Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale goste, lepo pozdravljam in želim lep dan. Pričenjam 6. sejo Odbora za gospodarstvo.

Obveščam vas, da nimam obvestil, da bi bil kdo zadržan, glede udeležbe na tej seji. Imam pa dve pooblastili trenutno, in sicer, kot nadomestna poslanca na tej seji sodelujeta, torej na mesto poslanca Igorja Pečka je z nami poslanka Tina Heferle, iz Poslanske skupine LMŠ in namesto poslanke Monike Gregorčič je z nami poslanec Jani Möderndorfer iz Poslanske skupine SMC in pa še tretje pooblastilo, namesto poslanca Franca Kramarja je z nami poslanec Janko Bandelli, iz Poslanske skupine SAB. Se nam bo pridružil. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora in ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje tega odbora. Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - SICER NA PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O AVTORSKIH IN SORODNIH PRAVICAH PO SKRAJŠANEM POSTOPKU. Predlagatelj zakona je Vlada in kolegi predsednika Državnega zbora na 37. seji, 14. junija 2019, sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. K obravnavi te točke so bili vabljeni tako Vlada, kot Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Urad Republike Slovenije za intelektualno lastnino, Zakonodajno-pravna služba in pa Državni svet. Kot gradivo ste poleg predloga zakona prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne, 29. avgust 2019, mnenje komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne, 21. junij 2019 in pa naknadno še pojasnilo v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe, ki so nam ga poslali z Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Kolegica me je obvestila, da boste to kopijo teh pojasnil tudi dobili na klop v kratkem. Rok za vložitev amandmajev se je iztekel v petek, 6. septembra 2019, in v tem poslovniškem roku so amandmaje vložile poslanske skupine LMŠ, SDS, SMC, SAB in DESuS, k 2., 3. in 4. členu, vse datirano, 6. september 2019. Zato pričenjam z drugo obravnavo predloga zakona in sprašujem ali želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členom predloženega zakona. Tako, da glede na to, da ta želja obstaja, predajam besedo Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo, konkretno pa državnemu sekretarju gospodu Alešu Cantaruttiju. Izvolite besedo.

Hvala lepa predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci. Zahvaljujem se za besedo.

Dovolite mi, da izpostavim nekaj bistvenih točk, v zvezi s predlogom Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. S predlogom zakona se v slovenski pravni red prenašajo določbe direktive Evropskega parlamenta in sveta iz septembra 2017, o določenih dovoljenjih, uporabah, določenih del in drugih predmetov urejanja zaščitenih z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami, za slepe in slabovidne osebe ter osebe z drugimi motnjami branja, ter o spremembi direktive o usklajevanju določenih vidikov, avtorske pravice in sorodnih pravic v informacijski družbi. Glavni namen oziroma glavna namena direktive sta določitev obvezne in enotne omejitve in izjeme avtorske in sorodnih pravic, da se omogoči izdelava izvodov v formatih, ki so prilagojeni slepim in slabovidnim osebam ter osebam z drugimi motnjami branja in ureditev izmenjave teh izvodov na notranjem trgu, s čimer se tem opravičenim osebam olajša dostop do objavljenih del. Avtorske in druge pravice iz ustvarjalnosti so varovane z Ustavo Republike Slovenije. Osnovno pravilo je, da se v izključne avtorske pravice lahko poseže le v izjemnih primerih. Izjeme in omejitve avtorske pravice pa se razlagajo ozko. Zdaj veljavni zakon o avtorskih in sorodnih pravicah že določa nekatere primere proste uporabe avtorskih del in predmetov varstva sorodnih pravic v korist invalidnih oseb. Torej uporabo varovanega dela brez predhodne pridobitve dovoljenja avtorja in brez plačila kakršnega koli avtorskega honorarja, vendar seveda pod določenimi pogoji. Skrbno smo preučili možne rešitve pri prenosu določb direktive in zaradi prenosa teh določb direktive je nujno, da se v korist slepih in slabovidnih oseb, ter oseb z drugimi motnjami branja razširi izjema in omejitev avtorske pravice, ki je določena zdaj z veljavnim zakonom in sicer za priobčitev javnosti, to je uporabo del v netelesni obliki. Predlagali smo, da se s spremenjenim 48.a členom enake omejitve in izjeme določene v korist slepih in slabovidnih oseb, ter oseb z drugimi motnjami branja, upravičenih oseb določijo tudi v korist vseh invalidov, ne glede na obliko njihove invalidnosti. Pri tem smo izhajali iz potreb in interesov invalidov, katerih nekatere pravice so varovane z 52. členom Ustave Republike. Invalidi so ena izmed najranljivejših skupin prebivalstva in se zaradi svoje invalidnosti težje izobražujejo, usposabljajo za delo, težje pridobivajo zaposlitev in s tem sredstva za svoje preživljanje ter tako se težje vključujejo tudi v družbo. Nujno je, da se invalidom omogoči izboljšanje kakovosti življenja in da se poveča njihova socialna vključenost. Zaradi opozorila Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora o utemeljenosti dodatnega posega o avtorsko pravico v korist invalidov smo pripravili pojasnila k mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, v katerih smo izčrpno razložili, zakaj smo ocenili in ocenjujemo, da je dodaten poseg v izključne avtorske in sorodne pravice zaradi potreb in interesov invalidov legitimen, primeren, nujen in po našem mnenju sorazmeren. Želimo tudi opozoriti, da imetniki avtorske in sorodnih pravic niso nasprotovali predlagani rešitvi in da v času, ko je bila uporaba v korist invalidnih oseb urejena, kot zakonita licenca te svoje pravice niso uveljavljali in niso zahtevali plačila nadomestila. Poglavitne rešitve predloga zakona so sledeče: spremembo 48.a člena se v korist invalidov in upravičenih oseb dodatno posega v avtorsko in sorodne pravice, s čimer se jim olajšuje dostop do objavljenih del, kar bo izboljšalo kakovost življenja invalidov in upravičenih oseb. Definira se nov pojem upravičena oseba, delo za upravičeno osebo in izvod v dostopnem formatu. Nove določbe bodo slepim in slabovidnim osebam ter osebam z drugimi motnjami branja olajšale in povečale dostop do knjig in drugih pisnih del, v izvodih v dostopnih formatih, ki bodo prilagojeni za njihove potrebe, na primer v brajlici, povečanem tisku, zvočniki. Pooblaščeni subjekt s sedežem v Republiki Sloveniji bo naredil iz dela za upravičeno osebo izvod v dostopnem formatu in ga priobčil javnosti, distribuiral in posodobil upravičeni osebi ali drugim pooblaščenim subjektom za izključno rabo upravičene osebe.

Naprej pooblaščeni subjekt bo sprejel in izvajal ukrepe zaradi preprečevanja zlorab, omejitve in izjeme avtorske in sorodnih pravic in boljšega dostopa upravičenih oseb in pooblaščenih subjektov do informacij o izvodih v dostopnem formatu. Ministrstvo, pristojno za kulturo bo objavilo seznam s kontakti pooblaščenih subjektov, kot primer knjižnica slepih in slabovidnih Minke Škoberne, ki bodo izvajali izmenjavo izvodov v dostopnem formatu s pooblaščenim subjektom s sedežem v drugi državi članici Evropske unije. K predlogu zakona so poleg določb zaradi prenosa direktive, predlagane manj zahtevne spremembe za odpravo pomanjkljivosti, kot so določitev glob v evrih, sedaj so te določene še v tolarjih, ureditev globe v razponu ter nekatere druge, ki so nujne zaradi uskladitve z Zakonom o prekrških. Določen je tudi nov prekršek za pooblaščeni subjekt.

Dovolite mi še mnenje ministrstva glede amandmajev koalicije. Predloga, torej amandmajev odbora za gospodarstvo, ki so jih vložile stranke koalicije, amandmaji večinoma sledijo mnenju in priporočilo Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in so v večji meri redakcijske narave, zato z njimi v celoti soglašamo in predlagamo, da se sprejmejo. Kot rečeno, smo pripravili tudi pojasnila k mnenju Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora. Dovolite še ob koncu, da torej posegamo, širimo to pravico za uporabo, kot rečeno ne samo za slabovidne in slepe, ampak malce širše, nekaj držav znotraj Evropske unije je to že storilo. Jaz mislim, da je slovenska družba dovolj zrela za to, da razumemo, da imamo več kot samo eno kategorijo invalidov in da so vsi tisti, ki so prikrajšani za določene ali pa imajo določene telesne hibe, upravičeni do teh pravic in zato menimo, da je prav, da to storimo na način, ki sem vam ga tudi predstavil. Hvala lepa.

Se zahvaljujem državnemu sekretarju in sprašujem, če imate na strani predstavnikov Urada za intelektualno lastnino Republike Slovenije, željo, da bi še kaj dodali ali se oglasite v nadaljevanju. Izvolite dr. Vojko Toman, direktor urada. Izvolite.

Lepo pozdravljeni. Moje ime je Vojko Toman, sem direktor Urada Republike Slovenije za intelektualno lastnino. Spoštovani predsednik, hvala za besedo in seveda lepo pozdravljeni, spoštovane poslanke, poslanci in ostali prisotni.

Na uradu na splošno, seveda, kar že iz imena izhaja, zagovarjamo oziroma se zelo zavzemamo za spoštovanje pravic intelektualne lastnine in seveda v tem primeru tudi zagovarjamo varstvo avtorskih in pa sorodnih pravic, kot takih. Zdaj, kot zagovorniki vedno tudi skrbno preučimo utemeljenost posega v te izključne pravice, namreč to so izključne pravice in je vedno potrebno pretehtati ali javni interes res opravičuje izjemo in omejitev avtorske in pa sorodnih pravic. Ne glede na to pa je tudi naša ocena, da je poseg, kot ga določa ta predlog v korist invalidov ter slepih in slabovidnih oseb ter oseb z drugimi motnjami branja utemeljen, torej legitimen primer nujen in sorazmeren ukrep, kot tak. To je bil tudi izčrpno pojasnjen v pojasnilih, kar je povedal že državni sekretar, zato menimo, da so predlagane rešitve dobre in bodo predvsem pozitivno vplivale na izobraževanje in usposabljanje invalidov, predvsem tudi zaradi tega, ker ne gre tu samo za slepe in slabovidne, ampak je to razširjeno na invalide in s tem prispevale k izobraženosti in usposobljenosti za delo, s tem lažjo vključitev v družbo in pa tudi kakovost njihovega življenja. Tako, da absolutno se pridružujemo temu predlogu in podpiramo zakon oziroma predlog zakona in vsi amandmaji, ki so podani s strani koalicijskih strank. Hvala lepa.

Hvala lepa za vaše pojasnilo, gospod direktor. Glede na to, da je ta poseg v zakon relativno skromen, torej vsebinsko ne posega korenito v sam vidik ščitenja teh pravic, ampak osvetljuje zgolj en vidik, pa se je vseeno v tem procesu pojavilo nekaj zanimivih dilem, s katerimi so se srečali predvsem v Zakonodajno-pravni službi, predvsem z vidika tehtanja različnih ustavnih pravic, zato bi dal zdaj besedo gospe mag. Andreji Kurent, predstavnici Zakonodajno-pravne službe, da nam predstavi te vidike. Izvolite.

Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav vsem.

Bom kratka. Naše pisno mnenje ste prejeli pred 14 dnevi. Dejansko gre za to, kar so že predhodniki opozorili, gre lahko za tehtanje med človekovimi pravicami. Zdaj, pravice iz ustvarjalnosti Ustava izrecno garantira. Med te pravice sodi tudi avtorska in druge pravice. To je konkretiziral Zakon o avtorskih in sorodnih pravicah, ki je najkrajše povedano, določil, da ima avtor izključno pravico, da dovoli ali ne dovoli uporabo svojega dela in da za to prejme neko nadomestilo ali se mu odreče. To je najbolj na kratko povedano. Seveda so te pravice lahko omejene, če zakon tako določi. Tudi po vsej mednarodni judikaturi in tako naprej pa je določeno, da naj bi bil ta poseg v izključne pravice avtorja, od njih tudi on živi pravzaprav, naj bi bil določen izjemno restriktivno. Na drugi strani pa imamo po naši Ustavi v določenem delu varovane tudi pravice invalidov in to je 14. in 52. člen, vendar ne zadevajo konkretno tega primera, ki se ureja s tem predlogom zakona. Po drugi strani pa imamo po naši Ustavi določeno, da niso ustavno varovane, zgolj pravice, ki jih našteva naša Ustava, ampak je potrebno upoštevati tudi mednarodne dokumente. Teh predlog zakona posebej ne opredeljuje, tako, da se zastavlja vprašanje ali gre sploh za trg, teh dveh pravic, pravic invalidov v avtorsko pravico ali ne. Po naši Ustavi pa je tudi tak poseg dopusten, če zakonodajalec pretehta ali je tak poseg, bi prestal tako test legitimnosti, kot test sorazmernosti, kar se seveda potem presoja na Ustavnem sodišču. Glede na to, da je predlagatelj, kar na šestih straneh podal dodatno utemeljitev, zakaj meni, da bi te pravice, ki jih direktiva zahteva samo za slepe, slabovidne in osebe z motnjami v branju, zakaj je primerno, da se širijo tudi na vse ostale invalide, je po našem mnenju ta utemeljitev dosti primerna, utemeljitev je obširna in bi verjetno zadostila za izpeljavo tega testa. Mogoče bi opozorila še posebej, že prej sem izpostavila in tudi moji predhodniki. Avtor se lahko odloči, kot se želi. Tudi direktiva mu v tem primeru daje možnost, samo možnost, da bi država lahko uvedla namesto tega nadomestila, ki ga prejme avtor, odškodninsko shemo. Predlagatelj zakona, torej Vlada pa se odloči, da bo v tem primeru šlo za prosto uporabo, to pomeni, da ni zahtevano, niti dovoljenje avtorja, niti nikakršno nadomestilo. Zato smo mi v našem mnenju opozorili na to, da se ta pravica širi ne samo na omenjene osebe, ki jih zadeva direktiva, temveč tudi na vse ostale invalide, če so invalidi. Invalidnost se je, kot smo ugotovili, ugotavlja samo z individualno odločbo in gre v bistvu v tem delu zakon delno čez direktivo. V zvezi s tem smo še posebej opozorili glede finančnega vidika, da ne samo, da avtor ne bo dobil nobenega nadomestila, ampak, da so tudi zagrožene sankcije izredno mile. Tudi v zvezi s tem smo dobili pojasnilo. Povedala bi še, da glede naših konkretnih pripomb pa so vloženi ustrezni amandmaji. Hvala lepa.

Hvala tudi vam, magister Kurent. V nadaljevanju pa odboru predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora, glasujemo skupaj o vseh členih. Ima kdo na ta predlog kakšen pomislek? Okej. / oglašanje iz dvorane/ Torej prehajamo na razpravo o členih, ter razpravo in odločanje od samih amandmajih in v razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati? Izvolite.

Hvala, spoštovani, hvala za besedo.

Gre za razpravo o celoti zakona oziroma o predlogu zakona. Današnji predlog zakona govori o enakopravno obravnavo, kot že rečeno invalidov pri dostopu do objavljenih del, varovane z avtorsko ali sorodnimi pravicami ter tako slepim in slabovidnim in osebam z drugimi motnjami branja omogoča učinkovito izmenjavo izvodov v dostopnem formatu. Vem iz svojih izkušenj, ker sem delal 20 let v knjižnici, kako zelo je to pomembno, da imajo slabovidni oziroma slepi pa tudi osebe z motnjami v branju, da pridejo do gradiva, ki si ga želijo oziroma ki ga tudi potrebujejo v bistvu za izobraževanje oziroma za druge dejavnosti. Invalidi bodo imeli ne glede na obliko svoje invalidnosti, kot že prej tudi povedano, lažji dostop do objavljenih del z njim prilagojenim dostopnim formatom. S predlaganim zakonom se uejajo vsa vprašanja o izjemah in omejitvah avtorske in sorodnih pravic v korist slepih in slabovidnih in oseb z drugimi motnjami branja. Ob enem pa se v tem predlogu tudi spreminjajo določbe v zvezi s prekrški, ker so pač stari prekrški so še bili v tolarjih, zdaj se spreminjajo v evre, so že tudi prej razložili zadevo in je tudi prav, da se ta zadeva uredi zaradi uskladitve notranje zakonodaje. V Levici ob obravnavi tega zakona tudi Vlado opozarjamo in od nje tudi zahtevamo, da se čim prej uredi tudi vsa ostala zakonodaja, kjer je to potrebno. Predvsem pa, da se prične doslednejša implementacija z Ustavo in zakoni varovanih pravic, pa naj gre za tiste, ki zagotavljajo najosnovnejše življenjske standarde do tistih iz naslova dostopa do izobraževanja, dela in razvedrilo, ter enakopravne participacije pri urejanju skupnih oziroma državnih stvari, na področju invalidnih oseb ter oseb z večjim obsegom za življenje potrebnih prilagoditev, saj so te žal prevečkrat prezrte in potisnjene na rob družbe. Menim, da je edina prava pot, po kateri bi morala vseskozi hoditi in graditi naša država pod socialne države. Pot zaščite in skrbi za vse tiste, predvsem pa tiste najšibkejše v naši družbi. Seveda za to bomo v levici ta zakon podprli. Hvala.

Hvala lepa, kolega Koražija. Želi še kdo razpravljati? Kolega Möderndorfer, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Jaz nisem redni član tega odbora, samo nadomeščam in po svoje, v bistvu me je doletela ta ne čast, ne, sem slučajno dobil v roke papirje o tem, o čemer se danes pogovarjamo in odločamo v tej direktivi. Moram reči, da sem v bistvu izredno žalosten, pa bom začel iz drugega konca, da bom malo bolj jasen. Mi se danes pogovarjamo o direktivi, ki pravzaprav na prvi pogled vsak, ki je prebral ta dokument izgleda zelo krasen, lep, pravzaprav eno tako lepo gesto dela, približuje v bistvu omogoča, na nek način cenejši ali pa, bom rekel, finančno bolj ugoden dostop do nečesa, kar pravzaprav določena populacija skupina ljudi potrebuje, zato, da pravzaprav se lahko ne nazadnje širi svoje obzorje in se vključuje v družbo z takšnim in drugačnim znanjem, ne glede na to in v bistvu na nek način omogočamo, to je tisto, kar jaz vedno pravim, kadarkoli se pogovarjamo o invalidih, ni štos v tem, da invalidu omogočiš, da ima vse zastonj pa brezplačno. Zakaj? Saj imamo tudi bogate invalide. V tujini imate invalide, ki imajo več denarja, kot mi vsi skupi, tukaj noter. Ampak kje pravzaprav je ta ločnica, razlika med polno čitečimi in tistimi, ki jim rečemo osebe s posebnimi potrebami, da naredimo črto, od kje naprej imamo enake pogoje. To je ta razlika. Katera je pa, dostikrat in večina ljudje niti ne razumejo. Bom dal en zelo plastičen primer, da si boste znali predstavljati o čem bom potem pravzaprav govoril v nadaljevanju, zato, ker se nekaterim invalidi smilijo, bi jim najraje dali brezplačno parkiranje. Sej je logično, invalid, pa da bi parkiral, zakaj mu ne bi dali brezplačno. Tako je moj bivši šef, župan Ljubljane rekel, dajmo vsem invalidom brezplačno parkiranje. In sem si rekel, zakaj pa? Zakaj bi dali invalidom brezplačno parkiranje? Če ima denar za avto, potem ima tudi za parkirat. O tem je verjetno prej razmišljal, zakaj avto kupuje za 50 000 evrov, nima pa 50 centov za parkirnino. Ne se hecat. Mu moramo pa nekaj drugega omogočiti, da ga čaka parkirno mesto, ker on ima osebno, drugačne potrebe od ostalih ljudi, ker bo prišel ven z vozičkom in za ta parkirni prostor mora imeti primerno širino parkirnega prostora, zato, da mu je omogočeno, bom rekel, enako izhodišče kot meni, ki se vsakič lahko z avtom parkiram, ga plačam in stopim brez invalidskega vozička in zato ne rabim tako širokega parkirnega mesta. Kaj ima to veze s to direktivo, kar govorim? Veze ima to, da sem jaz vedno nesrečen, kadar prepisujemo direktive. Pustimo zdaj, kako te direktive nastanejo, da je nekdo tudi iz naše Vlade nekje, zunaj v Evropski uniji, tam kjer se direktive sprejemajo, odločajo, pripravljajo, usklajujejo, da zraven sodelujejo tudi predstavniki slovenske Vlade. Ali se je kdo kdaj kaj pogovarjal pa usklajeval z invalidi, preden se je to usklajevalo? Zdaj tisti, ki je nazorno prebral ta dokument je ugotovil, da je nekaj nastalo zaradi neke Marakeške deklaracije, pa niste, ki bi jo na desnici zelo radi jo ponavljajo pa jo razglašajo, ampak nekaj drugega, samo v istem kraju se je zgodil vse skupaj, so bila neka napotila. Danes vsesplošen izraz, pojem invalid ga razume čisto vsak Slovenec. Zelo malo ljudi pa ve, kako je nastala ta beseda invalid. In zakaj danes marsikateri skupini pravzaprav ni v redu, da se jim reče invalid oziroma se nočejo proglasiti za invalide. Nekateri zaradi tega niti nočejo iti po status invalida. Ker nočejo biti invalidi, na papirju, da se razumemo kaj hočem povedati. Tisti, ki pozna problematiko, bo razumel. Izraz je nastal po 1. svetovni vojni, ker pred 1. svetovno vojno, pravzaprav ni bilo pojma klasičnih invalidov. Prihajali so prvi amputiranci, zaradi eksplozije in tako naprej in so prihajali brez nog in rok in so bili nezaposljivi, ker takrat ni bilo socialnega varstva. Ni bilo pa invalidske problematike in ničesar nič ni bilo. In so bili tako imenovani ljudje, ki so prosjačili denar. Imel so v eni roki klobuk in prosili za denar in so jim rekli »hand cap«. V roki ima klobuk. Hendikepirani iz tega prihaja in iz tega prihaja beseda invalid, če me razumete kaj hočem povedati. Danes rečemo temu osebe s posebnimi potrebami. Zakaj? Ker je to bistveno širši pojem. Ker ne govorimo samo o invalidu, ki je slep, ki je gluh, ki je, bom rekel, na invalidskem vozičku in ima druge težave in motnje, ampak je lahko tudi nadarjen otrok, ker je oseba s posebnimi potrebami. On ni invalid, ima pa posebne potrebe. Zakaj že spet omenjam, že tretjič ponavljam. Zaradi tega, ker imamo notri tukaj zelo nesrečno zapisano besedo invalid in ker imamo notri zelo nesrečno napisano kdo vse zraven tega invalida oziroma slepih in slabovidnih bi lahko še uporabljal po tej direktivi to posebnost in govorimo tudi o tako imenovanih z težavami v branju. Prosim? Motnje, se opravičujem, motnje. No, saj to je sploh posebna beseda, ki gre meni na živce, motnje branja, kdo koga moti pri branju, ne, bi to bilo. Motnje branja, to so lahko tudi dislektiki, se bomo vsi strinjali, ne. Koliko ljudi pa ima odločbo, da so dislektiki? Ker to bo lahko uporabljal samo tisti, ki ima status invalida oziroma odločbo o razvrščanju. Jaz sem prepričan, da je nekaj dislektikov celo v tej dvorani oziroma vem, da so. Pa nimajo odločbe. Namreč jaz bom zdaj zelo nežen. Večkrat smo se razpravljali o direktivah in sem vedno nesrečen, kadar se direktive preprosto prepišejo, misleč, da so že usklajene v evropskem prostoru in da je to preprosto naša dolžnost, da prepišemo. Kar seveda ne drži. Mi lahko direktivo za naše potrebe tudi razširimo, če smo se tako odločili, če je to v skladu z Ustavo, če ne posegaš v pravice drugih in tako naprej in tako naprej. V tem primeru se bojim, da tudi po dikciji, če ne bo šlo za slepo in slabovidno osebo, ampak bo šlo za osebo s posebnimi potrebami, ki pa bo potrebovala tovrstno storitev, tega kasneje ne bo mogla dokazati, ker to ni definirano v tej direktivi. Zelo preprosto povedano in pozivam Vlado, ne samo, da predno pride s takšnim predlogom v Državni zbor in zato jo tudi sprašujem ali je bilo to usklajeno z invalidi? Ali je kdo invalide povprašal? Namreč notri v tej direktivi tudi piše pod številko 3, kar je zelo zanimivo, piše skratka, da vam ne berem vse: »Slepe in slabovidne osebe, ter osebe z drugimi motnjami branja se še vedno soočajo s številnimi ovirami pri dostopu do knjig in drugega tiskanega gradiva, zaščitenimi z avtorsko pravico in sorodnimi pravicami. Ob upoštevanju pravic slepih in slabovidnih oseb, ter oseb z drugimi motnjami branja, ki so priznane v Listini Evropske unije o temeljnih pravicah in konvenciji Združenih narodov o pravicah invalidov.« Ali veste, kaj govori konvencija o invalidih Združenih narodov? Da se ne odloča o invalidih, brez invalidov. To je ena temeljnih postavk v tej konvenciji. Kdo je to direktivo usklajeval z invalidi v Sloveniji? Vi se celo sklicujete na to. To je pa eno načelo, ki govori o tem. Jaz sem poklical pred to sejo par zvez in sam povprašal, če kaj vejo o tej direktivi. Odgovora nočete slišati. Toliko. Moj prispevek k tej direktivi.