Spoštovane gospe in gospodje, dobro jutro.

Pričenjam 21. redno sejo Odbora za finance. Nisem prejel nobenih obvestil, da bi kdorkoli od članic ali članov odbora bil zadržan, prav tako trenutno tudi nimam nobenih podatkov o tem, da bi sodeloval kakšen poslanec ali poslanka kot nadomestni član na seji odbora.

Prehajam torej na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red, v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je sprejet dnevni red, kot vam je bil posredovan.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O UKREPIH NA PODROČJU PLAČ IN DRUGIH STROŠKOV DELA V JAVNEM SEKTORJU ZA LETI 2020 IN 2021 TER IZREDNI USKLADITVI POKOJNIN PO SKRAJŠANEM POSTOPKU.

Predlagatelj zakona je Državni svet.

Gospe in gospodje, kot predsedujoči odboru predlagam v skladu s prvim odstavkom 74. člena Poslovnika Državnega Zbora, da razpravo in odločanje o tem predlogu zakona opravimo na eni od naslednjih sej odbora. To je torej moj predlog kot predsedujočega, o tem imajo možnost podati stališče predstavniki poslanskih skupin, triminutno stališče ali pa predstavnik predlagatelja petminutno stališče. Druge razprave v zvezi s tem ni.

Sprašujem predstavnika predlagatelja, gospoda državnega svetnika Branka Šumenjaka ali želi besedo. Izvolite prosim.

Ne, ker na to praktično nimam vpliva, hvala lepa.

Hvala lepa.

Želi kdo, želi besedo kdo od predstavnikov poslanskih skupin?

(Nihče.)

Ugotavljam, da ne želi, na ta način zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo torej o predlogu za preložitev prve točke dnevnega reda na eno od naslednjih sej.

Začenjam glasovanje.

Za 12, proti nihče.

(Za je glasovalo 12.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet in na ta način zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE POROČILO GLEDE OPRAVJLENEGA NADZORA DRUŽBE ZA UPRAVLJANJE TERJATEV BANK IN IZDANIH PISNIH USMERITEV ZA OBDOBJE OD 1. OKTOBRA DO 31. DECEMBRA 2019.

V okviru te točke gre za obravnavo poročila na podlagi drugega odstavka 4. člena Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. K tej točki so predstavljeni, so vabljeni predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank ter predstavniki Ministrstva za finance.

Za uvod dajem besedo predstavniki Ministrstva za finance, to je državna sekretarka gospa Kristina Šteblaj, izvolite prosim.

Hvala lepa za besedo, spoštovane poslanke, poslanci.

Kot veste, je Ministrstvo za finance v skladu z Zakonom o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank pristojno za nadzor nad poslovanjem DUTB in vsake 3 mesece s poročilom o nadzoru obvesti tudi Vlado in Državni zbor. Tokratno poročilo se nanaša na zadnji kvartal preteklega leta, s katerim se je vlada seznanila že 27. februarja in ga posredovala v Državni zbor. Morda bi na tem mestu izpostavila še to, da je ministrstvo cv vmesnem času že pripravilo ažurno poročilo za prvi kvartal letošnjega leta, ki ga bo tudi kmalu obravnavala Vlada. Dovolite, da vam predstavim 5 ključnih poudarkov v zvezi z aktualnim, s tem poročilom, ki ga imate pred seboj. DUTB v četrtem kvartalu sledu zahtevanim ključnim kazalnikom poslovanja, kot so določeni v smernicah za delovanje DUTB, ter uresničuje strateške usmeritve. Tako je v zadnjem četrtletju leta 2019 ustvarila za 52,2 milijona evrov prilivov iz upravljanja premoženja, skupaj pa v letu 2019 221 milijonov evrov prilivov iz upravljanja premoženja, kar predstavlja 10,7 % celotne prenosne vrednosti portfelja. V zvezi z vplivom transakcij DUTB na saldo sektorja države je ministrstvo na podlagi realizacije 10 mesecev že sklepalo o ugodnejšem prispevku DUTB k saldu sektorja države, kar se je, kot je bil prvotno planiran za leto 2019, kar se je po prejemu vseh podatkov izkazalo za pravilno. V celotnem letu 2019 je DUTB odplačala 147 milijonov evrov od glavnice doložitev, ki predstavljajo v tem obdobju zapadla, redna odplačila glavnic ter tudi predčasno odplačilo v višini 15 milijonov evrov. V letu 2019 se je tako zadolženost DUTB znižala za 21 odstotkov, dolg DUTB pa je konec leta 2019 znašal 549 milijonov evrov oziroma 65 odstotkov od plačnega dolga. V zvezi s prenosom nepremičnin na Stanovanjski sklad Republike Slovenije je Vlada junija 2019 predvidela, da bi se v drugi fazi lahko izvedel prenos nepremičnin, ki jih je Stanovanjski sklad ocenil za primerne. Na tej osnovi je ministrstvo v decembru 2019 pripravilo vladno gradivo, ter ga posredovalo v obravnavo. Glede na to, da je pred uvrstitvijo gradiva Vlada začela opravljati zgolj tekoče posle, pa je bilo umaknjeno iz nadaljnje obravnave. Ministrstvo je tudi v zadnjem kvartalu leta 2019 prejelo številna vprašanja različnih deležnikov glede poslovanja DUTB in mora tako večkrat ponavljati svoja stališča glede vloge DUTB. Zato bi morda samo ponovno izpostavila, da je bila DUTB ustanovljena z namenom sanacije bančnega sektorja. Glavna vloga je torej upravljanje premoženja, ki ga je prevzela od bank na način, da lahko poplača obveznice, s katerimi je bila izvedena sanacija bank, oziroma naknadne zadolžitve, ki so nastale zaradi refinanciranja od plačnih obveznic. Obenem veljavni predpisi ne dajejo podlage, da bi DUTB svojo dejavnost razširila na način, kot se pojavljajo sicer povsem legitimne ideje in razmišljanja o javnosti, kako najučinkoviteje izkoristiti znanje in izkušnje, ki jih ima DUTB z dosedanjim opravljanjem premoženja. Toliko za uvod, če bo potrebno kaj skozi razpravo, bomo pa še na voljo.

Hvala lepa.

Hvala gospa državna sekretarka.

Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki Družbe za upravljanje terjatev bank. Ne vidim, da bi kdo. Potem jih pa prosim povabite. Prosim?

/oglašanje iz klopi/

Če so zunaj, naj gospod Tomo, če greste, pa naj pridejo noter prosim. Bomo minuto, dve počakali, da še oni podajo svoje poročilo, pa bomo potem odprli razpravo. Očitno pa je, da zunaj ni televizijskega prenosa pa ne morejo videti kaj se v dvorani dogaja.

Hvala lepa. Gospod Pirc kar izvolite naprej, tule se izvolite usesti. Vem, da ste maksimalno že pripravljeni, tudi nabriti. Tako se v miru »razkomotite«, zdaj vas pa glede na to, da tudi papirje že imate pri sebi, prosim, da tudi vi podate poročilo v zvezi z delovanjem DUTB v zadnjem kvartalu leta 2019.

Izvolite prosim. Besedo ima gospod Matej Pirc, glavni izvršni direktor DUTB. Prosim.

Hvala. Lepo pozdravljeni.

DUTB je v zadnjem kvartalu lanskega leta ustvaril 52,2 milijona evrov prilivov, kar je skladno z načrtovano dinamiko letno. Skupaj pa je bilo celotno leto precej uspešno. Dosegli smo planski cilj prilivov in ga tudi presegli s 6 % glede na našo dolgoročno strategijo. Podobno stanje je bilo tudi pri stroških poslovanja, ki so bili 12 % nižji kot leto prej in pa 15 % nižji od načrtovanih. Nižje je bilo tudi število zaposlenih, predvsem iz naslova določenih nezasedenih mest in pa bolnišk. V celoti gledano pa je bilo leto tudi dobičkonosno, saj smo po nerevidiranih rezultatih ustvarili za 40 milijonov evrov čistega dobička. Večina tega dobička je iz prevrednotenj obstoječega premoženja, del pa tudi iz realiziranih dobičkov pri samih prodajah. Drugačno je stanje v letošnjem letu, prvi kvartal je bil uspešen, tudi po prilivih, medtem ko marec in april se je že poznal vpliv kriznih razmer, DUTB je podelil 10 moratorijev odplačil posojil, predvsem družbam v naši lasti in pa tudi določenim dolžnikom z večjim številom zaposlenih, dali pa smo tudi nekaj likvidnostnih posojil, ampak to je že poročilo za naslednjo sejo.

V redu, hvala lepa, gospod Pirc.

Gospe poslanke, gospodje poslanci, začenjam razpravo, kdo želi besedo?

Poslanka Monika Gregorčič, izvolite, prosim.

Ja, hvala lepa.

Zahvaljujem se državni sekretarki za predstavljeno poročilo, zdaj treba je vedeti, da je poročilo o zadnjem trimesečju poslovanja DUTB pripravila in v Državni zbor posredovala še prejšnja vladna sestava, sicer v teku opravljanja tekočih poslov, pa vendar, me zato nekako, pozdravljam jasno sporočilo, jasno opredelitev nove državne sekretarke glede morebitne dodatne vloge DUTB, kajti bilo je pač povedano, da je, kaj je bil primarni namen in poslanstvo DUTB, tako da s tem se lahko samo v celoti strinjam.

Imela bi pa par zelo kratkih vprašanj, če boste mogoče lahko v nadaljevanju še dodatna pojasnila podali, namreč kolikšna je kumulativna vrednost vseh likvidiranih oziroma prinesenih vrednosti v portfelju DUTB do 31. 12. 2019. V tem poročilu je zaslediti tudi podatek, da se je število zaposlenih povečalo za 9 iz naslova pripojitve družbe NPL Port brez likvidacije, tako da malo prosim za pojasnilo, zakaj je prišlo do tega, če seveda ni to poslovna skrivnost in ali ukrepate, delujete, potekajo kakšne aktivnosti za znižanje stroškov poslovanja DUTB, hvala lepa.

Hvala, gospa poslanka.

Vprašanja so bila zelo konkretna in mislim, da predvsem namenjena glavnemu izvršnemu direktorju.

Gospod Pirc, izvolite, imate besedo.

Hvala za vprašanja.

DUTB je od same ustanovitve ustvarila za milijardo 743 milijonov evrov prilivov, pri čimer ima na koncu leta 2019 oziroma trenutno še za 600 milijonov evrov premoženja.

Pripojitev NPL, družba NPL je bila v 100 % lasti DUTB, to je še družba od pripojenih bank, kjer so se izvajale določene zaledne storitve, predvsem IT storitve in pa knjigovodske storitve samega bančništva, v tej družbi je bilo 15 zaposlenih, DUTB jih je vseskozi, je to družbo vseskozi vodil kot ločeno družbo in v poročilih Ministrstva za finance tudi ločeno prikazoval število zaposlenih. Po sami pripojitvi se je število zaposlenih zmanjšalo, zmanjšuje se tudi v letošnjem letu, tako kot tudi število zaposlenih na DUTB, saj do leta 2022, ko naj bi bil DUTB, v kolikor bo ostalo še kaj premoženja, pripojen SDH, naj bi se SDH pripojilo tudi nekaj manj kot 50 zaposlenih, ki bodo morali opravljati še vse storitve.

Glede znižanja stroškov poslovanja sami rezultati poslovanja kažejo na občutno zniževanje stroškov v zadnjih letih, v zadnjih 2 letih, predvsem na račun nižjih stroškov svetovalnih storitev, na račun nižjih stroškov upravljanja nepremičnin, kljub temu, da se nam število in pa vrednost nepremičnin povečuje, namreč večina premoženja teh 600 milijonov je zavarovanih z, so terjatve, ki so zavarovane z nepremičninami in v kolikor dolžnik ne plača svojega dolga, pri čimer gre seveda za slaba posojila, in v kolikor v samih insolvenčnih postopkih premoženje dolžnika ni prodano, potem DUTB to premoženje prevzame in ga, in mora z njim upravljati do same odprodaje premoženja, DUTB pa tudi ovrednoti premoženje po poštenih cenah, kar pomeni, da je lestvica oziroma vrednost prodaje postavljena dokaj visoko. Stroški pa so se v lanskem letu znižali, kot že omenjeno, za 12 % oziroma so bili celo 15 % nižji, kot so bili planirani.