Spoštovane kolegice in kolegi ter cenjeni gostje, ponovno pozdravljeni na današnji 2. seji Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Pričenjamo 14. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Obveščam vas, da so zadržani… Imamo kaj zadržanih? Trenutno še ne. Tudi nadomestil še nisem prejel. / medsebojni pogovor/ Torej, imamo eno, zadržanje kolega Branko Simonovič, da je službeno odsoten. Nadomestil nimam nobenih.

Tako, da prehajamo na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S sklicem seje, 23. Avgusta v 2019, ste prejeli naslednji dnevni red:

1. točka - nujni ukrepi v čebelarstvu.

Ker do pričetka seje odbora nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil določen s sklicem.

Prehajamo torej na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NUJNI UKREPI V ČEBELARSTVU.

Sejo sem sklical na pobudo Čebelarske zveze Slovenije, ki je tudi pripravila gradivo, ki ste ga prejeli s sklicem seje. Kot ste opazili, čebelarska zveza predlaga tudi sprejetje nekaterih sklepov. Vsebina teh se nanaša na več ministrstev, zato predlagam, da se v okviru razprave predstavnikom ministrstva opredelijo tudi do predloga sklepov. K tej točki sem vabil: Čebelarsko zvezo Slovenija, med nami pozdravljam gospoda predsednika, gospoda Noča. Lep pozdrav! Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, z nami je državni sekretar dr. Podgoršek. Ponovno pozdravljeni lepo na naši seji! Ministrstvo za okolje in prostor, gospoda državnega sekretarja prav tako pozdravljam, Ministrstvo za finance, prav tako vas pozdravljam, gospa državna sekretarka in Kmetijsko gozdarsko zbornico, tukaj vidim predstavnika gospoda Jagodica. Lep pozdrav! Naknadno smo včeraj, 3. septembra 2019, povabili še Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve, enake možnosti. Z nami je gospod Tilen Božič, ki ga prav tako lepo pozdravljam. Ministrstvo za zdravje. Imamo predstavnika Ministrstva za zdravje? Do tega trenutka še nimamo. V redu.

Torej, glede na to, da je pobudnik seje Čebelarska zveza Slovenije predlagam, da damo najprej njenemu predsedniku, gospodu Boštjanu Noču, potem bom dal besedo Ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, naknadno bo dobil besedo predstavnik ministrstva za okolje, Ministrstvo za finance in na koncu tudi predstavnik Kmetijsko gozdarske zbornice.

Tako. Sedaj gospod predsednik Boštjan Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije. izvolite.

Naknadno ste še prejeli predloge sklepov naše podpredsednice in članice tega odbora, gospe Maurovič, tako da si jih do konca te seje nekako pregledate in daste mnenje o teh sklepih.

Sedaj pa gospod Noč, izvolite. Beseda je vaša.

Lep pozdrav vsem skupaj!

Prvo, predsednik hvala za sklic odbora. Pozdravljam vse prisotne. Sem vesel, da smo se zbrali v takem številu in vse inštitucije, ki so bile povabljene. Ne bi bil predolg, ker ste dobili gradivo, ampak vseeno, mi vemo kaj v Sloveniji čebelarstvo pomeni, kaj pomeni na koncu koncev tudi v svetu. Slovenija je poznana kot čebelarska država. Imamo svojo lastno čebelo, kranjsko čebelo, ki je en simbol Slovenije, simbol slovenskega čebelarstva. Imamo 10 tisoč čebelarjev, čebelnjak, panjske končnice, vse to kar sodi zraven, odlične čebelje pridelke. V zadnjih letih smo sigurno v čebelarstvu naredili ogromen napredek skupaj z vsemi vami in se vam zahvaljujem, vendar vseeno določene stvari so problematične in se nam zdi, da jih je nujno urediti. Predvsem letošnja čebelarska letina je katastrofalna. Take letine 50 let čebelarji ne pomnijo. Predvsem, saj poznamo, mesec maj in mesec junij sta bila katastrofalna, mesec maj je pa mesec čebelarstva in donosi pri čebelah oziroma točenje medu je bilo pri marsikaterem čebelarju nično. Tako, da smo tudi dali obrazložitev in mi pričakujemo od države, da čebelarjem priskoči na pomoč, tako kot smo tudi predlagali.

Potem, ko smo se šli zgodbo svetovnega dneva čebel, je bila glavna poanta, da danes čebele brez čebelarja ne morejo preživeti. Mi moramo vsi skupaj več napora vložiti, da v Evropski uniji čebele razglasimo za ogrožene in tudi ostale opraševalce. Ne bom rekel, da nič ne delamo na tem, ampak moramo biti bolj ambiciozni, kajti danes Evropa gre v smer zelenega, gre v smer čistega okolja, gre v smeri reševanja klimatskih sprememb in v tej luči je čebela lahko en dober vzvod in en dober pokazatelj tudi zavedanja naše države, da želimo na tem področju nekaj konkretnega storiti. In če se spomnite lanske besede bivšega generalnega sekretarja FAO, da Silva, ki je rekel, zdaj je čas za konkretna dejanja, da zaščitimo čebele in druge opraševalce. In če ne bomo v tej smeri šli smelo naprej, potem bomo obstali na mestu in ta zgodba, ideja o svetovnem dnevu čebel, lahko bom rekel, z leti tudi zbledi.

Čebelarska zveza Slovenija že dolgo časa opozarja po našem mnenju na popolnoma diskriminatoren obračun DDV na zdravila na čebele. Mi menimo, da je čebela kot tista, ki je v verigi pridelave hrane, kajti čebelji pridelki so živila živalskega izvora. Čebela je rejna žival in menimo, da bi zdravila, ki se uporabljajo v čebelarstvu, morala imeti znižano davčno stopnjo, tako kot jo ima večina zdravil. To kar je večkrat rečeno, saj na koncu, če pa bodo samo proizvajalci oziroma distributerji zdravila podražili, to je res skrb, ampak to ne more zdaj biti saj kar samo po sebi umevno, če nekaj ukinemo, pa bo nekdo kar podražil, pa če je treba tudi na drugem segmentu narediti enkrat red.

Kar se tiče zgodbe, ki mislim, da je zgodba, ki je pomembna za celo kmetijstvo, za celo Evropo, to da ministrstvo že pripravlja in se jim zahvaljujem, pobudo da bo med v celi Evropski uniji označen točno po državi porekla oziroma se bo označevalo mešanica medu ne iz EU in izven, ki je lahko potem ena kapljica evropskega medu pa 99 % ne vemo čigavega, da se označuje točno po državi porekla. To verjamem, da bo podpora. Mi imamo podporo vseh čebelarskih zvez v Evropi že pisne, večinoma že na mizi, nekaj jih bomo še v prihodnjih dneh dobili. Jaz sem prepričan, da je to lahko prvi korak k zaščiti potrošnika tudi na ostalem področju hrane. Kajti, ko se bo enkrat ta kolo začel vrteti, da mora biti hrana označena, to je zaščita našega pridelovalca, kmeta, čebelarja in na konec koncev tudi potrošnika, ki verjamem, da ima pravico vedeti od kod hrana prihaja in si potem po svoji vesti odloči, katero hrano in za kakšen denar bo kupil.

Naslednja stvar, ki je za nas, je aktivno pristopit k reševanju Pravilnika ob katastru čebelje paše, čebelarske in pašnem ledu. Mi že dolgo časa čakamo na spremembo Zakona o živinoreji, ki se spreminja že leta. Takrat je bilo rečeno, da bomo te zadeve spremenili. Jaz upam, da se res v letošnjem letu ministrstvo in vse naše strokovne službe resno lotijo tega problema in da to problematiko enkrat spravimo do konca. Ne da ko bo konec mandata tega sklica, se bomo spet pogovarjali, da je treba ta zakon spremenit, se pa, kar se jaz spomnim že stalno pogovarjamo, da je ta zakon treba spremenit in v okviru tega zakona je tudi ta problematika.

Potem, se je treba odločit, ali v Sloveniji, kot domovini kranjske čebele kot temu, da nas cel svet že pozna po čebeli rabimo nek muzej naše kranjske čebele. Kot nacionalnega pomena. Poglejte, mi danes imamo odličen čebelarski muzej v Radovljici, kjer predstavljamo zgodovino čebelarstva, eksponate. Nimamo pa nekega muzeja kranjske čebele, čeprav se s kranjsko čebelo vsi skupaj hvalimo. In smatramo, da bi to lahko vzpostavili v okviru javne službe. In letos praznujemo 140 let vpisa kranjske čebele v ta Register čebel, ali kako se temu reče, da ne bom kaj »zamočil«. Ker 1879 je bila vpisana in zdaj bi bilo idealno, da se država odloči, ali rabimo nacionalni muzej kranjske čebele, ali rabimo, »ki ga bo to nek privat postavil ali pa neka lokalna skupnost«. Mi smatramo, da bi to lahko naredili v okviru javne svetovalne službe. In tukaj je samo odločitev ali država zagotovi sredstva, da ta muzej tudi vzpostavimo.

2018 smo sprejeli program odličnosti v čebelarstvu. Sprejeli smo ga, na tem nismo naredili nič in mene moti, jaz verjamem, da ni čez noč možno narediti, ampak da se pohvalimo, imamo program odličnosti v čebelarstvu, nismo pa na tem naredili nič. Meni to, da imamo na papirju nek program, nam kaj dosti ne pomaga. Tukaj je treba, ali program reči nimamo ga več, ali pa ga začeti parcialno začeti v nekaterih področjih izvajat.

Potem želimo, da bi pristojno ministrstvo v svojo klasifikacijo, če se jaz dobro spoznam, razumem v to zadevo dodalo čebelarstvo. Predvsem gre to za center za usposabljanje in delo in varstvo varstvenih delavnih centrov z osebami z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Poglejte, čebele so tudi odličen terapevtski del tem ljudem. In edino, kar prosimo, da se na šifre dejavnosti vpiše tudi čebelarstvo. Oni so nam dali razlago VDC Črnomelj vam jo lahko preberemo. Res je, da to lahko izvajajo, ampak tisti trenutek, ko želijo kandidirat na kakšen razpis, je to nemogoče, ker nimajo šifre dejavnosti in druga stvar, če te ljudje z motnjami v razvoju delajo svečke, delajo okraske in to želijo na neki dobrodelni tržnici za novo leto prodati, če nimajo šifre dejavnosti tega ne morajo početi. Tukaj gre čisto samo za stvar, da bodo te lahko to legalno počeli.

Potem Slovenija je začetnica moderne api terapije. Vsi vi veste, da čebelje pridelke jeste zato, ne zato ker so sladki pa dobri, ampak zato, ker si krepite svoje zdravje. To vsi vemo. Ampak, ko pa mi enkrat stopimo na ta drugi del, da pa je treba te zadeve legalizirat, tukaj pa potem vsi stopimo korak nazaj. Mi smo včeraj bili na sestanku z ministrom za zdravje, ker mi imamo ta trenutek en problem. Mi imamo, mi smo v okviru dopolnilnih dejavnosti že dosegli, da je svetovanje s tega področja tudi del dopolnilnih dejavnosti. Problem pa imamo z nacionalno poklicno kvalifikacijo api terapevt, ker imamo vse usklajeno, razen eno ključno stvar. Ker v Sloveniji ni dovoljeno, da bi nekdo uporabljal adrenalinske injekcije. Ampak adrenalinsko injekcijo lahko v Avstriji in v Nemčiji zdajle kupite na prosti prodaji, kadar koli jo želite. In uporabiti je pa ne smemo v Sloveniji. In uporabiti je pa ne smemo v Sloveniji. In jaz vedno poudarjam, če mi spodbujamo ATP terapijo. Izobražujemo, delamo tečaj prve pomoči s tega področja. In če zraven ne zagotovimo, da to injekcijo, ki jo na prostem trgu v Nemčiji in Avstriji lahko kupiš, v Sloveniji ne smemo, se nam bo enkrat zgodil nek smrten primer. Bog da se nam ne. Takrat se bomo pa pogovarjal zakaj tega nismo naredili, ker samo adrenalinska injekcija po mnenju stroke, ne po mojem mnenju to rešuje. In še enkrat, če Avstrija in Nemčija to ima, bi morali razmisliti, ali je res pri nas to problem, mogoče celo bolj razvite države od nas to zadevo podpirajo.

Potem dopolnilne dejavnosti v kmetijstvu. Dva problema imamo mi. Eden je ta prispevek, ki smatramo, da uničuje majhne pridelovalce, čeprav se sliši 400, 500 € na leto malo. Ampak poglejte, če nekdo pridela 100 litrov medice, je mora 100 litrov prodat, da na koncu koncev samo prispevek plača. In nek čebelar, ki je prej oskrboval neko, neko gostilno ali neko to, je zdaj ne more več, ker ne more dati računa, ker mu je strošek velik. Zakaj ne bi to omogočili, ker konec koncev naše tradicionalne stvari zato izginjajo. Konec koncev lahko tudi 100 kilogramov jagod. Pa 100 kilogramov marmelade. Za 100 kilogramov marmelade bo manj dobil, kot pa mora prispevka letno plačati in to, jaz mislim, da je tukaj treba razmisliti ali je ta prispevek bolj pomemben, kot pa neko stvar, da se jo uporabi. Po drugi strani pa še mešanje. Čebelarje težko prepričamo, da … Poznate med pa cvetni prah. Oboje gre iz istega panja. In če v en kozarec damo med, v drugega cvetni prah, sta to dva osnovna kmetijska pridelka. Oba dva iz istega panja. Ko pa naredimo to, je pa to dopolnilna dejavnost. Je pa to mešanje in moraš registrirat dopolnilno dejavnost, da lahko narediš mešanico medu in cvetnega prahu, ki je iz istega panja. Me razumete? In zdaj čebela, ko to skupaj strese, mora pa že odpreti dopolnilno dejavnost na kmetiji in to, mi bi samo radi, da te tri proizvode: cvetni prah, matični mleček pa med, ki so osnovni pridelki iz panja lahko zmešamo. Razno razne druge mešanice mi razumemo, da so to dopolnilne dejavnosti.

In še eno stvar, ki sem jo pozabil, trošarine. Mi razumemo, da so trošarine lahko tudi okoljski problem ali kar koli. Ampak kar časa so v celotnem kmetijstvu smatramo, da je tudi čebelarstvo del kmetijstva, in da smo čebelarji na tem področju še najbolj okolju prijazni in da bi bilo prav, da se to uredi. Poleg tega pa, ker ima tudi soseda Hrvaška na čebelarstvo smo v tem delu nekonkurenčni, kajti s tem si oni znižujejo ceno proizvodnje medu.

Jaz bi toliko imel v samemu uvodu. Ostalo ste dobilo, tako da bi se zahvalil za pozornost.

Torej gospod Noč, predsednik Čebelarske zveze Slovenije hvala za vaša dodatna pojasnila, glede sklica seje. Tako sedaj prehajamo pa na besedo predstavnika Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Z nami je državni sekretar dr. Jože Podgoršek. Jože Podgoršek izvolite.

Hvala lepa.

Lep pozdrav vsem sodelujočim. Naše ministrstvo seveda z veliko zaskrbljenostjo spremlja tudi letošnjo sezono čebelarjev in v končni fazi je prav, da ta veter v jadra čebelarstva, ki smo ga v preteklosti že naredili tudi z razglasitvijo svetovnega dneva čebel peljemo tudi naprej. Zato bom tudi v nadaljevanju se sicer opredeljeval do vsakega od teh predlaganih sklepov. Ampak že uvodoma lahko rečem, da večina njih, tudi tistih, ki se tičejo našega ministrstva, naše ministrstvo podpira. Bom povedal pri tistih, kjer imamo nekatere zadržke. Pa ne zadržke v smislu nehotenja, ampak dejanskih pravnih podlag, da ne bi prisluhnili pobudam čebelarske zveze. Po drugi strani je prav da povemo, da so res kot je že gospod Noč, predsednik Čebelarske zveze omenil. Naši čebelarji na koncu konkurirajo na istem trgu kot sosedje, sosednji čebelarji sosednjih držav in če jim ne omogočamo enake pogoje za konkurenčen nastop na trgu, pomeni da jih spravljamo v manj ugoden položaj. In zato je prav, da poskušamo res vsi skupaj, vključno z našim ministrstvom, vključno s tistim delom, ki bo tudi naše ministrstvo na koncu stalo, sredstvi, delom in energijo, ki bomo v to vložili, da vendarle tudi v tem delu poskušamo razumeti težave naših čebelarjev in da k temu delu tudi pristopimo. Vključno od trošarin ne in da ne naštevam naprej. S tem, mislim da so pobudo čebelarjev vendarle v smeri reševanja čebelarstva na način, da bo čebelarstvo kot panoga lahko postalo primerljivo v tem delu Evrope, v Sloveniji in ne nazadnje tudi ne bomo imeli nobenih razlogov za to, da bi čebelarji kakor koli drugače kot legalno opravljali celotno svojo dejavnost, vključno z zdravljenjem in tako naprej.

Toliko nekaj uvodnih misli, da uvodoma vendarle poudarimo, da v tem delu zelo razumemo Čebelarsko zvezo z vsemi temi enajstimi legitimnimi pobudami in da bomo pri vsaki od teh poskušali najti optimalno rešitev tudi za to pomoč. Verjamem pa, da je včasih časovnica tista, ki je malo problematična in bi si želeli tudi sami, da bi se nekatere stvari hitreje odvile, vendar problemi so tukaj vendarle večplastni tudi v tej časovnici.

Pa dajmo kar po vrsti. Prvi problem, izziv, problem, ki ga je izpostavila Čebelarska zveza je seveda vezana na katastrofalno sezono. Še danes zjutraj smo se pogovarjali o tej tematiki in glede na problematiko, se opravičujem, glede na problematiko, ki je izpostavljena, menimo, da je prav da prisluhnemo tudi z neko pomočjo čebelarjem za pomoč za svoje delovanje in tako naprej. In zato tudi, ko smo se pogovarjali o tem delu, nas tukaj čaka samo še dejansko dokazljivo dokazat slabost letošnje čebelarske letine in poudarjam dokazljivo dokazat slabost in te težave, ki jih Čebelarska zveza tukaj izpostavlja in v kolikor bomo, pa sem prepričan, da bomo našli dokazljivost pri slabi letini. V tem primeru v bistvu smo mi tudi že, imamo že pripravljeni nekaj izhodišč, ki jih bomo še potem tudi s Čebelarsko zvezo dokončno dogovorili za sistem pomoči, za pomoč čebelarjem po sistemu DEMINIMIS. Mislim, da podrobnosti danes je prerano o njih govorit, ker se moramo s Čebelarsko zvezo na koncu še povsem uskladiti. Glede načina same pomoči. Skratka čaka nas izziv, dokazljivo dokazati problematiko v pridelku, vemo da podatki o »medonosnosti«, pardon podatki o nabranem medu v panjih, ravno tega čisto ne dokazujejo.

Imamo pa nekje drugje problem, ker ta med kristalizira in ga je nemogoče iztočit in ta med je tudi neuporaben za hrano čebeljim družinam za bodoče. Zato tukaj, kot sem že rekel nas čaka ta izziv, kako iz javno dostopnih podatkov, ki ne govorijo ravno o takšni slabi letini, pa vendarle na koncu zaradi izkoristka tega ali ne izkoristka tega medu, ker ga ne moramo iztočit, ker je kristaliziran v panju, praktično je trd, ne gre iz satnic ven, bo treba, bomo skratka morali tukaj še en napor skupaj s Čebelarsko zvezo usmerit v to, da bo ta pomoč, ko jo bomo sprožili dokazljiva in dejansko tudi upravičena.

Gremo naprej. Druga točka se dotika razglasitve ogroženosti čebel. V tem delu, mislim da je to zelo, tudi iz našega zornega kota povsem retorično vprašanje. Seveda si bomo, si že in si bomo tudi v bodoče prizadevali za to, da se čebele razglasi kot ogrožene in v okviru tega tudi predlagamo malo drugačen drugi del sklepa, ki ga je Čebelarska zveza predlagala. Tudi morebitnih, predlagamo tudi morebitno možnost plačila podpore na čebeljo družino v okviru skupne kmetijske politike po leto 2020. In sicer, ne iz okoljskih okvirjev, tukaj bomo imeli težavo. Že tudi to smo preverjali znotraj Evropske komisije, ampak iz tiste prvotne ovojnice, ki se mimo grede za čebelarje v naslednjem programskem obdobju krepko zvišuje, govorim na pamet, mislim da celo za 80 % v naslednjem programskem obdobju kot je v tem. Torej tukaj predlagam, da tudi v sklep ne govorimo o okoljskih ukrepih ampak o ukrepih iz programa razvoja podeželja, ampak bo gospod Noč verjetno to še komentiral.

Glede obračuna DDV-ja za zdravila. Tudi o tem smo se že precej časa pogovarjali. V tem duhu predlagam, oziroma na nek način podpiram, absolutno podpiramo pobudo Čebelarske zveze. Bi dodal samo še en stavek, kar je gospod Noč že prej razložil. Verjamem, da so proti voroji, zdravila proti voroju uvrščeni v neke tako imenovane bio cilje za katere imamo recimo nekatere, zaradi katerih uvrstitve imamo težavo z DDV-jem. Pri obračunu DDV-ja po nižji stopnji, kar Čebelarska zveza predlaga, vendar bi tukaj poudaril samo to, da gre to praktično za obvezno, obvezen način tretiranja čebelarskih družin. V drugačnem primeru bomo čebelarske družine izgubili. In gre za drugačno dikcijo kot, ali pa za drugačen namen rabe teh zdravil, kot je pri marsikaterih drugih zdravilih, ki so za zgolj ohranjanje nekega zdravstvenega stanja. Tukaj gre za osnovno zdravljenje, zato da čebele sploh lahko preživijo. In za to res podpiramo tudi to pobudo. Pa mimo grede, mislim da tudi v sosednji Hrvaški je davčna stopnja mislim, da je nižja in še kje.

Gremo naprej na točko 4. Poreklo medu, nimamo prav nobenih težav s podpiranjem tega sklepa, oziroma tudi tega predloga in tudi v tem času smo na našem ministrstvu naredili tudi preko stalnega predstavništva v Bruslju smo že pričeli resne pogovore z Evropskimi državami za podporo tega sklepa. Na tako imenovani deklerativni ravni že imamo podporo šestih držav, še tri verjetno. Z ostalimi bomo delali tudi v bodoče naprej in tukaj pa v bistvu prosimo, tudi pa apeliramo na Čebelarsko zvezo, da ne zgolj pri drugih čebelarskih zvezah, ampak da tudi pri odločevalcih v državah Evropske unije poskušajo pomagat doseč ta dogovor, da gremo v to označevanje, drugačno označevanje medu, ker zgolj strokovna podpora tukaj ne bo dovolj. Potrebna bo na koncu politična podpora vseh držav znotraj EU.

Glede odločila trošarin od energentov je gospod Noč že jasno povedal. Jaz bi tudi dodal samo še en stavek. Res podpiramo to pobudo, da tudi čebelarjem omogočamo vračilo trošarin, po takšnem sistemu kot ga imamo danes za področje kmetijstva in gozdarstva. Verjamem, da to ni ravno ukrep, ki bi deloval v duhu zmanjševanja emisij v okolje, in mislim, da bo gospod Brijon, državni sekretar to poskušal tudi kasneje pojasnit. Ampak vendarle je prav, da vemo, da čebelarji ta dela morajo opravit. Dokler nimamo še ostale tehnologije zrele za to da bi se lahko, da bi lahko prešli na ostale vire energije, kaj jaz vem električni tovrnjaki in tako naprej tudi za te reči, ravno tako kot na področju kmetijstva, kot na področju gozdarstva potem tukaj težko govorimo o tem, da bo odprava ali ne odprava trošarin kako bistveno vplivala na porabo goriva. Ker dela, ki jih moraš opravit, jih moraš opravit. In za to rabiš pač traktor, rabiš tovrnjak, skratka dela, ki jih moraš opravit jih moraš opravit. Na področju kmetijstva in gozdarstva v najbolj širokem smislu je pač tako. In gre za v bistvu neke vrste pomoč, tudi na sosednjih državah imajo tako imenovani plavi dizel, pa da ne naštevam naprej kjer vendarle pomagajo pri teh osnovnih kmetijskih dejavnostih. Tudi tukaj vemo že za izziv, da nas čakajo verjetno izziv v kolikor se odločimo za to pobudo, z Ministrstvom za finance smo se že pogovarjali o tem. Smo mislim, da že našli neko rešitev, v koliko seveda na Ministrstvu za okolje in prostor, ki skrbijo za okoljsko vzdržbo vseh teh ukrepov pristopijo k rešitvam v tej smeri. Tudi tukaj smo že našli neke rešitve, kako z normativnim delom na panj, litrov na panj določit ali pa preprečit kakršne koli možne špekulacije, ker pri čebelarjih pa je res z eno razliko od ostale kmetijske in gozdarske mehanizacije. Pogosto čebelarji za oskrbo čebel in teh zadev nimajo specialnih vozil, ampak se bo dopoldne peljal v trgovino, popoldne z istim avtom k čebelam. Kot pri gozdarski in kmetijski mehanizaciji temu ni tako. Takrat gremo pa s traktor, specialno mehanizacijo na njive in z njimi pač opravljamo ta dela. Ampak z normativnim delom tudi tukaj mislim, da je že bil na nek način, v kolikor gremo v to zgodbo že nek osenz dogovorjen. Z normativnim delom porabe goriva na panj, lahko tudi to anomalijo, oziroma ta strah za morebitno preprečevanje neracionalne rabe, kakorkoli bomo že temu rekli, lahko tudi odpravimo. Skratka, tukaj res podpiramo, kot sem že uvodoma omenil tudi s takimi ukrepi spravljamo, ali v nekonkurenčen oziroma konkurenčen položaj naše slovenske čebelarje.

Točka 6, ki govori o pašnem redu, naj omenim, da že imamo pripravljene 3 predloge za to tematiko, ki jo naslavlja Čebelarska zveza in jo bomo na tako imenovanem, na tako imenovani delovni skupini za čebelarstvo bomo vse tri predloge pregledali in jaz mislim, da je možno tudi do novega leta priti do osnutka novega zakona o živinoreji, ki bo govoril tudi o tej problematiki. Ampak, kot sem že rekel, pripravljeni so zdaj za enkrat tri variante, ki jih bo treba znotraj delavne skupine za čebelarstvo predihati, se odločiti kako naprej, tudi pri tem pašnem redu. Z našega zornega kota in tudi zornega kota uprave za varno hrano je bistvenega pomena, da vemo kje čebele so, tudi zaradi nekaterih možnost širjenja bolezni. Torej, kje čebele so bomo morali vedeti v vsakem primeru, kako pa je s pašnimi redi, ki pa je, ima malo drugačen namen, bomo pa še znotraj te delavne skupine se dogovorili.

Gremo na točko 7, ko govori o hiši kranjske čebele. No, tukaj pa imamo prvi zadržek, ki je vezan na način možnega iskanja rešitev. Zato tudi predlagamo morda drugačen način, vzpostavitve ali pa tudi financiranja vzpostavitve kranjske čebele, v Višnji Gori. Sam osebno sem imel priložnost videti načrt, videti pobudo, tudi osebno sem bil v Višnji gori na enem takem srečanju. Mislim, da je ta hiša Kranjske čebele, zasnovana izredno smelo, dobro in tudi v tem duhu menim, da jo lahko podpremo in jo bomo tudi preko drugih načinov financiranja podprli. Težko oziroma ne moremo je pa podpreti na način, kot predlaga čebelarska zveza, preko uvrstitve v dodatnih sredstev v program javne svetovalne službe v čebelarstvu, ker mi kot ministrstvo ne moremo financirati investicij oziroma ne moremo investirati v objekte, ki niso v lasti Republike Slovenije in ta hiša tam ni v lasti Republike Slovenije in zato predlagamo, da se tukaj poslužujemo in tudi ponujamo pomoč pri nekaterih projektnih zadevah, skratka, da ne posegamo v sredstva za javno službo, ampak, da gremo bodisi iz last lidra, bodisi intelega ali še kakšnega drugega načina izhajanja sredstev za dokončanje oziroma za izgradnjo tega dela. Mislim, da bo lažje potem pri iskanju sredstev za redno delovanje, ko bodo tudi zneski bistveno nižji, ampak pri investiciji imamo pa ta dejanski zadržek in ne samo zadržek, oviro, da bi lahko preko javne službe to investicijo s financirali.

Gremo na naslednjo točko. Program odličnosti. Tukaj se strinjamo, da je potrebno s tega programa odličnosti narediti nekaj več, kot do zdaj, ker do zdaj prav samo s programom odličnosti nismo naredili praktično nobenih posebnih korakov, kar pa ne pomeni, da se na področju čebelarstva, razvoja, znanosti, aplikativnih in še kakšnih raziskav ne dela nič. Vendarle inštitucije, fakultete, inštituti, opravljajo nekatere raziskave in zato težko rečemo, da je to zgolj črka na papirju, ampak vendarle menimo, da je morda tudi kaj narejenega na tem področju. Zdaj, a to paše prav v ta program odličnosti ali ne, je to zdaj drugo vprašanje, ampak vendarle, mislim, da se s čebelarskimi vsebinami v Sloveniji, v tem trenutku ukvarjajo praktično vodilne raziskovalne organizacije in da tudi ta del teče naprej. Vemo pa, da nas čaka, na področju zagotavljanja sredstev še dodaten izziv. Tudi z Ministrstva za izobraževanje smo že resno v kontaktih, v dialogu pri tem kako povečati sredstva za aplikativne in temeljne raziskave, znotraj naših primarnih področij, znotraj biotehnike. Govorimo o kmetijstvu, gozdarstvu, prehrani v najširšem smislu, vključno s čebelarji. Skratka, že tečejo te debate, že iščemo rešitve, ker vemo, da znotraj področja biotehnike so ta področja, ki sem jih prej omenil, manj interesantna, tudi za objavljanje prispevkov in tako naprej in zato težje dokazujejo to svojo raziskovalno odličnost in zato težje pridobivajo projekte, kot pa druge vede, ki so tudi zelo pomembne, da se bomo razumeli. Ampak, vendarle imamo biomedicino in še kaj znotraj bodoče biotehnike, biokemijo in tako, ki so raziskovalno odličnejše, tudi na podlagi tega aktualnega sveta, kjer danes živimo, ampak vendarle iščemo rešitve, kako tudi temeljna področja dodatno finančno okrepiti. In s tem seveda upam, da pridobili sredstva tudi, če bomo uspešni pri teh pogovorih, bomo pridobili sredstva tudi za ta omenjeni program odličnosti na področju čebelarstva, ki ga je ministrstvo sprejelo lanskega maja. Glede uvrstitve čebelarski dejavnosti v delovanje Centra za usposabljanje, delo in varstvo ter Varstveno delavnih centrov, za osebe z motnjo v telesnem in duševnem razvoju. To pobudo absolutno podpiramo. Sam osebno sem imel kar nekaj izkušenj na mojem prejšnjem delavnem mestu, s tako imenovanim Varstveno delovnim centrom iz Novega mesta in vemo, kaj za te osebe, odrasle osebe, pomeni, da lahko pridejo na kmetijo, da lahko delajo z živalmi, da se lahko srečujejo z vsakodnevnimi opravili, da je praktično za njih bil obisk te inštitucije, kjer sem bil prej praktično skoraj praznik in so bili vedno nasmejani, vedno veseli in predvsem vsi so beležili pozitiven odnos tudi v njihovem nadaljnjem razvoju. Zato res, to pobudo podpiramo, menimo, da je dobra. Menim pa tudi, da je zadeva vezana predvsem na posamezne centre in verjetno ne ravno na ministrstvo, ampak na posamezne centre, ki to lahko vključijo ali ne vključijo v že tem trenutku v to svojo dejavnost in kakor koli podpiramo tudi te aktivnosti.

Naslednja točka, upam, da ne bom kaj pozabil. Področje apiterapije. Ali sem tam? Ja, področje apiterapije. Sam osebno sem se že slišal tudi z ministrom za zdravje, ki v tem trenutku, se mi zdi dolžan en dopis oziroma zapisnik iz zadnjega sestanka, kako bi nacionalno poklicno kvalifikacijo, apiterapevt/apiterapevtka spravili v pogon. Ker naš področni odbor znotraj Centra za poklicno izobraževanje, ki pokriva kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo, je to že sprejelo in potrdilo v delu kmetijstva, ne pa v delu same medicinske zadeve. Skratka, zadeva se je nekako peljala preko tretjega področnega odbora, na koncu je pristal pri storitvah, so zaprosili za mnenje posebno strokovno komisijo na Ministrstvu za zdravje in skratka tukaj, mislim pa, da je tudi že predsednik, gospod Noč opravil razgovor z ministrom na to temo in mislim, da smo tudi tukaj blizu rešitve oziroma rešitev verjetno že imamo.

Še zadnja zadeva glede pobud za prispevke za dopolnilno dejavnost in pobudo okoli prispevkov za dopolnilno dejavnost. Tukaj lahko podpremo to pobudo in v bistvu jaz celo predlagam, da se ali kot resorno ministrstvo pozove, da pristopimo vsi skupaj k rešitvi dopolnilnih dejavnosti, ne zgolj o čebelarstvu ampak na celotnem področju kmetijstva, na način da se preveri učinkovitost ali pa smotrnost takšnih zadev, zlasti pri teh majhnih kmetijskih gospodarstvih, kjer nimamo samo pri čebelarjih ta problem, ki ga je gospod Noč omenil, ampak tudi na marsikateri drugi dopolnilni dejavnosti, ampak kakor koli. Če se bomo zaradi čebelarjev o tem, če ne bomo govorili o razširitvi sklepa, če se bomo zaradi čebelarjev pogovarjali o tej temi, mislim, da bomo s tem rešili tudi še marsikaj drugega in zato, da ne bo narobe razumljeno, da kot državni sekretar predlagam spremembo sklepa, a ga ne predlagam, ampak vem, da če se bomo še zaradi čebelarjev o tem pogovarjali, bomo s tem rešili še marsikatero drugo zadevo na področju kmetijstva. Toliko na kratko, če bo treba še kakšno dodatno pojasnilo smo na razpolago, pa tudi s kolegi mi bodo verjetno še kaj pomagali. Hvala lepa.

Torej, najlepša hvala dr. Podgoršek. Besedo dajem predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor. Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljeni poslanke in poslanci, člani odbora ter drugi vabljeni gostje.

Zdaj, na Ministrstvu za okolje in prostor seveda zelo podpiramo čebelarsko panogo, tako, da se tudi s temi predlogi strinjamo. Težave imamo samo z predlogom številka 5, ki se nanaša na trošarine za gorivo. Na kratko bom poskusil pojasniti zakaj se nam ta predlog ne zdi dober.

Vlada Republike Slovenije je leta 2014 sprejela operativni program ukrepov zmanjšanja emisij toplogrednih plinov do leta 2020. Med instrumenti iz tega programa je tudi postopno zmanjševanje subvencij in fosilnih goriv oziroma postopno ukinjanje neučinkovitih subvencij. To pomeni odpraviti instrumente izkrivljene tržnih cen z okolju škodljivimi subvencijami. Odpravljanje povračila trošarin, ali pa zmanjšanje deleža povrnjene trošarine je eden ključnih mehanizmov, kako na področju davkov spodbuditi državljane k prehodu na trajnostno mobilnost. Na primer k rabi alternativnih goriv in s tem k znižanju emisij toplogrednih plinov. Slovenija mora zmanjšati izpuste toplogrednih plinov do leta 2020 in na to do leta 2030 v okviru nacionalne energetskega podnebnega načrta in mora to narediti tudi v kmetijskem sektorju. Subvencija na fosilna goriva ne pripomore k zmanjšanju toplogrednih plinov. Zavedati se je treba, da ima Slovenija največje težave ravno v sektorju prometa, ki predstavlja največji vir izpustov toplogrednih plinov. Teh je več kot polovica v sektorju prometa. In subvencija na fosilna goriva predstavljajo seveda okolju škodljive subvencije. In vlada je med drugim sprejela tudi ozelenitev proračuna, kar pomeni tudi postopno zmanjševanje okolju škodljivih subvencij. Zato ta predlagani ukrep za vračilo trošarin je tudi za čebelarje, bi pomenil razširitev upravičencev za vračilo dela trošarin in ne njegove zožitve, kar je v nasprotju z aktivnostmi in prizadevanji in za doseganje ciljev na področju zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Na Ministrstvu za okolje in prostor podpiramo čebelarsko panogo, saj je ta med drugim predstavlja pomemben dejavnih prehranske pestrosti in varnosti. Za to predlagamo, da se panogo dodatno spodbuja na drugačen način v sklopu aktivnosti Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ali preko drugih davčnih olajšav, ki jih razsodno pokriva Ministrstvo za finance. Izračuni teh odpustkov pri trošarinah, ki jih je ministrstvo pripravilo kaže, da gre za relativno majhne zneske in ne želimo dajati nekih slabih izjav v smislu, da emisij toplogrednih plinov ne jemljemo dovolj resno. Zato predlagamo, da odbor te predlagane točke 5 ne sprejme. Hvala lepa.

Najlepša hvala tudi predstavniku Ministrstva za okolje in prostor. Sedaj dajem besedo predstavniku Ministrstva za finance. Izvolite gospa državna sekretarka.

Najlepša hvala za besedo. Lepo pozdravljeni, poslanci in poslanke, spoštovani gostje, spoštovani predstavniki Čebelarske zveze. Mi bi na Ministrstvu za finance radi samo nekaj opomnikov dali zraven. Drugače pa predlaganim spremembam ne nasprotujemo. Bi pa glede davka na dodano vrednost želeli poudariti. Davek na dodano vrednost je indirekten davek in to po navadi pomeni, da se ne dotakne direktno potrošnikov. V tem primeru se ne bi znižanje cen dotaknilo čebelarjev, da bi se dobički ustvarjali pri prodajalcih. Saj pravim, mi ne nasprotujemo temu, smo pa dolžni opozoriti na sistem davka na dodano vrednost. Naše analize so velikokrat pokazale, da pri teh indirektnih davkih niso potem prave skupine ciljane. In zato poudarjamo, da so drugi ukrepi, ki so v tej shemi o kmetijstvu, ki so mogoče boljše pri resornih ministrstvih. Tukaj bi se potem na Ministrstvu za kmetijstvo obrnila, da če imajo druge ukrepe kjer so ciljani direktno čebelarji. Drugače ne bomo nasprotovali, vendar pa opozarjamo.

Potem pa glede pete točko, kako je že Ministrstvo za okolje in prostor opozorilo. Tudi mi se s peto točko ne strinjamo, da bi bila v taki obliki. Glede na to, da je bilo tudi na sedmi nujni seji odbora Državnega zbora za infrastrukturo, je bil tudi sprejet sklep, da se poziva Vlado Republike Slovenije naj nadaljuje in pospeši vse ukrepe za ozelenitvijo proračunske politike. Mi na Ministrstvu za finance tudi ostalo zakonodajo pripravljamo v tej smeri, da se ozeleni proračun in vračila trošarin v bistvu je v letu 2013 v celoti odpravila tudi Zvezdna republika Avstrija. Tukaj bi še opozorila na dodatne administrativne ovire, ki bi v bistvu doletele čebelarje. Se pravi, dodatna vodenja evidenc. To je naš velik pomislek glede vračila trošarin z vseh strani Ministrstva za finance.

Glede enajste točke tega sklepa pa mi na Ministrstvu za finance predlagamo, da se tukaj sestanemo ustrezna resorna ministrstva, ker to področje je širše, ki se dotika tako Ministrstva za finance, Ministrstva za gospodarstvo kot Ministrstva za delo in še kmetijstvo. Tako da tukaj predlagam, da se usedemo in najdemo ustrezne rešitve. Hvala lepa.

Najlepša hvala gospa državna sekretarka. Torej, preden bom dala besedo predstavniku Kmetijske-gozdarske zbornice sem dolžan dati besedno naknadno / nerazumljivo/ torej gospodu državnemu sekretarju Tilnu Božiču z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. Izvolite, gospod državni sekretar.

Hvala za besedo. Morda samo na kratko v zvezi z predlaganim sklepom številka 9, ki se nekako tiče tega našega področja. Kar se nas tiče, se pravi ministrstva podpiramo takšno sodelovanje, tudi smo seznanjeni z nekaterimi projekti na tem področju, ki daje zanimive rezultate. Je potrebno opozorit, da se pravi je treba, ko govorimo o CUDV-jih oziroma VDC-jih to dejavnost seveda prilagodit vedno tako nekim zmožnostim, zanimanju teh uporabnikov in ne nazadnje tudi je treba pazit malo na ta varnostni ali pa varstveni vidik.

Od tu naprej bi tudi povedal naslednjo reč, da ko se odločajo, kakšne programe oziroma kako bodo izpeljali ta svoj program so pri tem avtonomni. Se pravi glede na cilje, ki jih imajo, glede na namen za katerega so bili ustanovljeni pogledajo kaj je tisto, kar bi nekako njihovim varovancem najbolj prišlo prav, da dosežejo cilje, ki so si jih zastavili. Potem to tudi potrdi svet zavoda. Tako da z našega vidika lahko rečem, da seveda kar se tega sklepa tiče nimamo težav, se pravi na nek način opozarjamo na to, da je to tudi neka možnost, naj jo morda preučijo, vidijo če bi jo vključili v svoje programe in seveda se po svoji strokovni plati tudi odločijo, ali to njim ustreza oziroma ali je primerno, ali ne.

Dodatno bi samo še omenil tole reč, ko je bilo potem nekaj besed rečeno glede dejavnosti do dolžnosti z registracijo in tako naprej. Seveda v nekaterih primerih lahko pride do tega, da bi bilo potrebo registrirati, ampak je pa spet treba pogledati druge predpise, ki to definirajo, ker je zelo odvisno od tega na kakšen način se to izvaja, kakšen obseg je tega in tako naprej, ali dejansko pride do te potrebe, da se takšna dejavnost doregistrira. To je to. Hvala.