Spoštovane kolegice in kolegi, lepo pozdravljeni. Pričenjam 62. sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da sem prejela naslednja pooblastila o nadomeščanju opravičeno odsotnih članov odbora, in sicer gospa Lidija Ivanuša nadomešča gospo Evo Irgl iz Poslanske skupine SDS, gospod Gregor Perič nadomešča mag. Branislava Rajića iz Poslanske skupine SMC in gospod Jože Lenart nadomešča gospo Lidijo Divjak Mirnik iz Poslanske skupine Liste Marjana Šarca.

Vse prisotne lepo pozdravljam, še posebej ministra za zunanje zadeve dr. Anžeta Logarja, državnega sekretarja iz Ministrstva za zunanje zadeve gospoda mag. Gašperja Dolžana ter predstavnico Urada predsednika Republike gospo Smiljano Knez.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO. Enako kot že na zadnji redni seji bi vas želela spomniti, da ustna predstavitev poslanskega vprašanja ne sme trajati več kot tri minute, dopolnilno vprašanje poslanca lahko traja največ dve minuti, poslanec pa lahko na eni seji postavi največ dve ustni vprašanji ministru.

Ravno tako predlagam, da poberemo prvi sklop vprašanj – pet vprašanj, nato dobi besedo za odgovore minister in nato nadaljujemo v kolikor bo še interes po tem ritmu.

Kdo želi besedo? Imam že prijavljene. Prvi je na vrsti za postavitev vprašanja mag. Andrej Rajh, za njim gospod Matjaž Nemec. Izvolite

Hvala lepa za besedo, predsedujoča. Spoštovani minister! Te dni, to je natančneje od 4. 6. 2020, mineva 100 let od podpisa trianonske mirovne pogodbe, s katero so bile določene meje Madžarske s sedanjimi sosednimi državami. Na takratni mirovni konferenci po koncu prve svetovne vojne so razdelili ozemlje poraženega razpadlega imperija in za nas Slovence je to zelo pomemben dogodek, saj smo takrat priključili Prekmurje matični domovini. Meja med Slovenijo in njenimi predhodnicami ter Madžarsko je na tem delu od takrat bila jasno in nedvoumno določena. Zato toliko bolj v oči bode dogodek, ki se je zgodil minuli četrtek, in seveda ni osamljen. Spomnimo. Predsednik madžarske vlade Viktor Orban je odkril spomenik, na katerem je vgraviran zemljevid velike Madžarske z navedenimi 12.500 imeni mest in naselij, ki so do leta 1920 bila del tedanje Ogrske oziroma kasneje govorimo o Madžarski. Zato je zelo zaskrbljujoča njegova izjava, ki jo je po poročanju medijev izrekel ob koncu svojega govora ob zemljevidu velike Madžarske, v katerem je navedel, da je srečen, da bo s Slovaki, Hrvati, Srbi in Slovenci gradil skupno prihodnost.

In kakšno prihodnost si on to zamišlja, verjetno posebej priča napis na tem spomeniku. Madžarska do Reke, torej govorimo o današnjem hrvaškem pristanišču. In te besede so toliko bolj nesprejemljive, saj jih je izrekel ob spomeniku, za katerega je madžarska vlada plačala 16 milijonov evrov. Torej ne gre za neki spat? ali pa nepremišljeno dejanje. Gre za načrtno dejanje, za izbrane besede, ki jih je ob tem dogodku poslal v svet svojim sosedam.

Na njegove besede se je s protestno noto odzval uradni Zagreb, ki je madžarskemu veleposlaniku zaradi napisa na plošči spomenika, ki poudarjam je stal 16 milijonov evrov, omenjal Reko v kontekstu madžarskega ozemlja.

V posebni zadregi se je pa znašel tudi madžarski veleposlanik v Srbiji, ki se je sprenevedal, da se je Viktor Orban ob takem spomeniku sploh slikal.

Spoštovani zunanji minister, slovensko zunanje ministrstvo na to provokacijo ni reagiralo, zato vas pozivam, da tudi tu pred tem Državnim zborom, pred tem odborom podate jasno izjavo in obsodite te provokacije.

Spomnimo se ob tem tudi na številne interese, ki jih ima Madžarska. V Prekmurju kupuje kmetijska zemljišča, vlaga v kulturno in športno infrastrukturo, ima tudi gospodarske interese. Pa nenazadnje tudi medijske interese. Ne pozabimo, da je preko vlaganj oziroma posojila v podjetju Drugi tir hotelo izvajati interese v Luki Koper in v slovenskem železniškem omrežju. Spomnimo se, da gre za kritično infrastrukturo, ki bi morala biti podvržena posebnemu varovanju nacionalnih interesov in ob tej priliki bi rad tukaj posebej izpostavil modra dejanja Alenke Bratušek, ki je takemu udejstvovanju teh partnerjev rekla ne.

Spoštovani minister, prosim za vaš odgovor in jasno obsodbo.

Hvala lepa. Preden nadaljujemo še eno obvestilo o pooblastilu, in sicer poslanec gospod Jani Möderndorfer nadomešča gospoda Marjana Šarca iz Poslanske skupine LMŠ.

Sedaj, ker se je gospod Matjaž Nemec odjavil, dobi besedo za vprašanja gospod Nik Prebil. Izvolite.

Hvala lepa, predsednica. Kolegice in kolegi, minister! Danes imam samo eno kratko vprašanje, ki se nanaša na predsedovanje. Poglejte, Nemčija bo čez približno tri tedne prevzela predsedovanje Sveta Evropske unije in danes je jasno, da bo to nemško predsedovanje močno zaznamovale posledice te koronske krize, da se bomo morali dokaj hitro osredotočiti na nadaljnja pogajanja z Združenim kraljestvom glede dokončanja postopka BREXITA in nadaljnjih odnosov in pa seveda na pogajanja o večletnem finančnem okviru, ki tudi terja čimprejšnjo rešitev.

Glede na to, da je do začetka slovenskega predsedovanja s tem še dobrih dvanajstih mesecev, me zanima, če se potem jasno določene prioritete, ker nazadnje ste na zaslišanju dejali, da boste določene stvari posodobili in spremenili. Torej, kaj ste uvrstili dodatno med prioritete našega predsedovanja? Kako se na to pripravlja Vlada? Kako je uredila odnos med Ministrstvom za zunanje zadeve in kabinetom predsednika Vlade glede predsedovanja? Ali ste že določili vodjo projekta predsedovanja in kdo to je? Zanima pa me še, glede na to, da je naša Vlada takrat med predsedovanje uvrstila košarico mest, to pomeni, da bi nekako po vseh regijah se dogodil en dogodek, ki je nižje od ministrskega. Me zanima, če to ostaja in na kakšen način se bo to izvajalo? Toliko zaenkrat. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji je na vrsti gospod Gregor Perič, za njim bo na vrsti gospod Franci Kepa, potem pa bo besedo dobil minister za odzive. Hvala.

Hvala lepa za besedo, predsednica. Kolegice, kolegi, minister, lep pozdrav vsem.

Moje vprašanje je predvsem vezano na mejno problematiko oziroma možnost prehajanja meja. V preteklih dneh in tednih smo videli, da je bilo na tem področju veliko vsakovrstnih napetosti, tudi interesov posameznih držav, da bi meje ostale zaprte, zato da bi omejile pretok določenih turistov in bi jih ohranile znotraj svojih meja, kar je sicer zelo zanimiv interes, verjamem pa, da ni ravno v duhu evropske ideje. Bil je narejen tudi nek napredek. Torej, lahko prehajamo nemoteno Slovenci na Hrvaško in iz Hrvaške nazaj. Ravno tako z Madžarsko. Od petka naprej so se te bariere tudi z Avstrijo umaknile. Vprašanje pa ostaja Italija. Vemo, da je imela zelo veliko težav s korona krizo in z epidemiološko situacijo, ni pa povsod situacija ista, zato me tudi v duhu nedavnega srečanja med obema zunanjima ministroma, ko ste se, minister Logar, srečali z vašim kolegom Dimajem?, zanima kakšna so vaša predvidevanja oziroma kakšni obeti so predvsem v smislu tega kdaj bodo lahko italijanski državljani, zlasti tisti, ki prihajajo iz območij, ki nimajo težav s korona virusom, nemoteno spet prihajali v Slovenijo. Če vzamem en regionalni časopis, mislim, da je od včeraj, od torka, Primorske novice, da se igralnice že odpirajo kljub temu, da je ta pretok Italijanov v Slovenijo še nekoliko omejen oziroma omejen na tiste, ki imajo zgolj nepremičnine pri nas. Ko bo to pač možno, če ste predvidevali, da ostanejo še kakšne morebitne varovalke, v kolikor bi se ta varnostna oziroma zdravstvena slika tudi v prihodnje spremenila. Hvala lepa za odgovor.

Hvala lepa. Še gospod Franci Kepa. Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoča. Vprašal bi glede prehodov delavcev iz Bosne in Hercegovine. Kakšno je sedaj stanje in kako je sedaj uradno zadeva in dolžina karanten po prehodu delavcev iz Bosne?

Drugo vprašanje pa je ali je kakšen predvideni uradni obisk v ZDA oziroma obratno? Ali bomo kaj v kratkem videli našo prvo damo ZDA? Hvala.

Hvala lepa. Besedo za odgovore dajem ministru za zunanje zadeve dr. Anžetu Logarju. Izvolite.

Se opravičujem. Hvala, predsednica.

Kar se tiče vprašanja gospoda Rajha v zvezi obletnico podpisa trianona. Kot veste meje evropskih držav in evropske etnične meje so se v stoletjih na tem delu sveta spreminjale. Recimo, tudi slovensko narodnostno ozemlje ni enako zunanjim mejam Republike Slovenije. Celo prva zgodovinska politična tvorba Slovencev je imela center zunaj meja današnje Slovenije. Po prvi svetovni vojni so se sklepale mirovne pogodbe in etnično načelo je bilo takrat glavno načelo, ki naj bi določal potem določitev tistih meja, v bistvu načelo samoodločbe narodov in pariška mirovna konferenca, v katero je bila podpisana trianonska pogodba, ki jo vi omenjate, je za slovenski narod, kot ste pravilno ugotovili, pomenila združitev Slovencev z matičnim narodom. To praznujemo kot državni praznik. Ravno prejšnje leto smo obeležili 100. Letnico tega dogodka.

Kot narod, ki je bil v preteklosti soočen s številnimi zgodovinskimi krivicami, na nek način razumemo, da poprava krivic nekoga v nekom drugem vzbudi občutek nastanka nove krivice. Razvoj kaže, da mirovne pogodbe po prvi svetovni vojni niso rešile vseh občutkov krivic, ki se v posameznih narodih čutijo. Zgodovinarji govorijo o takoimenovani tragediji srednje Evrope, katere rane so se celile zelo počasi oziroma se mestoma še celijo. Zato pri obravnavi teh zgodovinskih spominov ali pa zgodovinskih dejstev naših sosedov vsi potrebujemo, predvsem pa drug od drugega pričakujemo veliko mero strpnosti in razumevanja.

Zgodovinske pogodbe, zgodovinski zemljevidi, zgodovinski spomini ne morejo biti podlaga za kakovostne sodobne mednarodne odnose, predvsem pa ne smejo postavljati ovir za kakovostne in tesne odnose, zlasti ne med sosedi.

Prav sedanja korona kriza je pokazala kako pomembno je sodelovanje med narodi, kako pomembno je sodelovanje med srednjeevropskimi narodi in kako smo prizadeti kadar je treba zaradi višje sile meje zapirati.

Slovenija ne more in noče zapovedovati zgodovinskega spomina. Poskrbeti pa moramo, da naša spominjanja potekajo v duhu skupnih evropskih vrednot, dobrih sosednih odnosov in spoštovanja zgodovine drugih držav oziroma narodov.

Prej ste v vprašanju rekli kako je MZZ na to provokacijo reagiralo. Že večkrat sem poudaril, da MZZ na provokacije ne odreagira, ker so ravno namenjene temu, da se provocira. MZZ v tem primeru gradi predvsem na odnosih v duhu evropskega sodelovanja.

V okviru tega sem ob tem dogodku, to lahko povem, govoril tako z hrvaškim zunanjim ministrom kot z madžarskim zunanjim ministrom. Lahko pa rečem, da smo z Madžarsko v zadnjem tednu odprli še zadnji mejni prehod, ki je bil zaradi korona krize zaprt z betonskimi ovirami neprehoden za naše zamejske Slovence in je od sedaj naprej naša meja z Madžarsko popolnoma odprta in se veselim tvornega sodelovanja tudi v prihodnje.

Na vprašanje gospoda Prebila v zvezi z predsedovanjem. Nemško predsedstvo skupaj z Slovenijo in Portugalsko finalizira oziroma je sfinaliziralo program trija? predsedovanja. Drži kot ste izpostavili zaradi korona krize je bilo treba ta program prilagoditi. Najlepše to odseva že prvi odstavek, kjer se referira ravno na Covid-19. Pogajanja, ki so bila vodena pod prejšnjo vlado, smo v posameznih delih nadgradili, in sicer ravno iz izkušenj pandemije Covid-19. Kot veste je predsednik Vlade pisal nemški kanclerki in portugalskemu predsedniku v zvezi z razširitvijo teh prioritet, in sicer da se v te skupne prioritete ustavi ali pa doda posebna referenca na pripravo kriznega načrta v podobnih primerih pandemije ali pa mogoče napada z komunikacijskimi sredstvi. Na ta način smo želeli pokazati, da mora v prihodnje Evropska unija biti pripravljena na posamezne grožnje, ki lahko zamajajo ustroj delovanja Evropske unije, da se ne bo ponovilo to, kar se je ponovilo v času pandemije.

S kolegi, tako nemškim kot portugalskim, sem bil na vezi tudi v smeri, da se v program predsedovanja da referenca na potrebo po vrnitvi določenih proizvodnih struktur, ki so nujno potrebne za delovanje Evropske unije, za zagotavljanje varnosti in zdravstvene oskrbe. Da se doda posebna referenca na pomen varovanja zdravja. Drugače pa enako naprej spodbujamo digitalno in zeleno Evropsko unijo.

V okviru tega bo veliko možnosti tudi za promocijo v našo ustavo zapisane pravice do pitne vode. Tudi tu bomo morali veliko narediti na domačem prizorišču. Še enkrat v tem pogledu omenjam referenco, vsaj mojo na …. (nerazumljivo), kjer smo tudi tu v Državnem zboru sprejeli ustrezne sklepe za zaščito virov pitne vode. Verjamem, da bomo to uspešno znali predstaviti tudi v času slovenskega predsedovanja.

Kar se tiče košarice mest, kar je bilo posebej izpostavljeno, mislim, da okoli 150 dogodkov bo potekalo pod ministrski ravni v času slovenskega predsedstva, kjer bo možnost in priložnost za promocijo slovenske kulture, slovenske kulinarike, slovenske pokrajine. V tem pogledu zagotavljam, da bomo ta čas maksimalno dobro izkoristili za to promocijo.

Kar se tiče organizacijskih vidikov projekta predsedovanja. Na Ministrstvu za zunanje zadeve smo pripravili gradivo, ki naj bi šlo ta četrtek na sejo Vlade, ki v bistvu na nek način posodablja organizacijski potek ali videz ali pa sestavo projekta predsedovanja. In sicer gre v smeri uspešnega projekta iz leta 2008, torej več ali manj udejanja podobno strukturo, in sicer ožjo delovno skupino na priprave na predsedovanje, ki jo vodi predsednik Vlade in pa širšo delovno skupino za priprave predsedovanja, ki v bistvu na operativni ravni izvaja strateške sklepe, ki so sprejeti na ožji delovni skupini za predsedovanje. To pa bom vodil sam kot minister za zunanje zadeve. V pomoč obema skupinama se oblikuje tudi sekretariat za predsedovanje, kjer bo celotna ekipa pripravljala te dnevne načrte od podedovane agende do organizacije dogodkov, do organizacije prevajanj, interpretov in do priprave ostalih podlag za odločanje širše in ožje delovne skupine za predsedovanje. V okviru širše delovne skupine za predsedovanje pa bo še pet skupin. Skratka enako kot je bilo pred 12 leti in enako kot je bilo to že predvideno v prejšnjem organigramu organizacije predsedovanja.

Gospod Perič je spraševal v zvezi z prehodi mej. Kot veste, s tremi sosedami imamo že odprte meje. Avstrija je odprla meje tako kot smo nekako se dogovarjali, kar pa v medijih ni bilo predstavljeno tako. Namreč zato, ker so se ta pogajanja dogajala za zaprtimi vrati in tu minister za zunanje zadeve striktno vztraja pri tem, da dokler ni dogovorjeno med ustreznimi ravni v posameznih državah članicah delnih informacij ne sporočamo v javnost. Ne želimo tega postopka kakorkoli oteževati recimo z nekimi delnimi informacijami, ki se lahko kasneje ne izkažejo za resnične. Kot ste lahko ugotovili je v bistvu Avstrija z nami bistveno prej odprla meje kot za Hrvaško.

To lahko rečem, da je rezultat našega diplomatskega dela, ki se ga morda na prvi pogled ne vidi, je pa vseskozi aktiven in tudi sedaj je v odnosih z Italijo zelo tesna medsebojna diplomatska korespondenca in povezave. Lahko rečem, da je bil obisk italijanskega zunanjega ministra uspešen, da smo odprli nekaj zelo pomembnih tem. Verjamemo, da bomo tudi na teh temah dosegli pomemben napredek. Lahko še enkrat rečem, da sem zelo vesel, da naša etnična manjšina govori z enim jezikom, kar bistveno pripomore k učinkovitemu dialogu z italijansko stranjo. Imam tudi obljubo italijanskega zunanjega ministra izrečeno na novinarski konferenci, da se bo osebno zavzel za reševanje odprtih problemov, s katerimi se srečuje manjšina in verjamem, da tudi kar se tiče mejnega vprašanja v kratkem to ne bo več odgovor na vprašanja za zunanjega ministra na Odboru za zunanjo politiko.

Kar se tiče vprašanja poslanca Kepe v zvezi z prehodi delavcev iz Bosne in Hercegovine. Gre za posebno izjemo v uredbi, ki tovrstne prehode omogoča. Ravno zaradi tega, ker je tu širši interes za delovno silo. Tu mislim, da ne bi smelo biti večjih težav. Po zadnjih podatkih, ki jih objavlja Nacionalni inštitut za javno zdravje, se pa tudi zdravstvena slika v Bosni in Hercegovini bistveno izboljšuje in ko bo Nacionalni inštitut za javno zdravje dal zeleno luč za uvrstitev te države na seznam držav, s katerimi je omogočen prost prehod meje, bo ta prost prehod omogočen tudi za vse državljane Bosne in Hercegovine. Še enkrat pa opozarjam, da smo zelo previdni v zvezi s tem in da uredba, ki omogoča prost prehod oziroma ki določa režime prehoda meje za posamezne države omogoča tudi korak nazaj. Zaradi ponovnega izbruha v Republiki Severni Makedoniji smo bili prisiljeni narediti korak nazaj in to kar velik korak, tako da sedaj tudi Slovenci, ki prihajajo iz Republike Severne Makedonije so dolžni v Sloveniji iti v karanteno. To govorim predvsem zato, ker še vedno ohranjamo po uredbi dvostopni postopek in mnenje Nacionalnega inštituta za javno zdravje je v bistvu podlaga za odločitev potem politične ravni, ne glede na to kaj bi si politična raven želela. Najprej zdravje državljank in državljanov Republike Slovenije, potem pa politična odločitev glede sprostitve mejnih režimov.

Kar se tiče odločitve prve dame, pa mislim, da ste, gospod Kepa, vi lokacijsko bližje glede na to iz kje prihaja njena družina. Sugeriram, da se tukaj vključi tudi parlamentarna demokracija in bližjim sugerira, da odprtost za to je. Lahko samo povem, da sem osebno pisal gospe za njen rojstni dan – aprila – in v tem duhu verjamem, da ko bo prvi obisk v Washingtonu, bomo lahko tudi uradno povabili prvo damo na obisk v Slovenijo.

Toliko, predsednica.