. Vlada je zaradi tega sprejela spremembo uredbe, ki omogoča vezavo sredstev v okviru tako imenovanega »overcommitmenta« do 115 %, kar pomeni, da imamo na razpolago samo še okrog 100 milijonov evrov sredstev iz perspektive 2014-2020, kjer pa bo potrebno, verjetno v vsakem primeru, en del teh sredstev, če jih ne želimo zagotavljat iz državnega proračuna, kombinirati z naslednjo finančno perspektivo 2021-2027.

Vsaj aktivnosti trenutno tečejo v tej smeri, ker veste, da je eden izmed mehanizmov izvajanja projektov na podlagi dogovora za razvoj regij, se je začel izvajati izjemoma pozno. Dogovor je bil podpisan šele leta 2017, se pravi 3 leta po začetku finančne perspektive, prve operacije pa so se začele podpisovat šele lansko leto, marca meseca. Se pravi, s šestletnim zamikom se ta dogovor izvaja in pa ima seveda posledice tudi pri tej dinamiki in pri temu, da v tem vmesnem času so nastale dodatne potrebe zaradi Covida in v temu je tudi razlog, da je vezava teh sredstev bistveno višja, kot je kazalo še pred letom dni in to je tudi razlog, da bo potrebno, v kolikor želimo zagotovit na koncu realizacijo v teh okvirih, kot so bili določeni za obdobje 2014-2020, en velik del tega »overcommitmenta« zagotavljat posledično iz perspektive 2021-2027.

Zdaj, podpisanih pogodb oziroma potrjenih operacij je bilo do konec leta za 2 milijardi 700. Zdaj 30. aprila je ta znesek za 100 milijonov višji, 2 milijardi 800, toda tudi na tem področju ni velikega razkoraka, kar pomeni, da tistih težav, ki smo jih beležili še dobro leto dni nazaj, seveda ni več, zdaj so druge težave, zdaj je potrebno zagotovit, da bodo projekti, ki so bili pripravljeni za to finančno perspektivo, tudi izvedeni, kljub temu, da ne bo dovolj sredstev zanje v tej finančni perspektivi.

Izplačanih sredstev je bilo do konec leta 2020 milijardo 567 milijonov. Tudi tukaj je konec aprila ta znesek za dobrih 100 milijonov višji in beležimo realizacijo nekje na nivoju milijarde 700 milijonov evrov.

Toliko glede tega. Seveda, realizacija po posameznih oseh in po posameznih skladih je različna, vse to imate predstavljeno v poročilu, v nobenem primeru pa realizacija sredstev iz perspektive 2014-2020 ni problematična oziroma, tako kot sem omenil uvodoma, večji problem predstavlja zdaj zagotavljanje sredstev za tiste projekte, ki so se pripravljali dolga leta in so prišli v izvedbeno fazo šele v letu 2020 oziroma 2021.

Pred nami je nova finančna perspektiva. Programiranje za to perspektivo teče. Normativni del naj bi bil na nivoju Evropskega parlamenta potrjen junija, kar pomeni, da bi lahko programske dokumente Evropska komisija obravnavala v drugi polovici oziroma do konec letošnjega leta, v začetku naslednjega, ne glede na to, kdaj bodo formalno ti dokumenti potrjeni, pa bomo na službi pripravili operacionalizacijo izvedbe na ta način, da bo mogoče prve razpise objavit in prve odločitve potrjevat že pred formalno potrditvijo teh dokumentov, tako, kot smo to storili v primeru pobude React, kjer veste, da gre za dopolnitev obstoječega operativnega programa, ki smo ga mi na odboru za spremljanje prestavili in potrdili že oktobra lani, pa do danes še ni formalno potrjen, naj bi bil do konec tega meseca.

Vlada je zaradi tega 23. decembra lani sprejela odločitev, da se odločitve iz tega mehanizma izvajajo ne glede na potrditev in to tudi počnemo, je pa res, da smo doslej na SVRK dobili samo dve vlogi in sicer, za negovalno bolnišnico Ljubljana, kjer se kapacitete iz 30 povečujejo na 120, za preselitev pljučnega oddelka iz Slivniškega Pohorja v matično stavbo UKC-ja, kar bo omogočilo sprostitev objekta za ureditev prostorov za negovalno bolnišnico in na poti je, nekje, največji izmed projektov iz tega naslova, temeljita prenova UKC Ljubljana, v višini 50 milijonov evrov, kar naj bi se zgodilo v kratkem.

Hvala lepa.

Hvala ministru.

Želi besedo kdo od vabljenih? (Da.)

Ja, izvolite.