Spoštovane kolegice in kolegi.

Začenjam 82. sejo Odbora za zunanjo politiko. Na začetku seje vas kot običajno vljudno naprošam, da upoštevate zdravstvena napotila, tekom seje vzdržujete in spoštujete predpisano medsebojno razdaljo ter, da nosite zaščitne maske. Članice in člane odbora tudi vljudno prosim, da preverite ali imate s seboj identifikacijsko kartico.

Obveščam vas, da sem prejela obvestilo, da je opravičeno danes odsotna mag. Meira Hot iz Poslanske skupine SD. Z nami pa so dane s pooblastili in na seji sodelujejo gospod Gregor Perič, Poslanska skupina SMC; mag. Andrej Rajh, Poslanska skupina SAB, ter gospod Jože Lenart, Poslanska skupina LMŠ. Vse prisotne lepo pozdravljam, še posebej ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. Ker nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda je določen dnevni red seje kot je bil predlagana s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Na kratko bi samo ponovila, da ob smiselni uporabi Poslovnika ustna predstavitev poslanskega vprašanja traja tri minute, odgovor predstavnika Vlade pet minut, dopolnilno vprašanje poslanca dve minuti in poslanec lahko na eni seji postavi dve vsebinski ustni vprašanji. Pričenjamo s prvim nizom treh vprašanj. Prvi dobi besedo gospod Matjaž Nemec, za njim pa bo na vrsti gospod Nik Prebil. Izvolite gospod Nemec.

Hvala lepa in dober dan vsem skupaj. Spoštovani minister, dobrodošli. Neizogibno današnje vprašanje je v zvezi z dogajanjem okoli morebitne strategije Republike Slovenije, ko se dotika reševanja problematike Zahodnega Balkana. Namreč v zadnjih dneh je v regiji in širše odjeknila novica o tako imenovanem non-paperju, ki naj bi se pojavil v medijih. Kasneje je bilo to zanikamo oziroma potrjeno in zanikano. Ampak dejstvo je, da še danes klipingi v regiji so polni pisanja o tem, kako naj bi Republika Slovenija spreminjala strategijo v odnosu do Zahodnega Balkana, seveda pod predpostavko, da se je ta resničnost spremenila, spoštovani minister, bi vas prosil za določena pojasnila izhajajoč iz določenih zapisov, predvsem s strani tujih medijev in seveda tudi odzivov tako predsednika republike kot predsednika Vlade na le-te. Namreč izhajajoč iz potrditve predsedstva oziroma predstavnika predsedstva BiH, govorimo o gospodu Željku Komšiću, da je predsednik med marčevskim obiskom v Sarajevu dejal, da so v Evropi vse pogostejši glasovi, da je treba končati razpad Jugoslavije. Med drugim naj bi tudi vprašal, če se v BiH lahko tudi mirno razidejo. Torej govorice so prišle tudi do našega predsednika republike, ki je to skrb prenesel v Bosno, govorice o tem, da so očitno nekateri v Evropski uniji, ki bi radi pod pretvezo dokončanja razpada Jugoslavije si želeli dodatne ureditve. Ne govorim samo o Bosni in Hercegovini, govorim o posledicah, ki bi jih imelo tako najverjetneje v Republiki Črni Gori kot tudi v Makedoniji. Seveda predvsem lastnoročno dogajanje oziroma pozivanje nekaterih predsednikov tudi evropskih držav, da so potrebne korenite spremembe na Balkanu terja določene odgovore. Seveda, potem ko je bilo jasno povedano, da naj teh non-paperjev ne bi bilo, je bistveno vprašanje to ali se je stališče s takšno vsebino nekako pojavilo tudi v strategiji Republike Slovenije, kar se tiče vprašanja Zahodnega Balkana. Namreč predsednik Janša je potrdil, da Slovenija resno išče rešitve za razvoj regije in evropske perspektive držav Zahodnega Balkana. Torej razmišlja se, tudi najverjetneje v vidu vrha Evropske unije in regije Zahodnega Balkana, ki naj bi bila – zaenkrat je potrjena – v jesenskih mesecih, da se predstavi pogled Republike Slovenije, posledično tudi pogled celotne Evropske unije do tako senzibilnega vprašanja kot je vprašanje nacionalnih držav na Zahodnem Balkanu. Torej zanimivo vprašanje in odgovor bi bilo nanje, ali se kakorkoli strategija Republika Slovenija in posledično tudi želja potem, da se strategija evropskih držav spremeni do Zahodnega Balkana z bom rekel ustanavljanje nacionalnih držav na tako senzibilnem območju kot je Zahodni Balkan, in interesov je več, države ga prikrito in neprikrito izkazujejo. Torej spoštovani minister, ali smo se znašli 100 let nazaj ali je resno čas, da govorimo o nacionalnih težavah v regiji, kjer so težnje po teh povzročila ogromno krvi, ogromno žrtev, ogromno bolečin, ki jih celotna regija še danes nosi v sebi? Torej ali bi lahko Republika Slovenija bila vodilna lokomotiva sprememb odnosov do reševanja vprašanja celostnega Zahodnega Balkana, ne samo Bosne in Hercegovine, kjer je bilo v zadnjih mesecih to vprašanje, v zadnjih dneh najbolj izpostavljeno, ampak se ne tiče samo Bosne in Hercegovine, ampak se tiče celotne regije. Gre za tektonske premike, ki bi po mnenju mnogih ali pa večine povzročilo veliko gorja.

Torej spoštovani minister, prosili bi vas, da bi na kratko, kolikor le lahko postavili stvari na svoje mesto in nam sporočili, ali lahko pričakujemo kakršenkoli preobrat v naslednjem osemmesečnem obdobju v odnosih do reševanja vprašanja na Zahodnem Balkanu? Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji na vrsti gospod Nik Prebil. Za njim pa bo dobila besedo še gospa Lidija Mirnik Hiti(?). Izvolite.

Najlepša hvala spoštovana predsednika, spoštovani minister lepo pozdravljeni, državni sekretar, kolegice in kolegi.

Moje vprašanje se v bistvu v enem delu navezuje na ta tako imenovani non-paper v povezavi z mejno razdelitvijo Bosne in Hercegovine. Drugo vprašanje pa bo navezano tudi na aktualno vprašanje, ki je povezano z razmerami v Turčiji, ki se prav tako morda dotikajo regije Zahodnega Balkana. Minister jaz ne želim špekulirati zdaj, kaj v takem non-paperju piše, kdaj je bilo to poslano, če je bilo poslano ali kakorkoli, se mi pa zdi, da dejstvo, da se tako občutljive teme odpirajo na ta način s strani tako predsednika Vlade ali pa predsednika Republike zdi nekoliko neprimerno, sploh ko govorimo o Bosni, ki je izredno občutljiva, ne samo država, ampak pravzaprav vpliva tudi na določene razmere v regiji. Moja vprašanja v bistvu so zelo jasna in nekako želim, da je tudi odgovor tak. Glede na to, da je bilo s strani Evropske komisije potrjeno, da so tak non-paper prejeli in potem, ko so seveda ugotovili, da se pač takšne stvari v javnosti načeloma ne govorijo, zato se temu tudi reče non-paper, so seveda rekli, da ne morejo potrditi ali to imajo ali nimajo, kar je že samo po sebi dovolj pojmljivo, da vemo, da se vsekakor nekaj dogaja. Torej ali je bil ta non-paper poslan oziroma kateri non-paperji so bili s strani Slovenije oziroma je Slovenija k njim pristopila oziroma pri njih sodeluje ali pa jih je poslalo v svojem imenu?

Kot drugo se navezujem na to, kar je izpostavljal kolega Nemec v okviru strategije o zunanji politiki. Namreč, minister jaz prosim, da zdaj jasno poveste, kakšno je stališče Ministrstva za zunanje zadeve do vprašanja Bosne in Hercegovine in njene mejne razdelitve, kakršnekoli že. In seveda s tem tudi stališča Slovenije do položaja Bosne in pa njihove morebitne ozemeljske razdelitve. Namreč, to so vprašanja, ki so občutljiva in tukaj Slovenija pač mora igrati neko vlogo kakršno je igrala do sedaj. Namreč, Slovenija je bila vrsta let nek povezovalec, nek skrbnik regije, ki jo je tudi zagovarjala in tudi priključitve temu Zahodnemu Balkanu oziroma združitve z Evropsko unijo torej neko regijsko celovitost in kakršenkoli odmik od tega bi bil vsekakor za Slovenijo nevaren tako ali drugače.

Zanima me tudi, kakšne so te rešitve, ki jih je v nekih twittih kot odziv na to omenjal Janša. Jaz vem, da ste vi imeli tudi svet za zunanje zadeve, kjer ste govorili o Zahodnem Balkanu in tudi Sredozemlje, tudi tam ste govorili o nekem non-paperju in me v bistvu resnično zanima, kakšno je to stališče Slovenije ali gre morda spet za neke, vračanje nekih uslug bodisi v povezavi s Snežičem ali pa Đuđićevo ali pa morda celo vračanje uslug Združenim državam za obisk Pompejev v Sloveniji? Nenazadnje vemo, kakšno je stališče Združenih držav do regije in kakšno je stališče Evropske unije. To je v tem delu.

Predsednica se opravičujem, kar se tiče Turčije bom kratek. Minister tudi na tem svetu ste govorili o razmerah v Turčiji, ki sovpadajo tudi s to regijo, jaz mislim, da Turčija tako kot celotni Zahodni Balkan je strateško zanimiva in tudi pomembna tudi z vidika varnosti. V Turčiji se nekaj premika, nenazadnje ta zadnji obisk, ki je bil malce spodletel s protokolarnega vidika, kaže na neke premike, vendar Turčija v velikih vidikih zaostaja za tistimi temeljnimi vrednotami, ki jih Evropska unija ima. Nenazadnje samo nekaj najbolj skrbi, ta napovedan izstop iz Istanbulske konvencije o pravicah žensk, tudi to nekako kaže spoštovanje predsednice Evropske komisije, ki je bila porinjena v nek kot v obisku na izredno visoki ravni. Nenazadnje pa samo nekaj zapisov v medijih o Turčiji. Zaradi odprtega pisma pridržali 10 upokojenih admiralov, izstopa iz sporazuma pravic do žensk in tako dalje. Namreč, kakšno je vaše stališče do položaja Turčije, ki mislite, da so lahko pozitivni premiki in kako razumete to oziroma kako je bilo tudi stališče nekako visokega predstavnika za zunanje zadeve do Turčije? Ali so mogoči dokaj hitri pristopi oziroma postopki ali pa bo Turčija morala narediti še bistveno velike korake, da se lahko Evropski uniji tudi pridruži? Se opravičujem, ker sem bil malce daljši. Hvala lepa.

Hvala lepa. Kot zadnja v tem nizu dobi besedo gospa Lidija Divjak Mirnik in se vam opravičujem, ker sem vas prej napačno poimenovala. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav gospod minister z ekipo, kolegice, kolegi.

Jaz bom iz Zahodnega Balkana in Turčije prešla na Kitajsko. Namreč kot predsednica kitajsko-slovenskega prijateljstva me je seveda obiskal veleposlanik Kitajske in mi marsikaj tam povedal. Kasneje sem pa prebrala v časopisu gospod minister, da je tudi zunanje ministrstvo na pogovor povabilo kitajskega veleposlanika. Tudi v Državnem zboru se je v tistem času dogajalo za moje pojme, da rečem, malo kiksa s tistim prijateljstvom s Tajvanom, pa me zanima naslednje: gospod minister, kaj ste se pravzaprav pogovarjali z gospodom veleposlanikom, kakšni so bili zaključki tega vašega pogovora in pa kakšno je seveda stališče Slovenije do zadev, ki so aktualne na slovenskem? Naj samo povem, da me je kitajski veleposlanik seznanil tudi s tem, da se je gospod Janša, se pravi predsednik naše Vlade, pogovarjal z zdravstvenim ministrstvom Tajvana in me zanima ali ta informacija drži in če drži, kaj sta se pogovarjala? Hvala lepa.

Hvala lepa. Besedo za odgovore dajem ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju. Izvolite.

Hvala lepa. Jaz bi rad vedel ali pa pozval vse prisotne, da ste zelo konkretni glede na to, da to imamo poslanska vprašanja. Verjetno izjave o morebitni strategiji, o tako imenovanem non-paperju, o naj bi in tako naprej, niso ravno dobra iztočnica za en odkrit pogovor o tem, kaj je bilo in kaj ni bilo.

Poslanec Nemec je spraševal o morebitni strategiji Republike Slovenije glede Bosne in Hercegovine. Vi ste tukaj zakonodajno telo, vi poznate Zakon o zunanjih zadevah, vi poznate deklaracijo, na koncu koncev bili ste v Vladi, ki je sprejela strategijo o zunanji politiki, ki je veljavna in ki jo ta Vlada izvaja. Skratka dobro veste, da vse spremembe strategije ali ključna vprašanja, ki dotikajo zunanjo politiko se predhodno ali pa vsaj v času spreminjanja komunicirajo tudi z Odborom za zunanjo politiko. Jaz se ne spomnim, da bi o spremenjeni strategiji o Zahodnem Balkanu kadarkoli v času mojega mandata tukaj v Državnem zboru razpravljali. Tako imenovani non-paper, glejte, jaz imam tukaj non-paper Bosna in Hercegovina. To je non-paper, o katerem smo razpravljali na Odboru oziroma na Svetu za zunanjo politiko na marčevskem svetu v Bruslju, to je non-paper, ki ga je pripravila Hrvaška in so ga podpisale oziroma sopodpisale Bolgarija, Hrvaška, Ciper, Grčija, Madžarska in tudi Slovenija. Zunanji ministri teh držav smo 9. 3. Borrellu posredovali non-paper, ne tako imenovani non-paper, ampak non-paper s predlogi za nadaljnjo obravnavo tematike Bosne in Hercegovine na Odboru oziroma Svetu za zunanjo politiko. Skupaj smo podprli pridobitev kandidatskega statusa za polnopravno članstvo v Evropski uniji in sicer takoj, ko bo Bosna in Hercegovina izpolnila vse pogoje, ki jih AVI(?) predvideva. Skupen pristop Evropske unije k skupnemu cilju naj okrepi politično stabilnost in funkcionalnost institucije v Bosni in Hercegovini, posledično pa tudi blaginjo državljank in državljanov Bosne in Hercegovine. Peterica zunanjih ministrov oziroma šesterica je poudarila, da mora biti Bosna in Hercegovina v fokusu Evropske unije in z večjo pozornost Sveta EU in Evropskega sveta. To piše v tem papirju. To ni tako imenovani non-paper, to je non-paper. Mi v tem predlogu pozivamo oziroma predlagamo, da se Bosni in Hercegovini v letu 2021 podpre pri pridobitvi statusa kandidature potem, ko izpolni vse pogoje.

Sprašujem gospod Nemec vas, kaj je tukaj narobe in v čem s tem kršimo ali pa gremo onkraj strategije Zahodnega Balkana oziroma ravnanja Vlade v zvezi z Zahodnim Balkanom? Hkrati podpisniki podpiramo delo posebnega predstavnika in vodje delegacije Evropske unije v Sarajevu.

Spet sprašujem, kaj je s tem narobe? Naprej. Pozivamo naj Evropska unija okrepi politični dialog z Bosno in Hercegovino na ministrski ravni. Spet vas sprašujem, kaj je tukaj narobe in v čem po vašem mnenju tu kršimo to strategijo?

Nadalje, pozivamo pospešitvi potrebno političnega dialoga za pospešitev reform. Spet sprašujem, kaj je tukaj narobe?

In naprej, pozivamo Bosno in Hercegovino naj okrepi sodelovanje na področju migracij z ostalimi državami regije? Spet se sprašujem, kaj je tukaj narobe? In ravno zaradi tega non-paperja, ne tako imenovanega non-paperja, ampak non-paperja se potem v maju pričakuje na Svetu za zunanje zadeve zelo široka razprava o Zahodnem Balkanu, med drugim tudi o Bosni in Hercegovini. Gospod Nemec je rekel, da so še danes klipingi regije polni informacij o, kot vi pravite, tako imenovanem non-paperju. Te klipingi so še danes polni informacij o tem zaradi vas. Zaradi vaše pobude o sklicu izredne nujne seje o tako imenovanem non-paperju in zaradi vaših izjav, zaradi izjav vaše evropske poslanske, zaradi pisma dveh evropskih poslancev LMŠ in zaradi vsega vala, ki ga vi v zvezi s tem počnete. Zanimivo, ko so se zadeve več ali manj razjasnile pa spletni portali danes večinskih medijev v Sloveniji o tem sploh ne poročajo več. A ni to zanimivo? Jaz se sprašujem, kaj je vaš interes v zvezi s tem? Škoditi Sloveniji, škoditi Bosni in Hercegovini, škoditi obema ali streljati vse povprek, zato ker mogoče pa le kdo pade? Zdaj pa, če gremo na Bosno in Hercegovino. Bosna in Hercegovina je potencialna kandidatka za polnopravno članstvo. O tem me je poslanka Lidija Divjak Mirnik dve seji nazaj spraševala, kjer sem tudi jasno povedal, kakšen status ima v zvezi s tem. Ima uveljavljen stabilizacijsko pridružitveni sporazum od 1. 6. 2015. To je šest let. Prošnja za kandidatski status je vložila februarja 2016. In kot sem že takrat povedal je ta status pogojen z izpolnitvijo 14-ih prioritetnih nalog, in sicer: volitve, torej volilna reforma, nacionalni program EU, stabilizacijsko pridružitveni parlamentarni komite, izboljšave institucionalnega okvira, sprava, izboljšave na področju sodstva, boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu, upravljanje meja in migracije, nediskriminacija, prepoved mučenja, civilna družba, mediji, ranljive skupine in reforma javne uprave. Na vseh teh 14-ih področjih mora Bosna in Hercegovina sama, seveda tudi s pomočjo prijateljic v regiji in Evropske komisije narediti napredek, da bo dejansko dobila tudi status kandidatke. Žal izpolnjevanje teh 14-ih prednostnih nalog poteka zelo počasi. Od odgovora predsedstva BiH o pospešitvi uresničevanja nalog je bil dosežen le manjši napredek, torej dogovor o lokalnih volitvah v Mostarju, ker mislim, da deset let ni bilo volitev. Izvedene so bile te volitve, potem je bil sprejem nacionalne strategije za vojne zločine, sprejet je bil strateški okvir za reformo javne uprave, ne pa še reforma, informiranje skupnega parlamentarnega odbora BiH v Evropskem parlamentu. Velika večina reform, ki jih mora kot sem rekel Bosna in Hercegovina sama narediti, pa še vedno ni bila izvedena. Pri vprašanju funkcionalnosti države je ključno, da Bosna in Hercegovina svoje institucije reformira na način, da bodo sposobne delovati in sodelovati v okviru Evropske unije in potem tudi implementirati zakonodajo, ki mora biti usklajena z evropskim pravnim redom. V okviru izboljšav funkcionalnosti sodi tudi politično občutljiva reforma volilnega sistema ter reforma pravosodja. Zahteva se in to zelo jasno, da morajo biti v prihodnje volitve v letu 2022 izpeljane v skladu z EU standardi ter priporočili OVSE in Beneške komisije. Glede na to, da je izražen ta velik interes za to, da se Bosna in Hercegovina uspešno vključi v ta pogajanja predlagam, da vso svojo energijo vključite v to, da spodbudite svoje kolege v Bosni in Hercegovini, da strumno pristopijo k tem reformam in izvedejo tiste reforme, ki jih morajo izvesti. Kajti razprava na ravni EU o podelitvi statusa kandidatke bo možna šele na podlagi izvedbe zadostne kritične mase reform po navedenih točkah prednostnih nalog in skladno z oceno Evropske komisije, to je uradna ocena Evropske komisije ne Slovenije, je težko pričakovati, da bi Bosna in Hercegovina v letu 2021 lahko naredila dovolj za dodelitev kandidatskega statusa. In v tem pogledu seveda Slovenija in Vlada Republike Slovenije dela vse, kar je v njeni moči, da spodbudi najprej reforme v Bosni in hkrati razpravo na evropski ravni v zvezi s tem.

Kar se tiče domnevnega oziroma tako imenovanega non-paperja. Jaz bi se vprašal, zakaj je neka informacija prišla v javnost 40 dni po tem, ko je dejansko obisk predsednika republike že obstal. In hkrati preden bi z vaše strani karkoli komentiral v zvezi s tem dogodkom bi najprej verjetno želel opraviti poglobljeno razpravo tudi znotraj Slovenije. Nenazadnje gospod Nemec, če se ne motim, predsednik republike izhaja iz vaše stranke. Bili ste vodja oziroma član njegovega kabineta in verjamem, da vam bi tudi sam lahko povedal, kaj se je dogajalo v zvezi z Bosno in Hercegovino. Naj reče, da je skrajno nenavadno, da se neformalna komunikacija v času obiska najvišjih predstavnikov dveh držav pojavi v medijih. To je skrajno nenavadno in z mojega vidika nesprejemljivo. In dobro vemo, da imajo posamezne entitete in predsedniki posameznih entitet v Bosni in Hercegovini drugačne poglede na razvoj, demokratični razvoj v Bosni in Hercegovini. Eni so bolj za separacijo, za razdružitev, drugi pa za ohranitev Bosne in Hercegovine v obliki kakršna je. In, če nekdo javno izvozi oziroma pove neko informacijo, ki je bila v zaprtem krogu med predstavniki dveh držav izrečena, oprostite, s tem mislim, da je kršil diplomatski kodeks. Veleposlanica Republike Slovenije v Sarajevu je bila tako imenovano poklicana na zagovor. Povedala je, kakšno je stališče Republike Slovenije, najprej je poslušala pač izjave oziroma predstavitve predstavnika predsedstva Bosne in Hercegovine, potem pa povedala, kakšno je stališče Republike Slovenije. In, če ste lahko spremljali izjave predstavnikov Bosne in Hercegovine so bile po tem sestanku drugačne kot pred tem sestankom. Zdaj pa, to, da je bila predstavnica oziroma veleposlanica Republike Slovenije poslana na zagovor zaradi enega članka v bosanskih medijih, oprostite to je diplomatski fopa. Če kdo, glede na dogajanje in glede na pojasnila, ki jih je dal predsednik republike, bi moral biti bosanski veleposlanik poklican na zagovor na Ministrstvo za zunanje zadeve Republike Slovenije. To morda bi gospod Nemec, ta predlog bi pričakoval od vas, ne pa obračunavanje s predsednikom republike in za Vlado Republike Slovenije v zvezi z odnosi med dvema državama. Slovenija je ena najbolj zvestih podpornic širitve na Zahodnem Balkanu. To, kar se je zdaj dogodilo v Bosni in Hercegovini v zvezi z Republiko Slovenijo, oprostite to mislim, da ni najboljša popotnica za predstavnike Bosne in Hercegovine na njihovi poti napram Evropski uniji. Mi smo ena najtesnejših zaveznic držav v Zahodnem Balkanu. Mi smo celo neformalni vrh v Zahodnem Balkanu uvrstili v program predsedstva Republike Slovenije, zato da se ta razprava opravi na najvišjem nivoju. Glejte, to, kar se je zgodilo v zvezi s tem je s tega vidika naše strategije in usmerjenosti Zahodnega Balkana nekrivično do Slovenije. Nekrivično je to, da so obračunavali s predsednikom republike, da so zlorabili njegove besede, da so zlorabili zasebni ali pa nezasebni oziroma zaprti del sestanka. To je nedostojno. Naprej. Ne vem, zakaj bi zaradi enega članka, ki je bil bodisi naročen, bodisi izvožen iz Slovenije, jaz se tu ne bom vmešaval v to - zakaj se potem kuri kres, če v tistem gozdu ni zajca. Slovenija, še enkrat, ima na Zahodnem Balkanu interes, da se ta regija začne pogajati z Evropsko unijo in da se doseže napredek - Bosna in Hercegovina in pa zaradi svojih državljank in državljanov verjetno interes, da se izvedejo reforme za dobro njihovih državljanov in da se država čim prej začne pogajati z Evropsko unijo. In Slovenija bo nadaljevala s svojo strategijo pomoči Zahodnem Balkanu, zato ker menimo, da je to pravilno in zaradi tega, ker želimo pomagati regiji. Tako predsednik Vlade kot verjetno predsednik republike kot seveda tudi minister za zunanje zadeve aktivno išče možnosti za napredek v reformnih procesih in tudi v institucionalnih ureditvah v Bosni in Hercegovini. To so počele sicer tudi Vlade pred to Vlado, ampak ne pretirano uspešno. In prav je, da predsednik Vlade to, kar ste rekli, da je Janša potrdil, da se išče odgovor na vprašanje, kako najti neko soglasje, prav je, da se to išče – to je treba pozdraviti in če se ne motim je tudi Vlada Boruta Pahorja v letu 2010 iskala rešitve za Bosno in Hercegovino. Če se ne motim, ste takrat imenovani posebnega odposlanca za Bosno in Hercegovino Milana Kučana. Bili ste v tisti Vladi, verjetno vam je znano, kaj je pisalo v tistem dokumentu in zato zavračam vse te insinuacije. Hkrati vas pa še enkrat pozivam, da ne zlorabljate meddržavnih odnosov za neko politično agendo, ki škodi v bistvu obema entitetama in vam v nobeni smeri ne koristi. To so zelo občutljiva vprašanja in mislim, da je bil predsednik republike zelo jasen v svojem odzivu, kjer je tudi zelo jasno povedal, za kakšen pogovor je šel in kako je postavil vprašanje. In da je to res, da je to res, kar je predsednik republike dejal pričajo potem tudi izjave predstavnikov predsedstva Bosne in Hercegovine, ki ste si jih lahko včeraj prebrali v medijih. Včeraj ste si lahko prebrali v medijih. Pa vam bom jaz še enkrat prebral, kaj je rekel Željko Komšić, bom jaz prebral, kar zadeva vprašanje predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja o možnosti za miren razhod Bosne in Hercegovine, lahko potrdim, da je predsednik to vprašanje izrekel, vendar sam tega nisem razumel kot njegovega stališča, bolj kot nekakšno zaskrbljenost. Točno to, kar je rekel predsednik republike pred tem. Pa komu ste vi verjeli? Predsedniku republike ali posameznim medijem v Bosni in Hercegovini in potem divjim(?) oziroma čustvenim izjavam posameznim politikam. In naprej – mi s Slovenijo in njenim državnim vrhom nikoli nismo imeli takšnih težav. Menim, da gre v tem konkretnem primeru za zgodbo, ki ima korenine v določenih krogih v Bosni in Hercegovini in ne za nekaj, kar bi prišlo od zunaj. Gospod Nemec, to izjavo je visoki predstavnik Bosne in Hercegovine dal po obisku veleposlanice Republike Slovenije pri njemu. S to izjavo ste lahko pomirjeni in jo štejte kot potrditev, da slovenska diplomacija dela. Tudi, kar se tiče strategije ste lahko pomirjeni o zunanji politiki na področju Zahodnega Balkana. In hkrati, lahko ste pomirjeni, da je to, kar je predsednik republike dejal 100 % drži, ker vam je potrdil predstavnik Bosne in Hercegovine to. Moje vprašanje pa je, zakaj potem dvomite v izjave predsednika Republike Slovenije? Moje vprašanje, ki pa mislim, da je na mestu je tudi, zakaj poskušate s svojim političnim delovanjem v dve entiteti, v dve državi, ki sta sicer zaveznici in ki Slovenija naredi vse, kar je v njeni moči, da pomaga Bosni in Hercegovini na poti v Evropsko unijo, da se taki šumi v komunikaciji nadaljujejo? In ta sklic izredne seje se sicer veselim, ker bom še podrobneje predstavil vprašanje v zvezi s tem, ampak ne Sloveniji ne Bosni in Hercegovini to zagotovo ne koristi.

Zdaj, če grem na vprašanje gospoda Prebila. Ne želim špekulirati, kaj piše, kaj je bilo poslano, če je bilo sploh poslano. Zakaj se pa potem o tem pogovarjamo? Glejte, govorimo o zunanji politiki, to ni razprava o nekem vprašanju, kjer smo lahko vsi pametni. To dotika dve državi. Pa kako lahko nekdo reče, ne vem ali je bilo poslano in kdaj je bilo poslano, pa to me tudi ne zanima, zanima pa me, kaj ste napisali v tem / nerazumljivo/… Čakajte malo, saj jaz na taka vprašanja niti odgovoriti ne morem. Kot sem rekel, edini non-paper, ki ga je Slovenija podpisala je tisti, ki sem ga prej predstavil in sprašujem, kaj je narobe v tem non-paperju, s čim se ne strinjate? Saj so vsi poudarki, gredo v bistvu v smeri pomoči tej državi pri reformah in kar lahko naredimo, da se opravi razprava na najvišji ravni Evropske unije. In naj vas popravim, rekli ste, da je Evropska komisija rekla, da je ta papir dobila, ni res, Evropska komisija je zanikala, da bi ta tako imenovani non-paper dobila. In tukaj se pa strinjam z vami, da mora Slovenija igrati vlogo takšno, kakršno igra do sedaj. Ampak to jaz računam ali pa pričakujem tudi vašo pomoč, da preko parlamentarne diplomacije ne smetite odnosov med dvema državama, ampak krepite odnose med dvema državama in preko skupin prijateljstva pomagate Bosni in Hercegovini, s tem pa tudi Republiki Sloveniji, da uspešno zagovarja to svojo strategijo, ki je nenazadnje zavedena tudi v strategiji zunanje politike. Glejte, takšne teze tukaj v zvezi s tem pa, da gre za vračanje uslug drugim državam ali pa vračanje uslug za obisk Pompejev Slovenije, glejte, to so pa pod kritiko, oprostite. To so pa res pod kritiko. Ne vem, zakaj bi Slovenija kakorkoli komu morala vračati uslugo za kaj. Nenazadnje, če sva zelo natančna, po obisku Pompejev je bil moj obisk v Washingtonu, torej očitno je on meni vračal uslugo, ne jaz njemu ali kako?

Kar se pa tiče Turčije je pa naše stališče glede tega jasno. Smatramo Turčijo kot strateškega partnerja, je na zelo strateškem področju meje med evropskim kontinentom in Azijo, pomembna prometna žila in tudi pomemben trg, rastoč trg. In v tem pogledu zagotovo Slovenija podpira dialog s Turčijo. Na nepravilnosti ali pa recimo zaplete, ki se dogajajo, pa hkrati tudi kot članica Evropske unije, ki podpira in je utemeljena na vrednotah Evropske unije opozarja na te nepravilnosti. Tako smo recimo bili sopodpisniki pisma, ki je obsodil izvajanje turškega ladjevja v Mediteranskem morju in podprli prizadevanja Grčije in Cipra, ki so se ob tem seveda normalno počutili ogrožene, kajti Slovenija stoji za članicami Evropske unije. Prav tako smo izrazili obžalovanje in nestrinjanje s tem, da je Turčija izstopila iz istanbulske konvencije, kar je ironija tega, glede na to, da je konvencija bila v Istanbulu predstavljena in da je bila Turčija prva, mislim, da prva podpisnica te konvencije. Skratka, na to mi redno opozarjamo. Hkrati pa zaradi geopolitike se tudi zavedamo pomena in moči Turčije in smatramo, da mora Evropska unija nadaljevati dialog z njo. Kar se pa tiče tako imenovane afere sofa-gate. Če se ne motim je razprava v Evropskem parlamentu v zvezi s tem in pač so dileme, kako je ravnal predsednik Evropskega sveta, mislim, da je bilo s strani poslancev izpostavljeno in zagotovo tovrstni diplomatski spodrsljaji ne koristijo Evropski uniji. Ampak Slovenija kot članica, predvsem mi delamo na vsebini in verjamemo, da v zvezi s tem bo ta deeskalacija, ki je na nek način zaznavna v odnosih med Turčijo in Evropsko unijo dobila veter v jadra in da bomo na nek način z dialogom uspeli Turčijo na nek način peljati v smernicah, za katero smatramo sami, da so prave oziroma ki so utemeljene na vrednotah Evropske unije.

Poslanka Lidija Divjak Mirnik je vprašala oziroma postavila vprašanje v zvezi s Kitajsko, in sicer, da jo je obiskal kitajski veleposlanik in mi marsikaj povedal. Glejte, jaz bi še enkrat apeliral na vas, vi ste predstavniki ene od vej oblasti Republike Slovenije. Jaz pričakujem od poslancev, da v tem pogledu, ko se srečajo z veleposlaniki predstavljajo Slovenijo, zastopajo Slovenijo in tudi na nek način zagovarjajo Slovenijo. Ne pa, da postanejo ambasadorji ambasadorjev neke druge države. Jaz ne vem, če vi veste, ampak saj smo jasno sporočali, Kitajska je sprejela sankcije zoper predstavnike Evropske unije, zoper predstavnike Evropskega parlamenta. Če se ne motim je kakšen od njih tudi od Renew skupine, kar je nekaj popolnoma nesprejemljivega in sprejela sankcije zoper tiste predstavnike, ki so v odboru, ustreznem odboru na ravni Evropskega sveta oziroma Evropske komisije oziroma Evropskega sveta, odločali o ciljanih sankcijah, zaradi kršitev človekovih pravic na Kitajskem, med njimi tudi predstavnica, ki je na stalnem predstavništvu v Bruslju. Da vi potem poslušate in tu na nek način predstavljate besede veleposlanika Kitajske je v diplomatskem jeziku rahlo nenavadno. Mi smo kitajskega veleposlanika ravno zaradi tega povabili na zagovor na Ministrstvo za zunanje zadeve. Sprašujete, kaj sem mu jaz tam povedal. Jaz mu nisem nič povedal. Če smo ga poklicali na zagovor ne pomeni, da se je minister z njim dobil, ampak da so se z njim dobili na ustrezni ravni in so mu predstavili to stališče, nesprejemljivosti(?), da se uvede sankcije zoper posameznike, zaradi razloga, ki sploh nimajo podlage za sankcije. In zdaj se morate spet vprašati, koga zagovarjate kot predstavnik, izvoljena predstavnica Republike Slovenije, tistega zoper katerega je Kitajska uvedla sankcije ali Kitajsko? Ampak na to vprašanje morate sami odgovoriti. Moram pa samo reči, da Slovenija ni edina, ki je kitajskega veleposlanika poklicala na zagovor, poklicali zaradi te nesprejemljive aktivnosti so ga tudi številne druge države. Toliko, hvala.

Hvala lepa. Najprej postopkovno, gospod Nemec, izvolite.

Hvala lepa predsedujoča. Preden se prijavim tudi na dodano vprašanje, možnost postavljanja dodatnega vprašanja oziroma pojasnila, mi dovolite, da vas opozorim, da ste uvodoma podali določene smernice glede časovnice. Nam je poslankam in poslancem dovoljeno postavljati vprašanja v prvem krogu tri minute, ravno tako tudi omejitev obstaja pri samemu ministru. Jaz vas bom lepo prosil, da v prihodnje, če se le da tehnično, da se uredi nek timer, da bi nas lahko o tem opozarjal, kajti ne zdi primerno, da v danih okoliščinah se mi samoomejujemo v Državnem zboru, med tem ko minister lahko brezčasovno, če smem tako reči, odgovarja. Samo kot predlog dobronamerni, se pa prijavljam tudi k dodatnemu vprašanju. Hvala lepa.