Vse članice in člane odbora, vabljene in ostale, lepo pozdravljam.

Pričenjam 5. sejo Odbora za gospodarstvo in vas obenem tudi obveščam, da je zadržan in se seje ne more udeležiti kolega poslanec Jernej Vrtovec, dobil pa sem tudi tri pooblastil. Kot nadomestni članice in člani odbora s pooblastili torej sodelujejo: namesto kolega poslanca Edvarda Pauliča, kolegica poslanka Nina Maurovič, namesto kolega poslanca dr. Franca Trčka, kolega poslanec Miha Kordiš in namesto kolega poslanca Igorja Pečka, poslanec Aljaž Kovačič in pa še, četrto pooblastilo – namesto kolegice poslanke Monike Gregorčič, je z nami še kolega poslanec Gregor Židan.

S sklicem seje ste prejeli dnevni red same seje in ker v poslovniškem roku ni bilo podanih predlogov za spremembo dnevnega reda, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na obravnavo te točke dnevnega reda in sicer sta Poslanski skupini LMŠ in SD 3. 7. 2019 na Odbor za gospodarstvo naslovili zahtevo za sklic nujne seje, z navedeno točko dnevnega reda. S soglasjem predlagateljev, je seja izvedena po preteku poslovniškega roka.

Kot gradivo k tej točki ste prejeli tudi več dokumentov in sicer, zahtevo za sklic nujne seje s predlogi sklepov dopisa Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije in pa dopis Pošte Slovenije s poročilom o izvajanju dogovora o stavkovnih zahtevah, podpisanega s sindikati 18. Februarja letos.

Na sejo so bili vabljeni Poslanska skupina LMŠ in Poslanska skupina SD kot predlagatelja, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstvo za finance, Sindikat poštnih delavcev, Pošta Slovenije in Slovenski državni holding.

Dodatno pa so bili vabljeni tudi Sindikat delavcev prometa in zvez, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve RS, Slovenska zveza sindikatov – alternativa in pa gospod Peter Misja, v vlogi predsednika Skupnosti občin Slovenije.

Prehajamo, v tej fazi, na obravnavo navedene zadeve – 1. TOČKA – SEZNANITEV S STANJEM NA POŠTI SLOVENIJE D.O.O. PO PODPISU STROKOVNEGA SPORAZUMA - in sprašujem predstavnico predlagatelja, če želi podati dopolnilno obrazložitev k zadevi.

Gospa Maurovič, izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo. En lep pozdrav tudi vsem prisotnim!

Že tretjič v razmeroma kratkem času zasedamo na odboru, ki je sklican na podlagi problematike, ki je vezana na delovanje in storitve Pošte Slovenije. Prva razprava je bila opravljena 21. februarja letos, na Odboru za delo, družino in socialne zadeve in invalide, druga je bila pa 4. marca, na skupni seji Odbora za finance in Odbora za gospodarstvo. Že iz tega je razvidno, da gre za en kompleksen problem, ki zajema delo več resornih ministrstev in zahteva, morda, tudi določene zakonodajne spremembe. Bomo videli.

Torej, za kaj gre? Februarja letos, sta oba reprezentativna sindikata napovedala stavko, v kolikor vodstvo podjetja Pošte Slovenije ne bo pristalo na njihove zahteve po ureditvi delovnih razmerij. Glavne težave je predstavljala preobremenjenost pismonoš, pomanjkanje kadrov, zapiranje poštnih poslovalnic – sploh v manjših krajih – in dodatne tržne dejavnosti, na primer zavarovalništvo, bančništvo in tako naprej.

No, do stavke potem ni prišlo, ker so predstavniki obeh sindikatov in uprave pošte 18. februarja podpisali dogovor o strokovnih zahtevah. Sindikat poštnih delavcev je v začetku poletja na širšo javnost naslovil odprto pismo in to odprto pismo smo prejeli tudi vsi poslanci. Iz njega izhaja, da se stanje ni bistveno izboljšalo in da se nadaljujejo slabe poslovodske prakse. V sporazumu dane zaveze se ne uresničujejo v celoti. Uprava pošte se je namreč zavezala, da bo uredila varnost zdravja pri delu, izboljšala delovne pogoje, uredila razporeditve delovnega časa, izboljšala privlačnost delovnih mest v poštnem prometu, prenovila pogodbe o uporabi dvokoles za dostavo pošiljk in tako naprej. Zaposleni pa so še vedno preobremenjeni, izgoreli, zato se število bolniških veča, kopičijo se nadure, neizkoriščen dopust, varni in zdravi delovni pogoji še vedno niso vzpostavljeni, prav tako pa se še vedno niso kadrovsko okrepili.

Se pa uprava drži predpisanega sporazuma v tistem delu, ki se nanaša na finančni vidik zahtev in to v celoti, to je pohvalno, vemo pa, da za zadovoljstvo na delovnem mestu denar nikakor ni tisti prvi in edini najpomembnejši faktor, je pa. Sindikati so v odprtem pismu, ki smo ga prejeli in o katerem govorim, opozorili tudi na centralizacijo in ta ima za posledice neustrezne, predvsem premajhne prostore za opravljanje dela. Zdaj, če si predstavljamo, da se v neki okolici zapre več manjših poslovalnic, potem se vso delo in pošiljke preusmerijo v eno poslovalnico, tisto, ki je pač ostala in zdaj, če upoštevamo, da pošte večinoma niso nove, poštne poslovalnice, da so bile načrtovane pred, ne vem, dvajsetimi, tridesetimi leti in so bile tudi načrtovane za čisto neke druge kapacitete, potem si lahko verjetno zelo enostavno predstavljamo, kakšni so dejansko pogoji dela na teh poštah, pač, nemogoči pogoji.

V odprtem pismu opozarjajo tudi na kršitve 154. člena ZDR. Te se nanašajo na pravico do tridesetminutnega odmora in sicer, tam, kjer je v poslovalnici po novem samo en delavec, si ga pač ne more privoščit, zaradi tega, ker je uprava dala navodila, da med delovnim časom poslovne enote pač ne sme zapreti, kajne, tako da, lahko samo ugibamo, kdaj on gre na malico, pač, ne gre, kajne, ali kar na okencu poje sendvič in še je kar nekaj takih anomalij, ki jih bodo pa verjetno podrobno predstavili predstavniki sindikata, ki vidim tudi, da so danes navzoči na tej sej, zato jih pač ne bom več povzemala – to prepuščam predvsem njim.

Je pa zelo zanimiv ta podatek, da je v preteklih letih Inšpektorat za delo opravil pri njih skupno 91 nadzorov in skupno ugotovil 91 kršitev – 91 nadzorov, pa 91 kršitev… Mislim, da to pove veliko, kajne, o tem, kakšni so pogoji dela, izrekli so pa pač tudi 28 ukrepov, v povezavi s tem. In zdaj mogoče se na prvo žogo pač zdi, da smo v Listi Marjana Šarca in ob podpori Poslanske skupine SD, zdaj to sejo odbora sklicali zgolj zaradi neuresničevanja teh strokovnih zahtev, stavkovnih zahtev, ampak, temu ni tako, zato, ker je problem namreč veliko širši. Trenutna dogajanja na pošti Slovenije in nezadovoljstvo sindikatov in zaposlenih so v bistvu samo očitna posledica. Torej, kje je problem? V slovenski zakonodaji je v 3. členu Zakona o poštnih storitvah opredeljena univerzalna poštna storitev UPS. Člen jo opredeljuje kot, citiram: »trajno, redno in nemoteno izvajanje s tem zakonom določenih poštnih storitev s predpisano kakovostjo nad celotnem ozemlju Republike Slovenije po cenah, ki so dostopne za vse uporabnike poštnih storitev.« In v nadaljevanju, ta zakon opredeli njeno zagotavljanje in pravi, da mora Republika Slovenija v javnem interesu zagotavljati, da je izvajalec univerzalne poštne storitve vsem uporabnikom poštnih storitev na njenem celotnem ozemlju pod enakimi pogoji trajno, redno in nemoteno izvajal univerzalno poštno storitev, ki jo sme prekiniti le v primeru višje sile ali v razmerah, ki predstavljajo nevarnost za vročevalca. Uporabnikom se storitev zagotavlja vsak delovni dan, vendar ne manj kot 5-krat tedensko. Mislim, da je vsem popolnoma razumljivo kaj zakon določa. In izvajalec univerzalne poštne storitve je v tem trenutku Pošta Slovenije in kot izvajalca jo je imenovala agencija za komunikacijska omrežja in storitve ACOS. Zdaj na tej točki bi bilo zelo zanimivo verjetno tudi od predstavnika skupnosti občin slišati ali so oni mnenja, da se jim poštna storitev še zagotavlja trajno, redno, nemoteno na celotnem ozemlju pod enakimi pogoji, saj verjetno to zadnje na celotnem ozemlju pod enakimi pogoji verjetno drži zaradi tega, ker če ti nek standard storitve zmanjšaš v celotni državi, potem ga res vsem zagotavljaš pod enakimi pogoji, ampak zagotavljaš ga pod enako slabimi pogoji. Tako, da o tem bi se dalo še debatirati. Ne smemo pa tudi pozabiti, da so poštna okenca ogromno ljudem hkrati tudi bančna okenca, čeprav Pošta Slovenije v bistvu zdaj z novo KBM v bistvu nima nič razen tega, da zanjo opravlja storitev, je pa pošteno, da se prizna, da pred leti, ko se je uvedla ta storitev so intenzivno, da ne rečem agresivno novačili predvsem starejše ljudi k temu, da so pri NKBM odpirali račune in ravno s tem argumentom, da bodo bančno okence potem imeli kar na vsaki pošti in ljudje so takrat še verjeli, da bodo pošte tam kjer so jih imeli praktično vse življenje, verjetno takrat nihče ni pomislil, da se jim bodo pošte tako množično ukinjale. In zdaj se dogaja, da ti ljudje, starejši ljudje na periferiji po vaseh ne pridejo niti do svojega denarja, ker ne uporabljajo spletnih rešitev, to jih uporabljamo mi mlajši, ampak Slovenija ni samo dežela mladih ljudi, tudi dežela starejših. In potem da pridejo do svojega denarja v neki poslovalnici, ki jo ne morejo peš doseči, potrebujejo prevoz in s tem v bistvu tudi posegamo v njihovo odvisnost od drugih ljudi, ker lahko bi bili popolnoma samostojni pri tem urejanju nekih osnovnih zadev. Jaz se zavedam, da je Pošta Slovenije res gospodarska družba in to pomeni, da se mora obnašati tržno, ampak ta gospodarska družba je v 100 % lasti Republike Slovenije. Za moje pojme to ne pomeni samo tega, da je to neka državna strateška naložba, zame to pomeni tudi in predvsem, da Pošta Slovenije ponuja in zagotavlja storitve, ki so v javnem interesu in predstavljajo javno dobro. Da je tako je bilo v bistvu do leta 2002 oziroma do leta 2003, do takrat je bila pošta javno podjetje, ampak potem so s sklepom o preoblikovanju jo spremenili v gospodarsko družbo. To je bila po mojem osebnem mnenju storjena takrat ena velika napaka, ampak zdaj je kar je, ceno pa plačujemo ravno ljudje in zaposleni v poštnem prometu na katere se izvaja pritisk in vsi državljani, ki imajo občutek, da za ceno donosov, ki jih ima Pošta Slovenije, milijonskih, ampak da se razumemo, super, da jih ima, krasno, ampak mi imamo občutek, da dobivamo za to vse slabšo poštno storitev, vso manjšo pokritost s poštnimi poslovalnicami in kot sem že rekla na poštarje se pa vršijo vse večji pritiski. Zdaj ali je to res to kar ta država hoče. Na prvem izmed odborov na to temo, ki je bil na Odboru za delo, družino in socialne zadeve, kjer sem tudi sama članica, so nam predstavniki SDH med drugim v razpravi zatrdili, da od Pošte Slovenije ne zahtevajo takšnih donosov, ki jih ima, to je okoli 10 milijonov na letni ravni. Se pravi kje je težava? Zakaj ne bi del teh sredstev, ki so zdaj donos, namenili za to, da se poslovalnice ohranjajo, da imajo zaposleni boljše pogoje zato, da bomo ljudje še zmeraj ob nekih normalnih urah lahko hodili na pošte, ki so v naših krajih in vaseh bile pravzaprav že od kar vemo zase, se pravi še iz časov nekdanje države. Jaz mislim, da ne bi bil čisto nihče izmed nas jezen, če bi Pošta Slovenije poslovno leto enkrat s pozitivno 0 zaključila, ampak mi tukaj ne bi sklicevali potem trikrat na leto odborov, ki bi se ukvarjali s težavami s katerimi se ukvarjamo danes, se pravi nezadovoljstvo strank zaradi zapiranja poslovalnic, pa napovedi stavk zaposlenih na pošti Slovenije. In zdaj zagotavljanje te univerzalne poštne storitve je splošen interes oziroma dobrobit širše javnosti, ki je nad interesom oziroma koristjo posameznika vsaj za moje pojme, ampak težava je pa, da nihče v bistvu sploh ne ve kolikšen je v resnici dejansko neto strošek izvajanja univerzalne poštne storitve. Ta izračun je nujen, ker na podlagi v bistvu njega pošta utemeljuje zapiranje poslovalnic. In njihov načrt je, da v kratkem zaprejo še 52 poslovalnic, 52. Tako da želim, da ta izračun v najkrajšem možnem času dobimo na mizo s strni uprave Pošte Slovenije in tudi Acosa. Povedala bi en primer. Občina Loški potok se ni želela odpovedati poslovalnici pošte in se je odločila, da bo njeno delovanje pokrivala iz svojega lastnega občinskega proračuna in na letni ravni jih ta pošta stane 20.000 evrov. Če vzamemo v obzir koliko ljudi ima za teh 20.000 evrov zagotovljeno eno kvalitetno storitev, ki jim je neobhodna, ne moremo nikakor trditi, da so to neki ekscesni veliki zneski, ki jih družba kot je Pošta Slovenije ne bi zmogla. Zdaj, na preteklih odborih je bilo že večkrat izpostavljeno, pa bom danes izpostavila še enkrat, jasno je treba razločevati med osnovno dejavnostjo Pošte Slovenije in to je zagotavljanje univerzalne poštne storitve in med ostalimi profitabilnimi aktivnostmi, ki jih izvajajo. Ker izvajanje te univerzalne poštne storitve ne bi pod nobenim pogojem smelo biti zmanjševano, sploh pa ne s tem tempom kot smo mu priča, se pravi načrtovanih 52 zaprtih pošt, in to je treba pri priči ustaviti.

Druga zahteva na katero opozarjamo je pa ta, da želimo, da v bodoče SDH ob pripravi letnega načrta opravljanja naložb podrobno opredeli cilje SDH pri upravljanju naložbe o Pošti Slovenije d.o.o. V njih naj jasno izrazi predvsem cilje glede načrta reorganizacije družbe. In kot sem že povedala je Pošta Slovenije v 100 % lasti Republike Slovenije in Republika Slovenija kot ustanoviteljica svoje pravice izvršuje preko SDH, torej je SDH tisti, ki bi moral imeti in tudi ima do neke mere moč vpliva na odločitve o upravi pošte. Glede na to, da uprava pošte sama od sebe nikakor ne želi slišati in uresničevati voljo državljanov, državljani pa tvorimo to državo, ki je ustanoviteljica in lastnica Pošte Slovenije. In pozivam tudi Acos, da ne bo več odobraval ohlapnih meril za dostavo pošte, recimo 2-krat na teden in podobno in da bo drugače pristopil k ukinitvam poslovalnic, šel na teren recimo in na terenu preverjal kaj se dogaja, ne samo faktografsko skozi neke številke in pregled na zemljevidu ali razdalje štimajo ali ne štimajo. Na podlagi vsega povedanega predlagatelji nujne seje na Odboru za gospodarstvo predlagamo, da se na to temo opravi razprava in da se sprejme naslednja dva predloga sklepov, in sicer prvi sklep je: Odbor za gospodarstvo predlaga, da Pošta Slovenije in Acos do izračuna neto stroška univerzalne poštne storitve počakata z realizacijo vseh dejavnosti v povezavi s postopki preoblikovanja ali ukinjanja kontaktnih točk. Odbor za gospodarstvo pričakuje, da bo Acos izračun neto stroška univerzalne poštne storitve naredil v roku dveh mesecev.«

Drugi sklep: »Odbor za gospodarstvo predlaga upravi Slovenskega državnega holdinga, da ob pripravi letnega načrta opravljanja naložb v delu, ki se nanaša na Pošto Slovenije d.o.o, opredeli podrobne cilje SDH pri upravljanju naložbe o Pošti Slovenije d.o.o po dejavnostih, s katerimi bo jasno izražen cilj glede načrta reorganizacije družbe ob upoštevanju vpliva prevzema družbe Intereuropa d.d.«

Toliko od mene za enkrat.

Hvala. Sedaj bomo pa nadaljevali s predstavniki ministrstev in drugih institucij. Najprej dajem besedo predstavnici Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologiji državni sekretarki gospe Eva Štravs Podlogar.

Izvolite.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovane poslanke in poslanci! Cenjeni gostje!

Gospa poslanka je res že v uvodu zelo nazorno obrazložila situacijo, ampak če mi dovolite bi želela se usmeriti v svojem izvajanju kakšna je pristojnost našega ministrstva v povezavi s Pošto Slovenije.

Torej, Ministrstvo za gospodarstvo je pristojno za izvajanje nalog na podlagi Zakona o poštnih storitvah in ostalih podzakonskih aktov na področju poštnih storitev. Zakon ureja zagotavljanje, izvajanje in financiranje univerzalne poštne storitve, uvaja pogoje za dostopnost do poštnega omrežja in izdajanja poštnih vrednotnic Republike Slovenije, določa pristojnosti, organizacijo in delovanje Agencije za pošto in elektronsko komuniciranje Republike Slovenije torej AKOS kot neodvisnega regulatornega organa v delu, ki se nanaša na poštne storitve, določa pravice in obveznosti izvajalcev in uporabnikov poštnih storitev ter ureja druga vprašanja povezana s poštno dejavnostjo. Kot je bilo res že povedano je izvajanje univerzalne poštne storitve zagotovljeno seveda in vpisano v 5. členu zakona, kakšna je ta univerzalna poštna storitev in da je pač dostopna vsem državljanom v enakem sorazmerju s kakovostjo življenja je bilo ravno tako že poudarjeno in povedano. Izvajajo se kot univerzalna poštna storitev seveda poštne storitve tako v notranjem kot čezmejnem prometu in so na voljo državljanov po vsem Sloveniji.

Ravno tako bi mogoče še pa poudarila določene elemente kakovosti, ki so ravno tako opisani te univerzalne poštne storitve. In to je teh najmanj pet delovnih dni tedensko in eden sprejem, ena dostava poštnih pošiljk dnevno na dom ali v prostoru vsake fizične in pravne osebe, ustrezno število in delovni čas kontaktnih točk, ustrezno število poštnih nabiralnikov, ustrezni roki prenosa poštnih pošiljk in ustrezni postopki reševanja, reklamacij in ugovorov.

Drugo, zelo pomembno dejstvo za razumevanje te univerzalne poštne storitve pa je način izvajanja le-te. Poštni akt v kakovosti izvajanja, univerzalne poštne storitve določa, da se neposredno delo z uporabniki poštnih storitev izvaja preko tako imenovane kontaktne točke, ki pa je lahko organizirana kot redna pošta, pogodbena pošta ali posebne organizacijska oblika točke za stike, ki jo določi izvajalec univerzalne storitve na primer izpostavljeno okence pismonoša ali premična pošta. Torej, naj v nadaljevanju vseeno tudi to je bilo sicer že povedano, da se je v zadnjem obdobju seveda so se spreminjali pogoji izvajanja univerzalne poštne storitve v zadnjih letih glede na spremenjene pogoje, realne pogoje tudi v življenju, zato je potrebno tudi prilagajanje spremenjenim potrebam. Zaradi prehoda na elektronsko komunikacijo se zavedamo, da je prišlo do vpada prenosa pisemskih pošiljk, zmanjšanje in tudi zmanjšanje obiski poštnih poslovalnic. Gre za splošni trend, ki smo mu seveda priča vsepovsod v EU in tudi po svetu. Zaradi stalnega in pričakovanega vpadanja klasičnih poštnih storitev in drugih storitev, ki jih prebivalci opravljajo na poštnih okencih je poštno omrežje seveda se sooča z določenimi izzivi. Temeljni namen projektov optimizacije poštnega omrežja je zato oblikovanje omrežja seveda kakovostnih kontaktnih točk v obsegu in v organizacijski obliki kot to izhaja iz splošnega akta o kakovosti te storitve. Pogoji in merila, ki jih mora pred preoblikovanjem ali zaprtjem kontaktne točke izpolnjevati Pošta Slovenija določa splošni Akt o kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in je v pristojnosti AKOS. AKOS torej presoja ali so pogoji za zaprtje posamezne točke ali preoblikovanje izpolnjeni. Seveda je ta presoja vezana na Zakon o poštnih storitvah. Pred zaprtjem posamezne poslovalnice mora seveda Pošta Slovenije pridobiti pozitivno mnenje in odločbo AKOS, ki dovoljujejo zaprtje posamezne kontaktne točke, vendar tudi v primerih, kjer Pošta Slovenije kontaktno točko zapre se prebivalcem na teh območjih mora zagotoviti univerzalna poštne storitev kot to izhaja iz prej omenjenih predpisov, vendar pa je res seveda predvsem v oddaljenih in odročnih krajih, da se pot do takšne kontaktne točke podaljša kljub temu, da morda še vedno ostaja v skladu z merili. Tako na Ministrstvu za gospodarstvo, ki je pristojno za nacionalno in evropsko politiko s področja poštnih storitev smo v fazi preučitev možnih sprememb regulatornega okvirja za zagotavljanje finančno vzdržnega izvajanja univerzalne poštne storitve ustrezne kakovosti. Težava pri tem je kot jo vidimo na MGRT, da se v državi moramo opredeliti kakšno oziroma ne vemo niti točno kakšno je dejansko stanje, koliko stane izvajanje univerzalne poštne storitve kot je bilo tudi že poudarjeno in izračune neto stroška obveznosti univerzalne poštne storitve v Republiki Sloveniji, ki jo izvaja Pošta Slovenije tega še nimamo. Veljavni strošek priznan neto strošek bo takrat, ko ga bo potrdil AKOS, zato se na ministrstvu strinjamo z obemi predlaganimi sklepi.

Hvala lepa.

Hvala, državni sekretarki. Besedo dajem predstavniku Ministrstva za delo, družino, socialno zadeve in enake možnosti, državnemu sekretarju gospodu Tilnu Božiču. Želite? V redu, morda v nadaljevanju. Hvala lepa.

Predstavnik iz Ministrstva za finance želite besedo? Dajem besedo državnemu sekretarju.

Najlepša hvala, gospod predsednik za besedo.

Predlagana sta dva sklepa. Eden sklep posega tudi na pristojnosti Ministrstva za finance, to je sklep, kateri predlaga upravi Slovenskega holdinga določene aktivnosti. Sklep je korektno vsebinsko kakor tudi pravno oblikovan in nimamo nobenih zadržkov s tem sklepom.

Hvala.

Sprašujem, če morda želi besedo še gospa Nataša Kocjančič, vodja Sektorja za regulacijo in nadzor trga poštnih storitev iz AKOS? Če želite besedo jaz predlagam, da se pridružite sem na tem koncu oziroma če se s kolegom dogovorite tako kot bo najlažje. Lahko pridete tudi sem, če želite, nobeden problem. V redu.

Izvolite, beseda je vaša.

Hvala za povabilo. Agencija za komunikacijsko omrežje in storitev Republike Slovenije na današnjo sejo Odbora za gospodarstvo.

Najprej bi želela opravičiti odsotnost direktorice gospe Tanje Muha, ki je zaradi službene odsotnosti, ki jih ima kot podpredsednica BEREC - to je združenje evropskih regulatorjev – odsotna in se zato seje ne more udeležit.

Ravno tako, kot ste že omenili, smo posredovali predhodno pojasnilo o delovanju agencije, glede na danes obravnavano tematiko in pa tematiko, obravnavano v mesecu marcu, na seji Odbora za gospodarstvo in Odbora za finance. Ampak kot vidim, je že takoj v začetku bila zelo aktivno izpostavljena vsebina izračuna neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve, zato bi čisto na kratko dala ta komentar. Torej, izračun neto stroška izvajanja univerzalne storitve za leto 2017 - to je vloga, ki smo jo prejeli v preteklem letu, letu 2018 – je v zaključni fazi. V okviru postopka, je agencija izvedla vse te potrebne korake, ki so pač potrebni v upravnem postopku. Med drugim je tudi imenovala izvedenca za vprašanje neopredmetenih koristi.

To izvedeniško mnenje je agencija prejela v preteklem tednu, točneje 27. avgusta in to mnenje tudi že posredovala Pošti Slovenije. Agencija sedaj razpolaga z vsemi potrebnimi podatki in načrtuje, da bo do konca septembra seznanila Pošto Slovenije z izračuni, kot jih je pripravila, ji dala možnost za zjasnitev in potem bo sledila tudi odločitev o tej zadevi. Naj povem, da je agencija prejela tudi že novo vlogo Pošte Slovenije za izračun neto stroška izvajanja univerzalne poštne storitve za leto 2018 – prejela ga je v mesecu juliju in bo pristopila k reševanju takoj, ko bo zaključila z vlogo iz predhodnega leta.

Poleg neto stroškov bi želeli dodati še sledeče: na zadnji seji so bile omenjene tudi cene storitev iz nabora univerzalne storitve. Na podlagi vlog Pošte Slovenije je agencija v skladu z Zakonom o poštnih storitvah izdala soglasja za dvig cen, tako v notranjem, kot čezmejnem poštnem prometu v mesecu maju, enako kot vsa predhodna leta. Kar se tiče pa sprememb regulatornega okvirja, bi želeli tudi tukaj dodati, da agencija pospešeno dela na analizi učinkov morebitnih sprememb regulatornega okvirja oziroma morebitni spremembi kakovosti univerzalne storitve, tako z vidika izvajalca univerzalne storitve, to je Pošte Slovenije, kot tudi z vidika uporabnikov poštnih storitev in v primeru, da bo na podlagi analiz in v dogovoru z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ugotovljeno, da bi bilo ustrezno, da se spremenijo zahteve glede kakovosti, bo agencija pripravila predlog sprememb splošnega akta o kakovosti izvajanja univerzalne storitve.

Istočasno agencija tudi aktivno seveda spremlja dogajanje na EU ravni. Aktivna je v Združenju evropskih regulatorjev – ERGP, ki je svetovalno telo za področje poštnih storitev za Evropsko komisijo. Vemo, da Evropska komisija razmišlja o spremembi regulatornega okvirja, zato je bilo v delovni program ERGP določeno, da delovne skupine obravnavajo primernost sedanje direktive in mnenje ERGP je, da je direktiva sicer, trenutno še omogoča določene fleksibilnosti, toda potrebna je njena sprememba. Konkretnejših aktivnosti pa s strani Evropske komisije še ni. Hvala.

Najlepša hvala.

Predno nadaljujemo, še eno pooblastilo in sicer, namesto kolega poslanca Franca Rosca, je z nami kolegica poslanka Anja Bah Žibert.

Sedaj pa gremo korak dalje in sicer, besedo bom dal številnim vabljenim na današnjo sejo, zgolj v pojasnilo – imate možnost razprave, torej pojasnite svoja stališča, v nadaljevanju pa ne morete razpravljati in polemizirati s poslanci, tako da, tukaj razjasnimo način dela oziroma pojasnim, čisto na kratko, naš poslovnik.

Danes imamo, kot rečeno, veliko vabljenih. Tudi problematika je pereča, je aktualna, že nekaj časa in sam osebno, kot predsednik Odbora za gospodarstvo, vidim neko dodano vrednost tega, zaradi česar danes sedimo tukaj, ne more pa biti seja Odbora za gospodarstvo nek nadomestek kakršnekoli oblike socialnega dialoga in verjamem, da bo razprava na koncu te seje bila koristna in bomo prišli tudi do nekih ciljev, ki bo vsem nam, torej, tako poslancem, ki pokrivamo politični del, kot vsem ostalim, ki pokrivajo upravnega, upravljavskega in še kakšnega drugega, koristila, tako da bo delovanje pošte oziroma pokrivanje vseh teh storitev, v čim širšo korist.

Glede na to, da tudi nekateri vabljeni nimate mesta za omizjem, jaz predlagam, da se usedete tukaj oziroma kadar zaključite s svojo razpravo, potem tudi zapustite to mesto in daste možnost še komu drugemu. Tako da, vprašal bi, če želi kdo od vabljenih besedo? Razumem gospoda Misjo, pa še ostale, ki vas bom tudi prosil, da se za potrebe magnetograma predstavitev. Torej, najprej dajem gospodu besedo, na moji desni in potem bomo nadaljevali takole. Izvolite, hvala.

Predsednik, najlepša hvala. Lep pozdrav vsem.

Jaz sem Zdenko Lorber, predsednik Slovenske zveze sindikatov – alternativa, sindikalne centrale, ki združuje sindikate prometnega(?) sektorja in pretežno sindikate v državnih podjetjih kot so železnica, luka, DARS, energetika in seveda tudi Pošta Slovenije. Zdaj, glede na to, da je Državni zbor v letošnjem letu na dveh svojih odborih za delo in gospodarstvo že opravil obširno razpravo na temo Pošte Slovenije, gre seveda naše današnje pričakovanje v smeri, da se problem ponovno ne problematizira, ampak, da se pogovarjamo o predlogu konkretnih rešitev, ki bodo probleme pošte sistemsko razrešile.

Čeprav je povod za sklic današnje seje povezan z realizacijo strokovnega sporazuma, o čemer bodo konkretneje govorili kolegi iz Sindikata poštnih delavcev, je naša ocena, da bi ureditev sistemskih zadev, ki so povezane s problematiko financiranja univerzalnih poštnih storitev in zahtevami SDH, po ustvarjanju potrebne donosnosti, imele pozitivne posledice tudi pri zagotavljanju delovno pravnih standardov, ki jih zaposleni upravičeno pričakujejo. Na februarski oziroma marčevski seji, ste predstavniki MGRT, Akosa, SDH in Pošte Slovenije zatrjevali, da se je med vami dialog na temo iskanja sistemskih rešitev Pošte Slovenije že začel.

Danes je od tega pol leta in pričakovati je, da nas seznanite, v katero smer bodo šle rešitve prenove Zakona o poštnih storitvah, kako se bo uredilo financiranje in kako se bo zagotavljalo / nerazumljivo/ gostota oziroma kakovost zagotavljanja univerzalnih poštnih storitev? Če mi je dovoljeno vmes na kratko komentirati, me izvajana državna sekretarka MGRT in pa predstavnica Akosa, v zvezi s tem ne pušča optimističnega, ker ni bilo povedano nič, kar do danes še ne vemo. Po naši oceni rešitve, ki gredo v smeri ukinjanja poštnih poslovalnic in krajšanja dni zagotavljanja univerzalne poštne storitve, niso prave. Niso prave za državljane iz ruralnih območij naše države, niso prave za razvoj podeželja, niso prave za ranljive starejše skupine prebivalstva in niso prave za zaposlene v Pošti Slovenije.

V skladu z demografskimi kazalniki bo že leta 2030 četrtina našega prebivalstva starejša od 65 let. Ta populacija že danes težko razume, zakaj se neka osnovna javna infrastruktura na določenih krajih naše države ukinja. Za to generacijo, ki postaja vse številčnejša, ni pravi odgovor, da bo razmah digitalizacije nadomestil storitve, ki jih danes zagotavljajo javni servisi, kot je recimo Pošta Slovenije, če vsi vemo, da izvajanje univerzalne poštne storitve ni dobičkonosna dejavnost, če gre nesporno ugotoviti, da za zapiranje poštnih poslovalnic ne obstaja nek minimalni družbeni konsenz, ki bi politiki dajal podlago za uveljavitev restriktivnih rešitev? - Potem je potrebno urediti sistemsko financiranje te dejavnosti.

Izvajanje univerzalne poštne storitve ima vse elemente obvezne javne gospodarske službe, ki jo je država dolžna sistemsko financirati. Če na primer država ne bi financirala obvezne javne gospodarske službe zagotavljanja lokalnega potniškega prometa po železnici, potem te nedobičkonosne, a pomembne javne storitve že veliko let ne bi imeli. Veliko evropskih držav ima financiranje univerzalnih poštnih storitev sistemsko subvencionirano. Ne vidim razlog, zakaj tudi v Sloveniji tega ne bi uredili na tak način. Nerazrešena problematika iz tega naslova se danes lomi na hrbtih lokalnega prebivalstva, na hrbtih občin in seveda najbolj na hrbtih zaposlenih na Pošti Slovenije. V zvezi s problematiko zahtevane donosnosti Pošte Slovenije smo sindikati to vprašanje odpirali tudi na ekonomsko socialnem strokovnem odboru Slovenskega državnega holdinga. Zatrjevanje uprave SDH, da zahtevani donosi ustvarjanje dobička na kapital že upoštevajo dejstvo, da se pri Pošti Slovenije ne zasledujejo zgolj ekonomski cilji dobičkonosnosti poslovanja nas ne prepričajo. V kolikor bo upravljavec državnega premoženja aktivno sledil kako se v družbi realizirajo cilji, ki so povezani z zadovoljstvom uporabnikov, njihovih storitev in kako družba zasleduje cilje, ki so povezani s spoštovanjem pravic zaposlenih, potem bi današnja slika Pošte Slovenije bila popolnoma drugačna. Nekako ne gredo v štric podatki o tem, da je družba lani zaključila uspešno poslovno leto, da je ustvarila 16 milijonov bilančnega dobička, da bo od tega skozi dividende plačala državi 4 milijone evrov, na drugi strani pa se predstavniki zaposlenih borijo zato, da se v družbi zagotovijo elementarne pravice zaposlenih, kot so varne delovne razmere, ustrezni pogoji dela, da se o plačah sploh ne pogovarjamo. Razmere na trgu dela in težave pri zaposlovanju pismonoš dajo najboljši odgovor, kako danes kotira Pošta Slovenije kot delodajalec. Zakaj na primer danes, kljub zaostrenim razmeram na trgu dela, pri zaposlovanju na primerljivih delovnih mestih s primerljivo zahtevano strokovno izobrazbo in za delo na terenu nimajo težav pridobivati kadrov v državnih podjetjih kot so Slovenske železnice ali Luka Koper? Razloge zakaj podjetje ne uspe pridobiti ustrezne kadre je potrebno v prvi vrsti iskati znotraj in ne zunaj podjetja. Pričakovanja sindikatov so v zvezi s problematiko Pošte Slovenije jasna. Od politike in pristojnih odločevalcev pričakujemo rešitve, ki bodo zagotovile sistemsko financiranje univerzalne poštne storitve ter njeno ohranitev v obsegu in kakovosti, ki bo sledila interesom uporabnikov in zaposlenih v tem sistemu. Od predstavnikov lastnika pričakujemo, da se njihova deklerativna skrb za pravice zaposlenih v državnih podjetjih odraža tudi pri aktivnem sledenju kaj se na tem področju v družbi dejansko dogaja. Prav tako pričakujemo, da se predstavnike zaposlenih vključi v dialog iskanja sistemskih rešitev, ker to področje izjemno dobro poznajo in lahko s svojimi izkušnjami veliko pripomorejo, da bodo sprejete rešitve uravnotežene za vse deležnike v sistemu. Najlepša hvala.