Lep pozdrav na 10. nujni seji Komisije za nadzor javnih financ! Začenjam sejo.

Obveščam vas, da nisem prejel opravičil, da pa sem prejel dve pooblastili in sicer, da poslanca Zmaga Jelinčiča nadomešča poslanec Dušan Šiško in da poslanca Janeza Janšo nadomešča poslanka Eva Irgl. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje. S klicne seje ste prejeli dnevni red z eno točko dnevnega reda. Vaših predlogov v zvezi z dnevnim redom doslej nisem prejel, zato ostaja dnevni red kot je bil posredovan.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKE DNEVNEGA REDA IN SICER ZLORABE POSTOPKA POENOSTAVLJENE PRISILNE PORAVNAVE IN NJIHOVI JAVNO FINANČNI VPLIVI Gradivo za to točko je zahteva poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in sicer za sklic nujne seje z dne 9. 9. 2019, ki je bila objavljena na spletnih straneh državnega zbora s klicem te seje. Naknadno ste člani komisije prejeli po elektronski pošti še dopis državnega odvetništva Republike Slovenije in sicer opravičilo za današnjo odsotnost seje. Na sejo so bili s klicem vabljeni Danijel Krivec v imenu predlagatelja zahteve poslanske skupine SDS, Marjan Šarec, predsednik vlade, ki se je opravičil. Andreja Katič, ministrica za pravosodje. Mag. Jurij Groznik, generalni državni odvetnik, ki se je opravičil. Jana Ahčin, generalna direktorica finančne uprave. Boris Štefanec, predsednik komisije za preprečevanje korupcije, ki se je opravičil. Predstavniki združenja Stečajnih upnikov, Darko Muženič, direktor Nacionalnega preiskovalnega urada in Branka Gorjančič, vršilka, Glojnarič, se opravičujem, vršilka dolžnosti direktorice Urada za preprečevanje pranja denarja, ki se je tudi opravičila. Naknadno sem na sejo na predlog poslanske skupine stranke Alenke Bratušek povabil še predsednika Zbornice upraviteljev Slovenije Marka Zamana. Predlagam, da razpravo vodimo tako, da najprej dobi besedo predstavnik predlagatelja seje poslanske skupine SDS, gospod Zvone Černač, nato bodo dobili besedo vabljeni na sejo, potem pa bom odprl krog za razpravo poslancev. Besedo torej dajem predlagatelju seje gospodu Černaču.

Hvala lepa, lep pozdrav vsem prisotnim. Danes moram reči, da kar manjka prisotnost predsednika vlade, tudi sicer zelo nerad hodi na seje parlamentarnih delovnih teles, ko je vabljen, pa bi bilo dobro, da bi se katere izmed teh sej udeležil. Zdaj v teh nekaj dneh, ko sta bila skupaj z gospodom Jankovičem v Rusiji, se je nedvomno osebno poučil o tem kako lahko na formalno zakonit način odpišeš najprej 16 milijonov evrov dolgov, potem pa še 29 milijonov evrov dolgov in bi bilo zanimivo slišati danes predsednika vlade, gospoda Marjana Šarca, ki je bil takrat, ko se je ta novela F dogajala stečajne zakonodaje, član Pozitivne Slovenije, Jankovičeve Pozitivne Slovenije žal, kot kažejo te priložnosti danes ne bomo imeli. Zadeva pa je pomembna, je za večino ljudi zelo iritirajoča in v neki normalni državi bi človek pričakoval, da takrat ko se je to zgodilo, oziroma že prej ko se je to zgodilo, da bi se vzpostavili mehanizmi, da se kaj takega ne bi zgodilo, ker ne glede na mnenja o tem ali je ta zakonodaja toliko sporna, da jo je mogoče tako zlorabljati kot se je to zgodilo v tem primeru, ne glede na to, da so mnenja glede tega različna, jaz osebno menim, da se to tudi ob taki zakonodaji kot jo imamo danes ne bi smelo zgoditi. In odgovornost, da se je to zgodilo ne nosi samo pravosodna veja oblasti organi pregona, ampak predvsem izvršilna veja oblasti, ki se je v tem primeru po tistem, ko je ta zadeva prišla v javnost po mojem odzvala popolnoma napačno na čelu s predsednikom vlade na način, ki kaže, da se predsednik očitno ne zaveda tega, da je pred kakšnim letom prestopil iz čevljev nekega komedijanta v čevlje predsednika vlade, ker je odgovoren za to, da država na nek normalen način funkcionira in odgovoren tudi za to, da ne prihaja do takih zlorab kot se je to zgodilo v tem primeru. Danes bi želeli glede na to, da pa je z nami ministrica, ki je odgovorna za to področje, gospa Andreja Katič slišati predvsem odgovore na vprašanje zakaj pravzaprav prihaja lahko do zlorab tako imenovane stečajne zakonodaje, oziroma zakaj prihaja do zlorab postopka poenostavljene prisilne poravnave. Ali gre res v tem primeru samo za luknje v zakonu ali pa gre tudi za neustrezno delo sodne veje oblasti. Danes bi želeli slišati odgovore na vprašanja, predvsem državljani želijo te odgovore slišati ali zakoni res veljajo enako za vse. Te odgovore bi želel recimo slišati človek, ki so mu pred nekaj leti rubili hišo zaradi tega, ker je bil dolžen nekaj deset evrov komunalnemu podjetju. Te odgovore bi želel gotovo slišat, bi želela gotovo slišati upokojenka, ki so ji rubili pokojnino, ki znaša manj kot tristo evrov zaradi tega ker ni plačala prisilne RTV naročnine. In še številni drugi, te odgovore bi zagotovo želel slišati samostojni podjetnik, ki je za en teden zamudil s plačilom prispevkov, na kar so mu osmi dan rubili, FURS se je usedel na dva računa, ki jih je imel, ker so mu na enem že prej odtegnili ta znesek, je bila seveda izvršba na drugem neuspešna in nepotrebna, ampak stroške, ki so nastali s tem je pa moral dvakrat plačati in tako naprej. Jaz mislim, da teh ljudi, ki bi želeli slišati odgovore o tem kako je mogoče, da se v tej državi nekomu odpiše 16 milijonov evrov, potem pa še 29 milijonov evrov in da predsednik vlade reče to je vse po črki zakona, je teh ljudi veliko. Po teh zadnjih dogodkih namreč človek dobi občutek, da je gospod Marjan Šarec še vedno član Jankovičeve Pozitivne Slovenije. Kateri član je bil takrat kot sem povedal, ko je sedanja ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, takratna predsednica vlade in članica takratne stranke Pozitivna Slovenija sporno novelo zakona o finančnem poslovanju postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki je bila kot sem povedal označena s črko F, mislim da je bila to že peta novela jeseni 2013 služila v zakonodajni postopek. Koalicija strank Jankovičeve Pozitivne Slovenije, Socialnih demokratov, DeSUS-a in takratne Državljanske liste pa je 27. novembra 2013 to sporno novelo, ki omogoča odpis vseh dolgov, ker prej je veljalo, da je ta odstotek 50 odstoten, se pravi, da najmanj polovica mora biti poplačana, če želi taka poravnava uspeti podprla. In novembra 2013, ko je bila ta novela 27. 11. sprejeta, takratna opozicija za to novelo ni glasovala. Ne Slovenska demokratska stranka, ne Nova Slovenija, ne Slovenska ljudska stranka, ki je bila takrat v parlamentu. To novelo pa so seveda podprle stranke, ki nam vladajo tudi danes. Glede na to, da so se nekatera imena spremenila, sem že prej povedal kje so ti ljudje, ki so ključni in ki so še danes ključni, takrat sedeli sedanja ministrica Alenka Bratušek, ki je bila takrat predsednica vlade, je bila članica Pozitivne Slovenije in posamezni poslanci takratne Pozitivne Slovenije sedijo še danes v parlamentu, ki so takrat glasovali za to novelo. Imamo recimo takratnega člana Pozitivne Slovenije, gospoda Braneta Golubovića, ki je zdaj vodja poslanske skupine Šarčeve stranke. Vodja poslanske skupine pri gospodu Marjanu Šarcu. Imamo gospoda Janija Möderndorferja, ki je bil takrat član Jankovičeve Pozitivne Slovenije in je zdaj član SMC-ja zaenkrat. Imamo gospo Mašo Kociper, ki je bila takrat članica Pozitivne Slovenije, Jankovičeve Pozitivne Slovenije in sedaj sedi v vrstah poslanske skupine stranke Alenke Bratušek, se pravi politika, ki je pred šestimi leti to novelo potrdila je ista kot nam vlada danes. Ista. Samo imena strank so se spremenila, pa nekateri so iz enih stolov presedlali v stole drugih strank. Tako da to poudarjam zaradi tega, ker je pač v medijih bilo na zelo čuden način predstavljen ta problem, na način seveda, da je bila ost usmerjena v Slovensko demokratsko stranko, češ, saj to se je dogajalo maja 2013 in ste takrat glasovali za to novelo. Takrat je bila res novela s črko E takrat, eno prej, ampak ta novela se tega vprašanja ni dotikala. Bom kasneje pojasnil bolj podrobno kako se je ta zgodba dogajala in kaj se je v teh letih spreminjalo in zakaj je zdaj šest ali sedem novel že od te stečajne zakonodaje. Danes seveda pričakujemo tudi odgovor na vprašanje zakaj torej predsednik vlade in vlada Marjana Šarca, predvsem pa ministrica za pravosodje Andreja Katič po tistem, ko je ta zadeva prišla v javnost, nista storila ničesar, da bi se na eni strani naredilo vse, da se ta odločitev sodišča razveljavi in odpravi. Konkretna odločitev in verjamem, da so še nekatere podobne in zakaj ni bilo storjeno nič, da bi javnost izvedela kaj se bo zgodilo, da bodo ljudje počasi le začeli verjet nazaj v pravno državo, ker ne samo da nastaja neposredna škoda ljudem in davkoplačevalcem preko neplačanih davkov in prispevkov, preko neplačanih obveznosti posameznim državnim in paradržavnim podjetjem. Bolj pomembna je tukaj še posredna škoda, ljudje več ne zaupajo v to državo, ne zaupajo več v pravno državo in mi vemo kaj se zgodi, kadar se to nezaupanje poveča do neke določene stopnje. Jaz ne bi bil rad v vaših stolih takrat ko se bo to zgodilo, ker Slovenija očitno gre po neki čudni poti. Enkrat bo prišlo do konca in bo počilo, kajti očitno je, to je edini način, da se ta katarza tukaj v tej državi zgodi. Ta vlada in to ministrstvo žal do zdaj ni bilo pripravljeno narediti nič, da bi se zaupanje ljudi v pravno državo izboljšalo, oziroma povečalo. Jaz sem pred časom na ministrico za pravosodje naslovil ustno poslansko vprašanje glede zlorab v osebnih stečajih, ker smo gledali primere ljudi, ki se vozijo z limuzinami, ki so vredne nekaj 100 tisoč evrov in imajo jahte vredne nekaj 100 tisoč evrov, istočasno so pa v osebnem stečaju in se jim odpisujejo milijonski dolgovi in veste kaj je takrat ministrica naredila – prebrala mi je odgovor star dve leti prejšnjega ministra. Kaj se bo zgodilo na tem področju. Toliko o tem koliko resnosti je pri sedanji vladi in pri izvršilni veji oblasti, da bi se s stvarmi, ki so pomembne in nedopustne in ki delajo neposredno škodo ljudem, ki so ostali zaradi tega, nekateri so celo delali samomore, spomnimo se Stožic in podjetnika, ki je zaradi tega, ker je bil nepoplačan in ni mogel poplačat svojih delavcev, naredil samomor. Da ne govorimo seveda o eroziji pravne države in sega ostalega. Zdaj jaz sem uvodoma že povedal, da je prav, da se ozremo nazaj kako se je ta zakonodaja spreminjala in je prav, da gremo nekaj let nazaj, tudi pred letom 2013. Mislim, da je bilo leto 2011 tisto, ko je poslanska skupina Slovenske demokratske stranke zaradi splošnih okoliščin, ki so bile neugodne, globalna finančna kriza, velika insolventnost, problemi podjetij in tako naprej, predlagala novelo te tako imenovane 'stečajne zakonodaje', predvsem v smislu, da se podjetjem, ki so zaradi teh zunanjih okoliščin se znašla v težkem položaju, da se jim pač omogoči, da lahko odložijo te obveznosti za nazaj in jih v nekem prihodnjem obdobju, ko se bodo razmere spremenile in izboljšale poplačajo in da pa tekoče normalno poslujejo, se pravi zadeva je šla v smeri, da se zadeve spremenijo zato, da se ohrani čim več delovnih mest, da se ohrani proizvodnja, da se ne uničuje podjetja tam kjer imajo perspektivo in tako naprej in poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je februarja 2011 vložila novelo, kjer je bilo predlagano glede te prisilne poravnave govorim, takrat še ni bilo tega postopka poenostavljanja, ampak je bila prisilna poravnava, da mora upnik ponudit, da mora dolžnik upnikom ponudit v prvem letu najmanj 70 odstotkov, v drugem letu pa ostanek poplačila, oziroma odložitev plačila terjatev, se pravi po našem predlogu bi upniki dobili vse, samo v nekem daljšem časovnem obdobju. Zaradi tega, da bi se pač temu podjetju, podjetniku omogočilo, da bi lahko normalno posloval. Takrat nam je vladala koalicija Socialnih demokratov, Zares-a, DeSUSa in LDS-a in seveda je to določbo spremenila, tako da se je ta odstotek znižal na 50 odstotkov in takrat je dejansko ta odstotek tudi v zakon prišel in določeno je bilo, da to obdobje poplačila ne sme biti daljše od štirih let. Takrat smo tudi zaradi tega, ker za nas je bilo bistveno, da tako določbo podpirajo upniki, ker so upniki tako določbo podpirali, Združenje upnikov smo takrat v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke to novelo tudi podprli in ta novela takrat ni bila v ničemer sporna, bolje bi bilo seveda, če bi bilo sprejeto tako kot smo predlagali, ampak pač koalicija je to povozila in določila nižji odstotek poplačila. V bistvu ista koalicija kot govorim kot nam vlada še danes. No, potem smo bili deležni novele, ki ima črko G, ne, ki ima črko E, ki jo je aprila 2013 vložila kot takratna predsednica vlade, članica Pozitivne Jankovičeve Slovenije, gospa Alenka Bratušek in tudi ta ni bila sporna. Ta novela je urejala neka določena vprašanja in uvedla institut poenostavljene prisilne poravnave, ampak v ničemer ni spreminjala tega položaja in je ohranila 50 odstotkov in predsednik Združenja stečajnih upnikov, gospod Bojan Oblak je takrat to novelo na odboru podprl, povedal, da je korak v pravo smer in da se upniki s tem tudi strinjajo. Tako da tudi ta novela, ki so jo nekateri imeli razglašali kot sporno in kjer so bili zraven tudi glasovi Slovenske demokratske stranke, ni bila sporna. In potem je ta ista predsednica vlade čez dobrega pol leta še vedno članica Pozitive Jankovičeve Pozitivne Slovenije prišla v Državni zbor jeseni z novelo, ki ima črko F, ki pa je črtala določbo glede odstotka poplačila. Črtala. In za to novelo so glasovale Pozitivna Slovenija, Jankovičeva Pozitivna Slovenija, Socialni demokrati, DeSUS in takratna Državljanska lista, niso pa glasovale ne Slovenska demokratska stranka, ne Nova Slovenija, ne Slovenska ljudska stranka, ki so bile takrat parlamentarne stranke. In ta novela je omogočila, da lahko teoretično se, če sodišče tako odloči, bi rekel gospod Marjan Šarec po črki zakona odpiše 99,99 odstotka terjatev. Ni bil namen novele to med nami. Formalno je sicer to mogoče, ampak v praksi se pa to ne bi smelo zgoditi. Tudi to kar se je zgodilo v tem primeru, podjetje družine Jankovič, Electa holding, Electa inženiring in Electa naložbe, kjer je šlo za 95 odstotni odpis se ne bi smelo zgoditi, ne glede na ta zakon, ki ga imamo danes. Zdaj zanimivo je pa videti kdo od – bi rekel temu tistih, ki so to novelo zakonodaje s črko F novembra 2013 spremljali kot zainteresiran javnost, je bil na odboru, ko se je ta novela obravnavala za in kdo je bil proti. To novelo, ki omogoča teoretično tudi 100 odstotni odpis, je podprla gospa Alenka Avberšek v imenu Gospodarske zbornice Slovenije, gospod Bojan Oblak, ki sem ga prej omenil, ki je soglašal s predhodno novelo maja 2013 je bil izrazito proti. Predstavnik Združenja stečajnih upnikov in povedal, da bo ta novela v kolikor bo tako uveljavljena, kar je kasneje tudi bila, omogočala zlorabe. Predstavnik Vrhovnega sodišča, vrhovni sodnik Vladimir Balažic se je strinjal z novelo. Predstavnica Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, gospa Sabina Rupret je povedala, da ta novela, v kolikor bo tako sprejeta, omogoča zlorabe, enako kot je povedal predstavnik

Združenja stečajnih upnikov. Gospod Zaman Marko, ki je danes tukaj z nami, predstavnik Zbornice upraviteljev Slovenije je podprl to novelo in tako naprej. Torej, danes je ta razprava lahko mnogo lažja in mnogo hitrejša, če imamo ta dejstva razjasnjena. Zdaj ali so nekateri, ki očitno po profesionalni plati zelo dobro vedo za kaj gre namerno govorili tako kot so? Ali pa so bili zavedeni. Jaz dvomim, da so bili zavedeni, ker če se nekdo profesionalno ukvarja s tem področjem, potem lahko z neko normalno razsodnostjo predvideva kaj se lahko zgodi, še posebej ob naši sodni veji oblasti, kjer nekateri sodniki sodijo po obrazih, ne po zakonu. In se točno ve, kateri so tisti sodniki, ki morajo v določenem trenutku vskočit, če je potrebno recimo odobrit hišno preiskavo ali pa sodit posamezniku. Tu se zadeva izpelje tako kot določen obraz pričakuje, kar je bilo v tem primeru očitno storjeno. Kajti v tem primeru, kot bomo videli kasneje in kot imate tudi v gradivu, je višje sodišče odločalo in je ugotovilo, da gre za zlorabe, pa se je ponovno zadeva potrdila na sodišču. Torej toliko glede te zakonodaje in teh formalnosti in glede teh medijskih spinov in spina predsednika vlade na Facebooku, ki je govoril o tem 'kaj vendar govorite v Slovenski demokratski stranki, saj ste vi tudi za take določbe glasovali.' Nismo, nismo. Ampak, če gremo na konkreten primer, je bistveno vprašanje ali bi sodišče v skladu s to zakonodajo za katero ugotavljamo, da ni ustrezna lahko preprečilo to, kar se je zgodilo ali ne. Ali bi lahko preprečilo ob tej zakonodaji, da se potrdi poenostavljena prisilna poravnava družbam, ki so klinično mrtve in pri katerih je bilo iz neba jasno, da gre samo za to, da se znebijo dolgov in za nobeno prestrukturiranje, noben načrt, da bodo družbe naprej poslovale in ustvarjale dodano vrednost, zaposlovale in tako naprej. Ali bi lahko sodišče ob tej zakonodaji to preprečilo ali ne. Ne samo, da bi lahko, moralo bi. Moralo bi to preprečiti. Moralo bi, to izhaja nedvomno tudi iz obrazložitve sodbe višjega sodišča v tem postopku, kjer je poravnavo, ki je bila potrjena marca 2018 z odločitvijo 14. 6. 2018 odpravilo. In v tej obrazložitvi točno navedlo, da gre v primeru gospoda Jana Beca, ki je odkupoval te terjatve za fiktivnega upnika in tudi navedlo na podlagi navedb pritožnika družbe HETA, da gre za družbo, ki praktično je skoraj nelikvidna ali pa omejeno likvidna, ki ima bistveno manj sredstev kot znaša znesek teh terjatev. Recimo eno od teh podjetij, Glanc mislim da se kliče d.o.o., je odkupilo za preko 5 milijonov evrov terjatev, sredstva je imelo pa nekaj čez 300 tisoč evrov. Petnajstkrat manj kot je znašal znesek odkupljene terjatve in tako naprej. In seveda z vsemi temi milijoni je gospod Bec prišel do kvalificiranega deleža preko 60 odstotkov, razpršil med različna podjetja, da ni bilo spora glede lastništva, kljub temu, da je bilo z neba jasno, da gre za upnika povezanega z družino Jankovič, ker je bil leta 2013 direktor njihovega hotela Jelovica na Bledu in udeležen še v nekaterih drugih poslih, tudi donator gospoda Zorana Jankoviča na volitvah leta 2010 in tako naprej in nenazadnje gospod Zoran Jankovič ni zanikal tega, da gre za znanca in ob vseh teh dejstvih, ob vsemu temu zavedanju, da gre za fiktivnega upnika, da gre za nekoga, ki je povezan z družino Jankovič, se pravi, da gre za usklajeno delovanje pri tem, da se upniki oškodujejo, zraven tudi seveda država, finančna uprava Republike Slovenije, nekatera paradržavna podjetja, sodišče in vsi v tej državi, ki naj bi o tem kaj rekli, izvršilna veja oblasti reče 'vse je bilo po črki zakona' in se zgodi odpis 95 odstotkov. Če malo špekuliramo, gospod Jankovič je pred leti vzpostavil neko posojilno razmerje do teh podjetij Electa, eno v višini milijona in pol evrov, eno v višini milijona 800 tisoč evrov, vse skupaj je nazaj dobil izplačanih okrog 3 milijone evrov, 3 milijone evrov. Poplačilo teh upnikov bo pa znašalo recimo milijon 400 tisoč evrov. Se pravi s polovico tistega, kar je dobil, jih je lahko poplačal preko gospoda Beca, pa še gospod Bec je formalno lahko zaslužil, ker je od teh verjetno plačal še manj kot 5 odstotkov, ker jim je rekel 'saj itak ne boste nič dobili'. Tako je ta zgodba verjetno tudi potekala, mogoče še kakšen postranski posel zraven in gospod Marjan Šarec reče 'bilo je vse po črki zakona'. Naj pove to tisti upokojenki, ki jo rubijo zaradi 12.75 evra neplačanega prisilnega RTV prispevka, če si upa to povedat in pogledat tej gospe v obraz. Ali pa upokojenki, ki ni mogla plačat ogrevanja zaradi tega, ker je ena od teh levih vlad v preteklosti inštalirala merilnike, ki merijo to porabo tako, da tisti, ki imajo stanovanja na neugodni legi plačajo petkrat več kot ostali. Torej ne samo, da bi sodišče v tem primeru moralo to poenostavljeno prisilno poravnavo preprečiti, dolžno bi bilo to storiti. Mislim, da je prav, da le preberemo tisti del obrazložitve višjega sodišča, ki tudi o tem govori, kjer pravi da 'postopek poenostavljanja prisilne poravnave je namenjen odpravi insolventnosti. Vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena, dolžnikova insolventnost pa ne more uživati pravnega varstva, saj pomeni zlorabo postopka poenostavljanja prisilne poravnave, kot pravilno navaja pritožnik. Če ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo na podlagi postopka poenostavljanje prisilne poravnave odpravljena dolžnikova insolventnost, predlogu dolžnika ni mogoče nuditi pravnega varstva. V takem primeru je sodišče dolžno preizkusiti okoliščine na katere opozarja upnik v pritožbi v smeri storjene zlorabe postopka poenostavljene prisilne poravnave. Višje sodišče, 14. 6.' In kaj je naredilo sodišče potem? Očitno je ugotovilo, da višje sodišče nima prav in je nov dokument, ki ga je predložil dolžnik, v tem primeru podjetja družine Jankovič smatralo za ustreznega, takega, ki omogoča, da vendar bo to podjetje izšlo iz te insolventnosti in veselo poslovalo naprej po tistem, ko bo odpisanih več kot 95 odstotkov dolga. Torej še posebej je problematično dejstvo, da se to ni zgodilo prvič. Podjetju in družini Jankovič so bili dolgovi odpisani že pred kakšnimi dvema letoma. Takrat je šlo za 16 milijonov evrov, torej gre za nek model, ki govori o tem, da v tej državi za prave obraze formalna pravila ne veljajo, oziroma veljajo tako, da so oškodovani upniki. Predlaganih je nekaj odločitev te komisije ob zaključku razprave in sicer predlagamo v poslanski skupini Slovenske demokratske stranke, da ministrstvo za pravosodje Državnemu zboru v roku 15 dni od današnjega dne posreduje pisno poročilo vseh primerih postopkov poenostavljene prisilne poravnave v katerih je bil odpis terjatev višji od 50 odstotkov v vseh primerih v katerih so bile odpisane terjatve Republike Slovenije in kakšne ukrepe so državne institucije vzele, da do odpisov ne bi prišlo. Potem predlagamo da ministrstvo pristojno za pravosodje Državnemu zboru v 15 dneh posreduje podatke kolikšno je bilo v postopkih poenostavljene prisilne poravnave povprečno poplačilo upnikov, koliko sredstev je bilo odpisanih FURS-u, koliko sredstev je bilo odpisanih družbam v delni ali celotni lasti države in lokalnih samoupravnih skupnosti ter koliko sredstev je bilo odpisanih družbam, ki se uvrščajo med mikro in majhne družbe in sicer od dneva sprejetja instituta poenostavljene prisilne poravnave do 1. 9. letos po posameznih letih. V tem je predlog, da ministrstvo pristojno za pravosodje Državnemu zboru v petnajstih dneh posreduje podatke o tem, v koliko primerih je državno pravobranilstvo oziroma državno odvetništvo Republike Slovenije glasovalo v postopkih poenostavljene prisilne poravnave za kakšna sredstva je šlo v teh postopkih, koliko teh sredstev je bilo odpisanih, v koliko prisilnih poravnav je zahtevalo njeno razveljavitev in v koliko postopkih je bilo s svojo zahtevo po razveljavitvi tudi uspešno. Enako od dneva uveljavitve tega instituta do 1. 9. po letih. Predlagamo tudi, da Ministrstvo za pravosodje pripravi analizo zakaj prihaja do teh ekscesnih primerov in jo posreduje Državnemu zboru v tridesetih dneh. Predlagamo da ministrstvo pristojno za pravosodje pripravi popravke zakonodaje, ki bodo onemogočali zlorabe, pri čemer izražamo pričakovanje, da pri pripravi zakonodaje ne bodo sodelovali tisti, ki so sodelovali pri pripravi sprememb problematične zakonodaje konec leta 2013 in zadnji sklep, ki je predlagan šesti, predlagamo, da Nacionalni preiskovalni urad preveri premoženjsko stanje gospoda Jana Beca finančne transakcije družb v katerih je lastnik, oziroma zastopnik in so odkupovale terjatve ter razišče ali je prišlo v primerih poenostavljenih prisilnih poravnav družb Electa inženirina, Electa naložbe ter Electa holding do kršitev zakona in predpisov Republike Slovenije predvsem s področja pranja denarja. Seveda pa danes na seji pričakujemo, jaz tudi osebno pričakujem konkretne odgovore glede ne samo tega konkretnega primera, ampak tudi glede ostalih primerov, ki verjamem, da so se dogajali ne v tako velikem obsegu kot v primeru podjetij družine Jankovič in predvsem pričakujem odgovor na vprašanje kaj in na kakšen način bo Ministrstvo za pravosodje odreagiralo, glede na to, da je v tem konkretnem primeru glede na dejstva, ki jih imamo na mizi, več kot očitno, da sodišče ni storilo tistega, kar bi v tem primeru moralo storiti. Hvala.

Hvala predlagatelj. Naj preden nadaljujem sejo še omenim, da poslanca Luko Mesca nadomešča poslanec doktor Franc Trček. Preden dam besedo Ministrstvu za pravosodje, nato pa ostalim vabljenim, naj samo še povem, da je precej povedno dejstvo, da so se za današnjo sejo opravičili štirje predstavniki resorjev, ki so potrebni za to razpravo. Zanimivo in škandalozno pa je, da brez opravičila na današnji seji manjka NPU. Torej institucija, ki bi po svoji naravi današnje razprave morala pri razpravi sodelovat, pa se ni niti udeležila, niti opravičila. To kaže na način kako pač nekateri v tej državi izvršujejo svoja pooblastila. Zdaj pa prosim ministrico za pravosodje. Beseda je vaša.

Hvala. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani vsi ostali prisotni. Mogoče najprej v uvodu bi rekla, da ne poznam ali mi je Državni zbor podelil pooblastilo v katerem zakonu ga lahko pokličem na sodišče, oziroma pišem in razveljavim sodbo sodišča. Mislim, da tega pooblastila nima tudi ne predsednik vlade. Verjamem, da bi bilo to v nekaterih primerih všečno, da bi si nekateri taka pooblastila želeli. Sama spoštujem neodvisno sodstva in menim, da moramo spremljati, če imamo anomalijo v sodstvu in mi to delamo in Državni zbor je tisti, ki potem zakonodajo tudi sprejme in to zakonodajo so sodišča dolžna spoštovati. Seveda pa jo oblikujejo tudi z sodno prakso in glede tega veliko teh podatkov, ki jih želite in ki vam jih bomo posredovali, je že sedaj javno dostopna na Ajpesu in si lahko vsak državljan to tudi pogleda in verjamem, da tisti, ki spremljajo tole sejo, bodo sočasno šli gledat tudi kaj je objavljeno na Ajpesu. Ampak naj se v uvodu tudi jaz sama za neka širša pojasnila dotaknem razlogov, ki so bili opredeljeni v letu 2013 zakaj je prišlo do predlaganih in potem v Državnem zboru sprejetih sprememb insolvenčne zakonodaje. Kot je bilo opredeljeno v predlogih zaradi zagotovitve večjih možnosti učinkovitega in realnega prestrukturiranja insolventnih podjetij, ter ohranjanja zdravih jeder gospodarstva ter z namenom nujne razložitve slovenskega gospodarstva. Državni zbor je takrat v 2013 sprejel dve noveli 'Zakon o finančnem poslovanju postopki zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju', na kratko rečemo temu insolvenčna zakonodaja. Sicer novelo E v maju in v decembru novelo F, kot je bilo danes že omenjeno. Del te reforme, ki jo je sprejel Državni zbor je bila tudi uzakonitev postopka poenostavljene prisilne poravnave z novelo E. zakon je podprlo 84 takratnih poslancev Državnega zbora. Postopek poenostavljene prisilne poravnave je bil uzakonjen za namenom, da se samostojnim podjetnikom in mikrodružbam, torej najmanjšim in najštevilčnejšim poslovnim subjektov omogoči finančno prestrukturiranje v hitrejšem, preprostejšem in cenejšem postopku tistega, ki ga za večje poslovne subjekte omogoča postopek tako imenovane redne prisilne poravnave. Glede na javno objavljena letna poročila na Ajpesu je groba ocena, da se podjetja, ki so v teh letih sklenila poenostavljeno prisilno poravnavo skupaj zaposlovala približno 2800 zaposlenih. Cilji, ki so se zasledovali v postopku poenostavljene prisilne poravnave so bili najprej preprostejše prestrukturiranje v postopku. Predmet prestrukturiranja so le navadne terjatve upnikov in cenejše prestrukturiranje. V postopek ni vključen revizor, ki bi pregledal, revidiral dolžnikovo poročilo o finančnem položaju in poslovanju, tudi ne pooblaščeni ocenjevalec podjetij, ki bi pregledal načrt finančnega prestrukturiranja. Prav tako se ne izvede preizkusa terjatev in se ne imenuje upravitelja. Posledično pa je večja odgovornost na dolžniku, da resnično in celovito predstavi svoj finančni položaj z namenom, da ima neresnična in necelovita predstavitev dolžnika tudi materialne in kazensko enakopravne posledice. V postopek je vključen notar, saj mora biti takšna izjava podana v obliki javne listine notarskega zapisa, notarji pa dolžnika na te posledice tudi opozorijo. Kar se tiče učinka na javne finance – od leta 2016 poenostavljena prisilna poravnava nima več učinka na terjatve iz naslova davkov in prispevkov. Dolžnik v tem postopku ne more doseči več delnega odpisa teh javno finančnih terjatev države. Glede obveznosti z naslova davkov lahko insolventni dolžnik doseže le odlok in obročno plačevanje, vendar v ločenem postopku pri finančni upravi po zakonu o davčnem postopku. To varovalo je za javno finančne terjatve bilo v zakon vključeno z novelo G v letu 2016. Kot takratni odziv države na dolžnike, ki so v tem postopku kot ključno želeli priti do odpisa terjatev države z naslova davkov. Temu je takrat sicer nasprotovala Obrtno podjetniška zbornica v njihovem predlogu oziroma vloženemu amandmaju je bila razprava tako na odboru za pravosodje kot tudi na seji parlamenta. Torej je bilo ob sprejemanju novele G dobršen del razprave namenjen obravnavanju prednosti in možnih slabosti postopka poenostavljene prisilne poravnave in takrat je bilo veliko debate tudi nad strokovno javnostjo, tudi med pripravljavci kaj so tveganja in slabosti oziroma na kakšen način se namen zakona potem lahko tudi izvršuje. Nadalje bi pod tretje opozorila, da gre sicer za manjši nadzor, ampak da ta ni brez procesnih varoval. Postopek poenostavljene prisilne poravnave ni tak že po naravi, da bi kar klical po zlorabah. Prvič večje breme civilne in kazenske odgovornosti je na dolžniku. Kot sem že prej omenila z izjavo v obliki notarskega zapisa, mora potrditi, da poročilo o finančnem položaju in poslovanju katerega del je tudi seznam vseh njegovih terjatev, resnično in pošteno prikazuje njegov finančni položaj in poslovanje in da posodobljeni seznam terjatev resnične in poštene prikazuje tudi stanje navadnih terjatev upnikov ob začetku postopka prisilne poravnave. Notar dolžnika pouči o pomenu njegove izjave in njenih posledicah, zlasti v posledicah, če bi bili v poročilu prikazani neresnični podatki o njegovem finančnem položaju oziroma poslovanju, torej da materialno pravno in kazensko pravno odgovarja. Na primer, če dolžnik prikaže lažno terjatev, je s tem kršil obveznost, s katero se je zavezal, da je njegov poslovni položaj tak kot ga prikazuje. Nadalje, za izglasovanje poenostavljene prisilne poravnave je potrebna dvojna večina – po vrednosti terjatev in po številu upnikov. Iz glasovanja so izključene z dolžnikom povezane družbe, kot jih definira zakon o gospodarskih družbah in ožje povezane osebe. In vsak upnik lahko prepreči, da prisilna poravnava ne bi bila dosežena z zlorabo te pravice, tako da ima možnost odložiti pritožbo proti sklepu v začetku postopka prisilne poravnave in sklep o potrditvi prisilne poravnave. Poleg tega pa ima tudi v dveh letih po pravnomočnem zaključenem postopku vsak upnik možnost, da s tožno zahteva od sodišča, se pravi dve leti po potrditvi prisilne poravnave, da razveljavi potrjeno prisilno poravnavo, če je bila sprejeta na goljufiv način. Čeprav je v tem postopku za nadzor nad poslovanjem insolventnega dolžnika ni imenovan upravitelj in tudi v tem poenostavljenem postopku sodišče skrbi, da ne pride do zlorabe procesnih pravic. Naj poudarim, kot sem že rekla večkrat, da je glede na dejstvo, da se v tem postopku odloča o civilnih pravicah posameznikov ključna njihova aktivna vloga pri uveljavljanju pravnega varstva. Če dolžnik posamezni procesni inštitut zlorablja. Če opozorim tudi na sodno prakso, kar je bilo že povedano, višje sodišče v Ljubljani je oblikovalo prakso, da je vložitev predloga za poenostavljeno prisilno poravnavo, na podlagi katerega ni mogoče utemeljeno pričakovati, da bo odpravljena dolžnikova insolventnost, lahko v nasprotju z načelom dobre vere in poštenja in zato ne more uživati pravnega varstva, saj lahko pomeni zlorabo pravic. Ampak še enkrat poudarjam, potrebno je ravnanje upnika. Takšen zakon je bil sprejet. Glede spremljanja izvajanja insolvenčne zakonodaje – ministrstvo vseskozi spremlja izvajanje insolvenčne zakonodaje, najprej neposredno preko svojih nadzornih pristojnosti nad upravitelji v postopkih insolventnosti in seveda tudi preko spremljanja sodne prakse in odločanja sodišč v teh postopkih. Z namenom celovitega spremljanja vseh učinkov insolvenčne zakonodaje v okviru ministrstva za pravosodje je bila res že od leta 2014 naprej oblikovana in deluje multidisciplinarna implementacijska skupina, ki je bila tako ali drugače v teh dneh omenjena, vsaj njeni posamezni člani. Ministrstvo za pravosodje vodi in pripravlja statistične analize za vse postopke zaradi insolventnosti, analiz in analize učinkov ukrepe finančnega prestrukturiranja. In konkretno glede postopkov poenostavljanja prisilne poravnave lahko povemo, da je bilo v letih od uzakonitve tega postopka dalje izmed predlaganih postopkov začetih v letu 2014 108, v letu 2015 123, 2016 99, 2017 42, 2018 38 in v 2019 do 31. 7. 20. Se pravi od novele G je zaznan upad teh postopkov. Uporaba postopkov je bila ponovno zamejena le na mikropodjetja. V času med novelo F in do G, je veljala tudi za majhne družbe in kot rečeno nemogoče več prestrukturiranja dolga države iz naslova davkov. V letih uporabe je bilo s sporazumom potrjenih naslednje število poenostavljenih prisilnih poravnav v 2014 59, v 2015 77, v 2016 85, v 2017 25, v 2018 27 in 2019 do datuma 12. V okviru analize takšnega finančnega prestrukturiranja je bil na podlagi sprejete poenostavljene prisilne poravnave predviden v teh letih na srednji povprečni delež poplačila upnikov navadnih terjatev. V 2014 delež poplačila 47.76 procentov odložitev, 4.58, bom zaokrožila. V 2015 36, odložitev štiri, v 2016 delež plačila 39, odložitev 4. V 2017 delež plačila 35, odložitev 4, 2018 delež plačila 39, odložitev tri. V 2019 delež plačila 43, odložitev tri. Mogoče tudi še podatek kakšen je bil znesek odpisanega davčnega dolga glavnice v postopkih poenostavljene prisilne poravnave v letih 2013 do 2019. V 2013 nič, 2014 potem milijon 385 tisoč, zaokrožujem. V 2015 3 milijone 793 tisoč, v 2016 2 milijona 444, v 2017 345 tisoč, v 2018 89 tisoč, skupaj torej 8 milijonov 59, če zaokrožim. Kaj dela ministrstvo za pravosodje – spremljamo tudi konkretne postopke zaradi insolventnosti, predvsem v luči spremljanja odločitev sodišč in sodne prakse, ki se na tem področju oblikuje in to z namenom ali izvajanje ureditve zasleduje temeljni namen, ki je z institutom ga zasledoval zakonodajalec, se pravi zagotoviti možnost prestrukturiranja tudi malemu gospodarstvenim obrtnikom in ali je sodna praksa z razlago oblikovala tudi ustrezne varovalke, oziroma odziv na zlorabe pravic in institutov, ki se v praksi lahko pojavijo. Glede črtkanja zakonskega praga najnižjega plačila terjatev. Ta zakonski prag je bil načrtan z novelo F kot je bilo tudi že povedano z utemeljitvijo, da večina gospodarskih subjektov, ki postanejo insolventni zlasti v obdobju gospodarske krize ni sposobna ponuditi 50 odstotnega poplačila v obdobjih štirih let, čeprav hkrati ostajajo realne možnosti, da bi uspešno izvedli finančno prestrukturiranje, če upnikom plačajo nižji delež njihovih terjatev in na tak način upniki kljub nižjemu deležu ali daljšemu roku plačila dosežejo ugodnejše pogoje poplačila kot bi jih dosegli v primeru stečaja. In kot izhaja iz predloga F, šli smo pogledat nazaj kakšna je bila obrazložitev, saj nekateri poslanci so to takrat spremljali. Govorimo torej o decembru 2013 sta črtane te omejitve priporočila tudi Mednarodni denarni sklad in Evropska banka za razvoj in prestrukturiranje in posledično, ker je bil črtan prag za redno prisilno poravnavo, je bil posredno črtan prag tudi za poenostavljeno prisilno poravnavo. Nadalje bi mogoče zaključila takole. Vsekakor prav glede možnih zlorab tega instituta Ministrstvo za pravosodje pozorno spremlja oblikovanje enotne sodne prakse in na podlagi ustrezne strokovne razprave bomo preučili in že preučujemo nujnost dodatnih možnosti in instrumentov, da se te preprečijo. Analiza izvajanja ureditve poenostavljene prisilne poravnave ena izmed stalnih točk na sejah implementacijskih skupin, seja je sklicana za konec septembra. V zlorabah v postopku poenostavljanja prisilne poravnave se je obširno diskutiralo na četrtem sestanku implementacijske skupine, torej pred pripravami novele G in razprava in razmišljanja so šla v smeri iskanja ravnovesja na eni strani med večjo nevtralno kontrolo, kar bi pomenilo večjo transparentnost, a tudi večjo stroškovno obremenitev dolžnika, ter na drugi strani ohranitvi poenostavljenega postopka. Konsenza o dokončni rešitvi ni bilo. Kot rezultat takratne razprave pa je bila z novelo G uporaba postopkov ponovno zamejena le na mikro družbe, iz postopka pa je bila izvzeta možnost prestrukturiranja terjatev države iz naslova davkov in prispevkov, te se lahko zaradi posebne narave terjatev prestrukturirajo samo po pravilih davčnega postopka. Jaz verjamem, da bo v nadaljevanju k predlogom za spremembe prispevala tudi današnja razprava ne glede na to, če bo kdaj vsebina tudi kam zašla v pristojnosti, ki jih nimamo. Nevezano na delo implementacijske skupine pa pri nas na Ministrstvu za pravosodje pripravljamo sami spremembo insolvenčne zakonodaje, najprej glede uresničitve odločb ustavnega sodišča, potem tisto kar smo že sami zaznali kot anomalijo v praksi, predvsem kako olajšati dokazovanje zlorabe postopkov upnikom in seveda počakali bomo in bomo preučili tudi na podlagi te omenjene analize kaj bodo predlagali člani implementacijske skupine. Pri tem bi pa omenila mogoče še eno spremembo, ki ni vezana na insolvenčno zakonodajo, ampak na spremembo kazenske zakonodaje, kajti verjetno veste da pripravljamo tudi spremembo kazenskega zakonika. Do sedaj imamo v 262. členu kazenskega zakonika urejano kaznivo dejanje povzročitev stečaja z goljufijo ali nevestnim poslovanjem, nimamo pa inkriminirano povzročitev prisilne poravnave in pobudo od strani Vrhovnega državnega tožilstva smo tudi že prejeli in pravzaprav pripravljamo že potrebne spremembe. Glede današnjih predlogov sklepov imamo nekoliko predlogov, da bi se korigiralo, ampak verjamem, da lahko to potem tudi v nadaljevanju. Mogoče na koncu res še samo enkrat, verjamem da je takrat Državni zbor tisti, ki so glasovali v dobri veri, sprejel zakonodajo v času prestrukturiranja slovenskega gospodarstva. Žal se vedno dogajajo tudi zlorabe zakonodaje. Če bi vsi ljudje upoštevali predpise za katere smo se dogovorili po katerih živimo, ne bi potrebovali ne policije, ne sodstva, ampak kakorkoli. Verjamem pa tudi, da vsi skupaj delamo po naših najboljših močeh in v okviru naših pristojnosti. Če bo pa razprava pokazala, da tukaj potrebuje Ministrstvo za pravosodje drugačne pristojnosti kot je bilo danes mogoče tudi nakazano, bomo pa tudi o tem govorili, ampak sama bi vedno spoštovala neodvisnost sodne veje oblasti in tukaj še enkrat poudarila na aktivno vlogo upnikov, kajti če pogledamo en izmed konkretnih primerov, ki so bili tukaj navedeni, sodišče je sklenilo, je sprejelo sklep o potrditvi poenostavljene prisilne poravnave, saj iz notarskega zapisnika izhaja, da so za sprejetje poenostavljene prisilne poravnave glasovali upniki, kateri skupni znesek navadnih terjatev navedenih posodabljanjem seznamu terjatve upoštevajoč upnika predstavlja 99.74 procentni delež. Upniki so se s tem strinjali. Še enkrat poudarjam, upniki imajo pravice. Lahko kadarkoli glasujejo proti sklepu, sprožijo potem zopet postopek. Sodišče pa tudi skrbi za to in verjamem, da bodo verjetno zgodbe doživele v prihodnosti tudi še kakšen epilog in verjamem tudi razpravo tukaj, katero bomo vsi skupaj budno spremljali. Hvala. Toliko za uvod.

Hvala, naprej. Nobene želje po razpravi? Če se predstavite lahko.

Marko Zaman, Zbornica upraviteljev Slovenije. Lepo pozdravljeni vsi, pa hvala lepa za besedo. Zdaj jaz moram povedati, da dejansko Zbornica upraviteljev že ves čas opozarja na to, da postopki poenostavljenih, torej da ne vidimo nikakršnega razloga, razen s stroškovnega vidika na obstoj teh postopkov poenostavljenih prisilnih poravnav in ves čas tudi opozarjamo na določeno problematiko, ki bi jo zdaj samo mogoče na kratko povzel. Torej prvi problem, ki je pač v teh postopkih prisilne poravnave je ta, da upravitelj v tem postopku ni imenovan. Torej, če združim to z dejstvom, da poročila pooblaščenega ocenjevalca v teh postopkih ni potrebno priložiti in da ni revizorja. Kontrola sodišča je praktično formalna, dokler nek upnik ni aktiven, če sploh ve za to, da ta postopek obstaja, pa bom pol povedal zakaj lahko se zgodi, da sploh ne ve za to, da ta postopek obstaja. Torej v tem vmesnem času se pač seveda lahko dogajajo zlorabe, pa ne govorim zdaj o zlorabah pri glasovanju samo, ampak tudi predvsem o zlorabah pri razpolaganju s premoženjem. Ta postopek poenostavljene prisilne poravnave je nadalje problematičen in po mojem mnenju tudi celo neskladen z uredbo Evropske unije o insolvenčnih postopkih, ker določajo, da je treba v začetku tega postopka obveščati upnike v tujini, torej upnike s sedežem na območju EU in seveda ker ni upravitelja, tega nihče ne počne. Sodišče tudi če vidi, da je postopek začet in da so na listi navedeni upniki iz tujine jih seveda ne bodo obveščali, niti jih nima kdo obveščat. In se tudi dogaja v praksi, vam povem, da pač upniki ugotovijo, da je ta postopek potekel in da pravzaprav ta upnik o tem postopku sploh ni bil obveščen, niti ni imel pravice glasovanja. Največji problem, ki ga upniki v tem vidijo v tem postopku na katerega opozarjajo tudi banke, pravzaprav skoraj ob vsaki priložnosti ko se pogovarjamo o temu postopku je pa ta, da obvezne konverzije terjatev pač v tem postopku ni. Zdaj če mogoče malo pogledate kako je postopek redne prisilne poravnave oziroma postopek prisilne poravnave nad velikimi in srednjimi majhnimi družbami, kadar poteka po posebnih pravilih je kadar je seveda ekonomski položaj družbe takšen, da je pač potrebno dati takšno ponudbo, kar je takrat kadar je na kratko premoženje družbe manjše od vsote vseh obveznosti, je dolžen dolžnik ponudit upnikom, da svojo terjatev konvertira v kapital. Kar pa pomeni, da v končni fazi, če upnik konvertira, potem je deležen sam ugodnosti odpisov teh terjatev, namreč kar se dogaja v teh postopkih poenstavljenih prisilnih poravnav, pa ne govorim zdaj samo o tem konkretnem postopku zaradi katerega je očitno ta seja sklicana, je dejstvo, da pač lastnik obdrži vsa lastniška upravičenja in dejstvo je, da po tem, ko je ta prisilna poravnava izglasovana, torej on še kar obdrži vse svoje prodajalske pravice in je pravzaprav deležen odpisa in ugodnosti odpisov sam. Argument proti temu, kar se ves čas poudarja je to, češ saj banke niso zainteresirane v mikro družbe konvertirat. Mi pa trdimo, da prav če niso zainteresirane, naj imajo vsaj možnost konvertirat, saj pa če niso zainteresirane pač ne bodo konvertirale in pač določiti pravila kaj če kljub temu ni določen prag konverzije, pač ni treba da so zato neke negativne posledice. Nadaljnji problem je, da je pravzaprav ta postopek meni osebno kot strokovnjaku vsaj lahko rečem do neke mere smešen, namreč če ne uspeš doseči ustrezne večine v tem postopku, potem to ni tako kot v ostalih postopkih prisilne poravnave, postopek stečaja se avtomatično ne začne, kar pomeni da spet torej zavrne sodišče poenostavljeno prisilno poravnavo, ker ni izglasovana in potem pač ta dolžnik še kar naprej živi in seveda se spet čaka na aktivnost upnika, da bo vložil predlog za začetek stečaja. Mislim jaz te logike pravzaprav in na to logiko ves čas Zbornica opozarja da to ne more bit pravzaprav igra in da dejansko je treba, če ni izglasovana, torej naj bo začet postopek stečaja. Nadalje kar se je pokazalo lepo je, da očitno zakonodaja, ki dovoljuje postopke prestrukturiranj preko poenostavljene prisilne poravnave s sklicevanjem na mikro majhne in velike družbe in srednje družbe, je mogoče malo neustrezna. Namreč lahko se zgodi, da neka mikro družba kot je bila recimo v tem primeru, moram reči, da sem šel izkaze gledat za družbo zaradi katere je danes seja sklicana in ta družba je imela približno 8 milijonov sredstev. Se pravi približno toliko tudi obveznosti, ni pa izpolnjevala preostalih dveh kriterijev, torej je imela manj kot 10 zaposlenih in v letih 2017, 2018 prihodkov od prodaje nič, kar pomeni, da je praktično družba neaktivna, hkrati ima osem milijonov evrov premoženja in kljub temu dopušča zakonodaja, da se takšna družba prestrukturira na tako pomanjkljiv način, ki sem vam ga pravzaprav na kratko opisal. Kar se tiče kazenske odgovornosti, jaz tudi že ves čas opozarjam na to, da kazenska odgovornost v zvezi s temi postopki je pač, oziroma sprememba kazenskega zakonika je nujna zaradi tega ker enostavno določena dejanja niso inkriminirana. Tista dejanja ki pa so inkriminirana, torej, če bomo zdaj spreminjali samo kazenski zakonik v smeri, da se spremeni, torej da se doda, da je samo še namerna povzročitev prisilne poravnave kazniva, se bojim, da bo tako kot je z namerno povzročitvijo stečaja, torej jaz še nisem videl obsodbe za to kaznivo dejanje in dvomim, da bom tudi zato, ker je enostavno nemogoče dokazat, na kar opozarjajo tudi tožilci. In zadnja stvar, kar se tiče te odgovornosti 50 odstotkov, oziroma tega odpisa 50 odstotkov, mi smo to potrdili in še danes za tem stojimo, ker je stroka ekonomska stroka in pravzaprav tudi naša tudi pravna stroka ocenila, da če upniki s tem soglašajo, ob seveda zadosti varovalkah, da so upniki pač lahko z določenimi ugovori aktivni, potem seveda zakaj pa ne. Kako pa lahko v bistvu ti predvidiš 50 procentno poplačilo v neki dejavnosti, kjer to pač ni mogoče. Torej kaj je šlo od tega enostavno onemogoča in onemogoča poplačila v štirih letih, ampak mogoče v sedmih, ampak prav, če upniki s tem soglašajo, pač soglašajo. Dejstvo pa je, da pač po mojem mnenju posegat v postopek poenostavljene prisilne poravnave je nepotrebno, moje mnenje je, da je treba ta postopek bodisi ukinit, ali pa ga omejit na res tiste družbe, ki ne samo mikro po zakonu o gospodarskih družbah, ampak jih omejit še glede na velikost pasive in velikost aktive, potem se bomo pa res pogovarjali o majhnih problemih, o problemih do nekih ne vem, 500, 600 tisoč evrov. To so tisti podjetniki, ki si ne morejo privoščit stroškov v stečajnem postopku. Nekdo, ki ima pa osem milijonov sredstev, pa verjetno strošek 30, 40 tisoč evrov v postopku prisilne poravnave ni prav velik. Tako da to na kratko. Hvala lepa.

Prosim predlagatelj.

Ja, hvala lepa. Gospod Marko Zaman iz leta 2013 je isti Marko Zaman iz leta 2019 ali je zdaj to druga oseba? Mislim vi ste bili 2013, ko se je ta zakonodaja sprejemala tukaj v državnem zboru, drži?

Ja, seveda drži, ja.

Izklopite se prosim.