Spoštovane vsi prisotni pričenjam 14. sejo Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb, ki sem jo sklical v skladu z 10. členom Poslovnika Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostih služb.

Danes imamo na dnevnem redu tri točki, in sicer prva točka je Vpliv ilegalnih migracij na razvoj organiziranega kriminala in organiziranih kriminalnih združb, predstavitev podatkov in informacij s strani mednarodnih institucij, ki delujejo na področju Zahodnega Balkana, to je 1. točka.

2. točka pa je aktivnosti tujih obveščevalnih in varnostnih služb v slovenskem gospodarstvu in potem sledi še 3. točka - razno.

Odločil sem se, da del današnje seje Komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb odprem za javnost, ker bodo obravnavani podatki, ki nimajo stopnje tajnosti oziroma ne gre za varstvo podatkov. Točka v zvezi z migracijami se bo začela na javni seji, potem pa ko bodo predstavljani tudi podatki, ki pa imajo stopnjo tajnosti oziroma varstvo podatkov, se bomo pa preselili v klet.

Med nami toplo pozdravljam tudi direktorja Inženirskega centra za demokratični nadzor nad varnostnimi in oboroženimi silami v Ljubljani, gospoda Antona Travnerja in mu izrekam prisrčno dobrodošlico. Današnja seja je morda nekoliko drugačna kot vse pretekle. V preteklosti je naša komisija vedno poslušala poročilo pristojnih državnih organov, tako policije kot drugih obveščevalnih in varnostnih služb, danes pa sem namenoma pri obeh dveh vsebinskih točkah povabil predstavnike, ki niso del Vlade, del državnih oblasti, da na področjih, ki so v pristojnosti naše komisije predstavijo svoje poglede, da lahko tudi naša komisija, ki nadzoruje delo teh državnih organov tudi primerja, ali tisto kar nam povedo v policiji in v obveščevalnih službah se sklad s tistim, kar tudi ugotavljajo druge nevladne organizacije, ki delajo na tem področju. Tako da v uvodoma še eno stvar moram za magnetogram povedati, in sicer, da sem obveščen, da je z današnje seje zadržan in se je ne more udeležiti poslanec Zmago Jelinčič Plemeniti. Ugotavljam pa da je sedaj prisotnih sedem članov komisije, kar pomeni, da je komisija sklepčna in lahko nadaljuje z delom.

Prav tako v poslovniško določenem roku nisem prejel predloge za širitev oziroma umik točke, zato je dnevni red določen, kot ste ga prejeli s sklicem 28. julija 2019.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPLIV ILEGALNIH MIGRACIJ NA RAZVOJ ORGANIZIRANEGA KRIMINALA IN ORGANIZIRANIH KRIMINALNIH ZDRUŽB – PREDSTAVITEV PODATKOV IN INFORMACIJ S STRANI MEDNARODNIH INSTITUCIJ, KI DELUJEJO NA PODROČJU ZAHODNEGA BALKANA. Kot sem dejal, nam bo pod to točko poročal direktor Ženevskega centra za demokratični nadzor nad varnostnimi oboroženimi silami v Ljubljani, gospod Anton Travner, ki mu tudi dajem besedo. Izvolite.

Najlepša hvala za povabilo. Lepo pozdravljeni vsi skupaj.

Jaz bom mogoče govoril malo več o teh, ozadju, kasneje, zdaj pa, kar se tiče tega koncepta upravljanja z nedovoljenimi migracijami, naj najprej povem, da imam sam precej izkušnje s tem, ne nazadnje sem bil 4 leta vodja sektorja mejne policije v slovenski policiji, kasneje se pa s tem področjem ukvarjam že od leta pravzaprav, od leta 1999 dalje in ves čas.

Zdaj delam pri Ženevskem centru, kot je gospod predsednik omenil. Ukvarjamo se z podporo državam jugovzhodnih regij največ, imamo več programov. Eden od teh programov, ki ga imamo, je program mejne varnosti, ki pa je v bistvu na Zahodnem Balkanu eden od najbolj prepoznavnih in tudi edini, ki se ukvarja z zelo konkretnimi zadevami. Torej. govorimo o, dejansko o skupnih operacijah v policiji, v vzhodni Evropi. Seveda, kar se tiče migracij, je percepcija migracij v javnosti, je zelo, zelo deljena in na eni strani so migranti kriminalci in nevarnost, na drugi strani je stališče, da so vsi migranti reveži in potrebni pomoči. Vsi imajo prav, kajne, moram reči. Resnica je vseobsežna in so tako na eni strani, torej, zelo nevarni ljudje in na drugi strani zelo ubogi ljudje, ki jim je pravzaprav res nujno potrebno pomagat.

Migracije, ne glede koliko se zdi, da so nekaj, kar se nam je zgodilo, so pravzaprav odziv oziroma odsev političnih odločitev. Najpomembnejše odločitve so zagotovo politične in seveda so globalne, regionalne in lokalno pomembne. Kar se tiče teh političnih odločitev, moram sam recimo omenit koridor leta 2015, pa 2016, torej ta, tako imenovani koridor, ki se je vzpostavil za, domnevno humanitarni koridor, ki je pravzaprav pomenil enega največjih »pull« faktorjev v zgodovini samostojne Slovenije, zagotovo. Seveda pa so temu primerne, morajo sledit potem strateške odločitve in pa operativni ukrepi.

Za razumevanje tega fenomena je treba zagotovo poudarit »push« in »pull« faktorje, ki, »push« faktorji so na strani posameznika in pa na strani okolja – recimo vojna v določenem območju ali pa nemiri, so stvar, na katero posameznik nima vpliva in odhaja, medtem ko pa večino modernih migrantov, teh, ki danes srečujemo, so na strani njihovih osebnostnih lastnosti in pa odločitve, da odidejo boljšemu življenju naproti.

Druga kategorija teh faktorjev so pa »pull« faktorji in na te »pull faktorje«, se mi zdi, da imamo tudi Slovenija, slovenska politika, slovenska policija in pa slovenski del Ministrstva za notranje zadeve in ostali, izjemno pomembno vlogo. Seveda med »pull« faktorje, najbolj pomembna je ideja o življenju v ciljni državi. Na to seveda ne moremo vplivat, zato ker ljudje smo sebični in ta sebičnost nam zagotovo daje nalogo, da vedno sporočamo nazaj, da nam gre zelo dobro in da smo najboljši in sam sem na svoje oči videl s fotografije pri migrantih, ki so jim pošiljali drugi migranti, slikani z, pred hišo, novo hišo, lepo, z bazenom in tako dalje, pred mercedesom in trditvijo, da je to pač njihovo, da so v enem mesecu, dveh mesecih, kar so v Nemčiji, to dobili in seveda ta ideja o življenju v ciljni državi je pogojena tudi seveda z veliko reklamami zahodnega sveta. V letu 2000 je bil najbolj pomemben »pull« faktor reklama o kokakoli.

Drugi »pull« faktor, na katerega pa ima politika, stroka in pa seveda vsi ostali, zelo pomembno vlogo, je pa enostavna, varna in cenovno ugodna pot. Leta 2015, 2016 je ta cenovna ugodna po, mi smo na to že opozarjali leta 2014, 2013 v Makedoniji in Srbiji kaj se bo zgodilo. Ta je enostavna in cenovno ugodna, varna pot, sama po sebi pomeni neizmerno velik pool faktor. Seveda so še dodatno še te tuje pozitivne izkušnje in pa eden od pomembnejših elementov je marketing, ki ga opravljajo in izvajajo organizirane kriminalne združbe. Kat se tiče tega marketinga, mogoče malo kasneje v drugem delu današnje seje.

Situacija v Jugovzhodni Evropi konec avgusta tega leta je, da je iz Turčije v Grčijo letošnje leto prišlo preko 30 tisoč migrantov. Preko 22 tisoč migrantov se trenutno nahaja na grških otokih, v celi Grčiji verjetno preko 50 tisoč. Okoli 3 tisoč migrantov se je iz Grčije vrnilo v svoje matične držav, torej precej zgodaj so ugotovili, da so bili zavedeni. In pa po neformalnih ocenah je preko 5 tisoč migrantov v Bosni i Hercegovini, od tega jih je skoraj 3 tisoč nastanjenih v Unsko-Sanskem kantonu. Okrog nastanitve pa tega, mogoče malo kasneje, ker imam tudi fotografije od tam.

V Sloveniji je v letošnjem letu prestopilo nedovoljeno mejo 7 tisoč 415, to pomeni, da se je do konca sedmega meseca, kar se zdi strašno veliko, na drugi strani pa smo podobno situacijo v Sloveniji že imeli v letu 2000 oziroma slabšo. V letu 2000 je slovensko-hrvaško mejo prestopilo 35 tisoč 914 migrantov. Moram tukaj precej pohvaliti slovensko policijo, ker je od 7 tisoč 415 migrantov vrnila na Hrvaško skoraj 5 tisoč migrantov. Paradigma o tem, da so te migranti, ki sedaj prihajajo, da so to begunci, prosilci za azil oziroma tisti reveži, se pravzaprav takoj razblini, ko pogledamo po državljanstvu in ugotovimo, da so na prvem mestu Pakistan, potem je Alžirija, Afganistan, Maroko, Bangladeš, Turčija, Iran, Irak, šele na 9 mestu je Sirija. In od teh 7 tisoč 415 migrantov jih je komaj 318 iz Sirije. Statistike po državljanstvu, seveda če jih gledate nazaj po Balkanu se precej razlikujejo, zato ker so odvisne od tega koliko sposobna je policija ugotoviti dejansko od kod posamezniki izhaja. Praviloma vsi v prvem kontaktu trdijo, da so Siriji, kasneje se izkaže, da se nekaj drugega.

Problem, ki ga jaz vidim s strani, je to, da je bilo v letošnjem letu podanih 2 tisoč 679, zaokrožimo 2 tisoč 500 namer za podajo prošnje za mednarodno zaščito. Ena tretjina migrantov, ki so nedovoljeno prestopili mejo je podala namero za podajo prošnje za mednarodno zaščito oziroma 36,12 %. V letošnjem letu je bilo priznanih 49 osebam mednarodna zaščita. Trenutno se nahajajo v Logatcu, na današnji dan, 124 oseb, pa 337 se na današnji dan nahaja v drugih mestih, drugih krajih, ki so kot prosilci za mednarodno zaščito. Torej približno 2 tisoč 200 posameznikov je uspešno prečkalo Slovenijo in zapustilo Slovenijo, kljub temu, da so v Sloveniji izrazili namero, da bodo zaprosili za azil.

Na tem področju je ogromen prostor za napredek in izboljšanje dela, tudi v Sloveniji, pa po celi Vzhodni Evropi navzdol. Po Jugovzhodni Evropi imamo dve glavne poti, in sicer ena pot vodi iz Grčije preko severne Makedonije, Srbije, Bosne in Hercegovine, Hrvaške, manjši del preko Srbije v Hrvaško, ali pa iz Srbije v Madžarsko, večina potem gre iz Srbija, Hrvaška, Bosna in pa Slovenija. Drugi del, torej tako imenovana jadranska ruta, gre iz Grčije v Albanijo, Črno Goro, Bosno in Hercegovino, Hrvaško in seveda Slovenijo. Tu je treba poudariti dve stvari, da je na albansko-grški meji trenutno mislim, da 60 ali 70 policistov, ki so pod okriljem Frontex operacije in da je približno 140 tujih policistov v Makedoniji na podlagi bilateralnih sporazumov, ki makedonski in pa albanski policiji pomagata varovati to mejo. Definitivno je pritisk na to mejo precejšen. Problemi so pa seveda z / nerazumljivo/, torej vračanjem en korak nazaj, ki je iz Severne Makedonije v Grčijo precej otežen in seveda iz Albanije v Grčijo tudi.

Vprašanje, ali so migracije pomembne in ali pomembno vplivajo na zagotavljanje notranje varnosti – zagotovo da. Med migranti kot sem prej omenil, imamo oba, torej iz obeh skrajnosti posameznike. Tiste, ki dejansko nujno rabijo pomoč in tistih, katerih vstop v Republiko Slovenijo zagotovo pomeni nacionalno grožnjo. Med ostalimi so tudi teroristični borci, ki so se in ki se še vedno vračajo iz bojišč. Potem je ogromno organiziranega kriminala, torej ugotavljamo, da so storilci kaznivih dejanj, ki se ukvarjajo s tihotapljenjem ljudi v glavnem ali pa pretežno državljani držav, od koder se tihotapi migrante. Kazniva dejanja, ki so poleg tega tihotapljenja ljudi seveda še pomembna za javni red in mir, so seveda vsa ostala kazniva dejanja, ki so bolj ali manj premoženjske narave. Nalezljive bolezni in pa seveda po moje zloraba azilnih postopkov. Zakaj govorim stalno z zlorabo azilnih postopkov? Zato, ker se s to terminologijo po vsej jugovzhodni Evropi strinjajo tudi UNHCR in se strinja s tem AAEM kot mednarodna organizacija, ki se izrecno ukvarjajo z begunci in migranti. Predvsem zaradi razloga, ker zloraba azilnih postopkov onemogoča dostop do azilnega postopka tistim, ki bi ga dejansko radi oziroma rabili, tisti, ki bi ga nujno rabili, ki bi rabili pomoč.

Seveda to tihotapljenje, ki sem ga prej omenil je za moje pojme najbolj nevarna oblika kriminala kar ga jaz poznam. Predvsem zaradi tega, ker na eni strani izkorišča človeško stisko, na drugi strani pa iz tega kuje ogromne dobičke. Tihotapljenje ljudi je zagotovo najmanj tvegana in najbolj dobičkonosna kriminalna dejavnost. Izguba kilograma heroina ali drugega tihotapljenega blaga pomeni finančno izgubo, medtem ko smrt migranta, tihotapljenega migranta pomeni manj stroškov in že plačano storitev. To ne govorim na pamet. Univerza v Palermu je na to temo izdelala študijo in znanstveno dokazala kar sem zdaj povedal. In pa seveda, da govorimo o enormno visokih zaslužkih kriminalnih združb. Te kriminalne združbe seveda grobo, grobo posegajo v človekove pravice, svoboščine in pa seveda človeško dostojanstvo in tihotapljenimi migranti so pogostokrat pretepeni, okradeni – pobere se jim denar, z njimi se ravna slabše kot z živino in pa seveda, tistim, ki ne morejo plačati oziroma niso plačali vnaprej, vstopijo v sužnjelastniško razmerje.

Druga sfera teh posledic nedovoljenih migracij so zagotovo še ksenofobija, slab, nizek občutek varnosti, kar zagotovo vidimo zdaj ob meji s Hrvaško, kjer se organizirajo t.i. vaške straže ali kakorkoli temu rečemo. In to je zagotovo za moje pojme eden od elementov, ki mora biti in je predvsem za politiko alarmanten podatek. Neuspešna integracija v ciljnih državah in pa seveda kot posledica so tudi politične spremembe v geopolitičnem prostoru. Poudariti je treba, da je kampanja za brexit temeljila v velikem delu tudi na vprašanju migracij, na strašenju pred migranti in nad tem.

To je zdaj en zelo grob opis, kaj se dogaja prav po regiji. Ni podrobno, o tem se bomo kasneje pogovarjali. Povedal bi pa rad, da… še par stvari okrog policijskih ukrepov. Policijski ukrepi na meji so veliko, vendar niso vse. Več elementov je zaznavanja nedovoljenega prehoda. Problem tega zaznavanja nedovoljenega prehoda je, da seveda je meja, slovensko-hrvaška meja in da so vse ostale meje po jugovzhodni Evropi in vse navzdol precej prehodne. Da je teren tak, da ga je skoraj nemogoče ali pa zelo težko nadzorovati in da to zahteva ogromno tehnične opreme in ogromno človeških resursov. Moja pripomba in ugotovitev je, da bi morda bilo dobro razmisliti o boljši ali pa bolje poudarjeni vlogi vojske na slovenski meji. Vojska je zagotovo sposobna detekcije prehoda skozi, preko določen teren in pa seveda o tem obveščati bolj… torej drugi korak naprej pomagati pri prijetju in pa na tak način pomagati policiji, bolj kot pa to, da vojak s policistom hodi naokrog, ampak to je moje osebno mnenje, tako da se tudi opravičujem za to.

Drugi korak je seveda prejetje. Včasih se zdi enostavno, včasih malo manj.

Tretji, ki pa je izjemno pomemben je pa postopek z migrantom. Postopek z migrantom ima več elementov in sicer najbolj pomemben element je intervju. Iz intervjuja z migrantom se ugotovi skoraj vse. Da se ugotoviti, če je intervju opravljen s pomočjo prevajalca, če ga opravlja za to posebej usposobljen kader, potem je teh podatkov iz intervjuja ogromno – vključno s telefonskimi številkami prevajalcev oziroma tihotapcev, vključno s fotografijami, vključno z rutami- skratka, vse migranti, še posebej tisti, ki se počutijo opeharjene, zato ker so obljube tihotapcev drugačne kot je realnost. Za anekdoto naj samo povem, da smo opravljali operacijo v Črni Gori in v kraju Tuzi prijeli enega migranta, ki se je seveda razburjal nad tem, zakaj je bil prijet, ker je plačal in ker mu je bilo obljubljeno, da bo v dveh urah iz Tirane v Bosni in Hercegovini. To se z avtom po čisto normalni cesti ne da pripeljati, ampak njemu so to obljubili, on je to verjel, ker ne pozna terena. Skratka, skozi ta intervju se da dobiti ogromno teh podatkov, ob vsem kar je zadaj.

Druga stvar, ki je pomembna je omejitev svobode gibanja. Ta omejitev svobode gibanja zagotovo pomeni težavo za migranta in manjšo možnost zlorabe azilnega postopka. Tukaj bomo mogoče malo več rekli okrog tega še kasneje. Seveda postopek o prekršku mora biti izveden in v Sloveniji je izveden. Seveda nikjer drugje v jugovzhodni Evropi to ni, torej po celemu Balkanu navzdol ni nedovoljen prehod državne meje obravnavan kot prekršek. To pa predvsem zaradi tega, ker govorijo o tranzitnih migrantih in tranzitnih migracijah in se ne zaveda politika, predvsem politika, da je problem v tem, da se ta organiziran kriminal, ki je v ozadju, v bistvu ukoreninil v njihov vsakdan.

In pa četrti element je vračanje migrantov nazaj ali en korak nazaj v državo od koder so prišli, nedovoljeno vstopili, kar je recimo v primeru Slovenije – sem rekel dve tretjini migrantov, ki so bili prijeti, jih je slovenska policija uspela vrniti na Hrvaško ali pa najbolj učinkovit in zagotovo najboljši element je vračanje v državo izvora. Tukaj imamo pa spet dva elementa. Eden od tega je prostovoljno vračanje, kjer mednarodne organizacije predvsem AAEM pomagajo migrantom, ki so ugotovili, da so v zmoti in da se vrnejo nazaj v svojo matično državo, drugi element je pa prisilno vračanje, ki je pa izjemno učinkovit, zato je recimo Evropska agencija Frontex… ima tudi ogromno sredstev in možnosti in denarja predvidenega za »force return«, pomeni za vračanje migrantov v matične države seveda pri tem je še en problem pridobivanja dokumentov za te migrante, ki se vračajo v matične države oziroma ki jih je potrebno vračat v matične države.

V intervjuju se poskuša ugotovit identiteta. Praviloma vsi migranti trdijo, da nimajo dokumentov in da, si pravzaprav izmišljujejo imena in to si izmišljujejo imena iz države v državo, kamorkoli prestopajo. To je dejstvo, dokazano in to smo tudi skozi naše operacije tudi uspeli ugotovit. Pri tej identiteti je treba poudarit tudi to, da je dejstvo, da imajo migranti stalno nove in nove identitete, trik, ki jih ga naučijo organizirane kriminalne združbe, ki jim omogočajo to pot. Dejstvo je pa tudi, da dokumenta praviloma res nimajo s sabo, ampak izkušnje iz tujine, iz / nerazumljivo/ iz Črne Gore, kaže na to, da so ti dokumenti varno deponirani nekje drugje in praviloma za te migrante, ki so se odločili za prostovoljno vračanje nazaj preko / nerazumljivo/ pridobili te dokumente, svoje lastne dokumente, v roku 10, 14 dni, so bili dokumenti pri njih.

Intervju je pomemben seveda tudi za zbiranje dokazov za vračanje, za informacije o poti in drugih okoliščinah, ki pomenijo potem tudi možnost, boljše načrtovanje policijskega dela in pa seveda o kriminalnih združbah in organiziranem kriminalu, ki je v ozadju. Po podatkih Europola je 90 procentov migrantov bilo stranka oziroma koristnik uslug organiziranih kriminalnih združb. Po podatkih, ki jih imam jaz in naših podatkih, je pravzaprav to bilo čisto, od prvega do zadnjega – ni bilo niti enega migranta, ki ne bi v enem ali drugem delu plačal uslug kriminalnim združbam.

Za intervju – kot sem rekel – morajo biti posebej usposobljeni spraševalci in uporaba prevajalcev. Eno in drugo stane, eno in drugo stane. Slovenska policija v nekaterih primerih, vem da uporablja prevajalce, usposobljene prevajalce. Vem pa tudi, da teh usposobljenih prevajalcev ni dovolj in vem tudi, zagotovo, da usposobljenih izpraševalcev – »debrifarjev«, tako se pač imenuje ta profil – ni zadosti in na tem področju je ena od stvari, ki jih je treba izboljšat in pa seveda, s temi »debrifarji« je podoben problem po celi jugovzhodni Evropi, kajne. Hiter in učinkovit postopek mednarodne zaščite je pomemben - o tem sem govoril – za preprečevanje zlorab azilnega postopka in hitrost tega postopka je lahko tudi zagotovljena s tem, da se opravlja ne samo v azilnem domu, ampak se lahko v skladu z zakonom opravlja tudi na terenu in pa zagotovi večja hitrost.

Kar se tiče še borbe proti organiziranim kriminalnim združbam, je zelo dobro vedeti to, da obstaja mednarodno policijsko sodelovanje v jugovzhodni Evropi. Konvencija o policijskem sodelovanju v jugovzhodni Evropi omogoča, na eni strani napotitve policistov iz ene države v drugo, izmenjavo vseh možnih podatkov in tudi drugih dokazov in celo omogoča skupne preiskave, kot take – torej, »joined investigation teams« - kjer pravzaprav sodelujejo tožilstva med seboj. Ta izmenjava informacij teče, teče tudi izmenjava informacij preko Europola. Europol je na tem področju izjemno aktiven. Teče izmenjava informacij delno tudi bilateralno in pa preko, seveda, Interpola in drugih možnih variant, možnih oblik policijskega sodelovanja.

Problem pri borbi proti organiziranim kriminalnim združbam je v tem, povsod enak, da to ni prioriteta, ni vrhunska prioriteta. Tihotapljenje ljudi za v Slovenijo, je za to zagrožena kazen - do 5 let zapora. Še vedno pomeni, bolj ali manj, ne najbolj prestižno kaznivo dejanje med temi, ki se s temi ukvarjajo. To ne najbolj prestižno pomeni, da če je zaseženega kilogram heroina, je to res nek dosežek. Vsi mediji o tem poročajo. Bolj ali manj, če pa so prejeti trije ali štirje tihotapci ljudi, pa okrog tega ne poroča nihče oziroma je, pardon, narobe sem se izrazil, je temu posvečena bistveno manjša pozornost.

Verjetno se spomnite 70, 74 umrlih v kombiju v Avstriji. Tisto je pobralo precej medijske pozornosti, pa vendarle, Avstrijci so takrat spremenili nekatere svoje prioritete in na Dunaju ustanovili tudi »Join operation and office«, ki pomeni neke vrste podaljšano roko Europola in pa, fokus tega je na jugovzhodno Evropo.

V Bosni in Hercegovini smo izvajali skupno operacijo, izvajali intervjuje z migranti. Pri tem pridobili ogromno operativnih podatkov in potem je bila tiskovna konferenca, kjer sem tudi omenil, da so organizirane kriminalne združbe zaslužile zelo velik denar s tem in šele po tej tiskovni konferenci je pravzaprav, so v Bosni in Hercegovini začeli delati tudi na tihotapljenju ljudi in zdaj so dnevno primeri.

Za Slovenijo, če samo na hitro izračunate, so kriminalne združbe za prevoz migrantov do Slovenije zaslužile med 35 pa 40 milijonov evrov za to, da so pripeljali migrante iz matičnih držav do slovenske meje in čez, kar pomeni, da so tukaj res res ogromni zneski vrtijo, in da so stiske ljudi res zelo zelo kruto, na zelo krut in ogaben način izkoriščene.

Če se vrnem nazaj, mislim da je pomembno delo za organizirane kriminalne združbe in sicer zagrožena zaporna kazen, pripor, hiter postopek in pa večja verjetnost, da bo storilce odkriti, pomeni tudi večji rizik in s tem večjim rizikom potem ti tihotapci terjajo višje zneske, ti višji zneski pa pomenijo, da se pogostokrat migranti, da bi se lahko migranti manj odločali za to njihovo uslugo.

Kar se tiče neposrednega učinka na migrante, so pa seveda, kot sem prej omenil, prejemanje in pa obravnava, ti štirje koraki. Odkrivanje na meji, prejemanje ustreznih intervju in pa vračanje, kar pomeni restriktivna politika. Vsi ti stroški, težave in negotovo zahtevna pot se takoj, informacija o tem se takoj prenese nazaj v obdobju sodobnih telekomunikacijskih sredstev. Zdaj vam lahko iz prve roke povem, ko se je začela, ko smo začeli z eno operacijo ali pa drugo, kjerkoli, v treh dneh so številke v jugovzhodni Evropi takoj padle in migranti niso prestopali takrat oziroma organizirane kriminalne združbe niso takrat vozile ljudi čez mejo, ko se je izvajal poostren policijski nadzor. To je zelo na kratko kar se tega tiče splošnega dela okrog migracij. Skratka, vloga politike na tem področju je za moje pojme zelo velika in mislim, da imate škarje in platno v rokah.

Gospod Travner, najlepša hvala za vašo predstavitev.

V temu odprtem delu bom vprašal še poslanke in poslance, če želijo vas še karkoli vprašati, dodati ali pokomentirati, če pa ne, se bomo pa preselili v klet na zaprti del seje.

Če ni želje po razpravi, potem prekinjam to sejo, ki jo bomo nadaljevali ob 14 uri in 45 minut v kleti.

Odprti del seje je bil končan 3. septembra 2019 ob 14.35.