Spoštovane gospe in gospodje! Lepo pozdravljeni!

Začenjam 15. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti člana odbora poslanca Franc Rosec in Jožef Horvat. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. V poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem seje odbora.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O UKREPIH REPUBLIKE SLOVENIJE ZA KREPITEV STABILNOSTI BANK.

Predlagatelj zakona je skupina poslank in poslancev Levice s prvopodpisanim Lukom Mescem. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 38. seji 26. junija letos sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Dne 26. junija je poslanska skupina Levica vložila zahtevo za sklic nujne seje Odbora za finance z obravnavano točko dnevnega reda. K obravnavi te točke so vabljeni poslanec Matej T. Vatovec iz Poslanske skupine Levica v imenu predlagatelja zahteve, Luka Mesec iz Poslanske skupine Levica v imenu predlagateljev predloga zakona, predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance in Zakonodajno-pravna službe. Dodatno sem povabil na sejo tudi predstavnice in predstavnike Ministrstva za okolje in prostor. Kot gradivo ste prejeli poleg predloga zakona še mnenje Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora z dne 5. julija letos in mnenje Vlade z današnjim dnem. Rok za vložitev amandmajev je tekel do začetka obravnave predloga zakona in je sedaj zaključen. V poslovniškem roku je amandmaje vložila Poslanska skupina Levica in sicer k 1., 2. in 3. členu predloga zakona, amandmaji so bili vloženi danes.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja, to je v imenu Poslanske skupine Levica poslanec Luka Mesec.

Gospod Mesec, prosimo za dodatno obrazložitev k členom predloženega zakona.

Izvolite.

Hvala za besedo in lep pozdrav!

Zakon, ki je pred nami je precej enostaven, ureja pa eno od ključnih področjih, za katero smo se dogovorili tako politiko smo še skupaj s potencialnimi koalicijskimi partnerji takrat pripravljali koalicijsko pogodbo kot kasneje, ko so letos podpisali sporazum o sodelovanju, govorim o stanovanjskem področju. To področje je ključno, ker po eni strani imamo stanovanjsko krizo v Sloveniji. Pred tedni ste lahko brali, da je recimo Ljubljana eno oziroma evropsko mesto, kjer najemnine rastejo najhitreje v Evropi in podobno se dogaja tudi po drugih koncih Slovenije. Po oceni Stanovanjskega sklada manjka v Sloveniji namreč vsaj 9 tisoč javnih najemnih stanovanj, od tega več kot 4 tisoč 200 v Ljubljani, poleg tega manjkajo oskrbovana stanovanja, manjkajo stanovanja za starejše itd… Vlade se do sedaj na to stanovanjsko krizo niti približno niso pravilno odzivale. O tem govori zelo enostaven podatek, Stanovanjski sklad Republike Slovenije od leta 2009 naprej ni dobil niti evra dokapitalizacije iz proračuna za stanovanjsko gradnjo. Se pravi v zadnjih desetih letih Stanovanjski sklad iz proračuna ni dobil niti evra dokapitalizacije za stanovanjsko gradnjo in zato se soočamo s tem, da cene nepremičnin letijo v nebo, privoščijo si jih lahko najpremožnejši. Med 50. najbogatejšimi Slovenci je nekako v povprečju, da ima vsak v lasti 140 nepremičnin, ki jih daje oddajanje na / nerazumljivo/ in podobno. Na drugi strani imamo množice predvsem mladih, ki do stanovanj po dostopnih cenah ne morejo in njihove možnosti so zelo omejene: ali plačujejo visoke najemnine ali vzamejo astronomski kredit, ki ga bodo odplačevali 30 let ali naredijo mansardo pri starših, če imajo slučajno starši hišo ali pa se izselijo v tujino, kjer so stanovanjske možnosti boljše in takih mest je po Evropi, kar precej. S tem zakonom, ki ga imamo tukaj lahko začnemo na enostaven in za proračun zelo ugoden način vzpostavljati pogoje za stanovanjsko gradnjo. Stanovanjski sklad je slabo banko šel čez nepremičnine, ki trenutno so na slabi banki in ocenil, da je devet nepremičnin tam zelo primernih za stanovanjsko gradnjo, še dodatnih 8 pa je ocenil kot primerne za stanovanjsko gradnjo za potrebe Stanovanjskega sklada. Če prenesemo samo devet nepremičnin, ki jih je Stanovanjski sklad ocenil kot zelo primerne in ponavljam te nepremičnine so že državne, so v lasti slabe banke torej smo jih državljani in državljanke pri sanaciji bank že plačali. Če prenesemo teh devet preko Republike Slovenije na Stanovanjski sklad kot govori naš zakon dobimo brez proračunskih stroškov možnost, da se tam vzpostaviti skoraj 2 tisoč javnih najemnih stanovanj. Stanovanjski sklad bo po prevzemu teh nepremičnin lahko gradil stanovanja z lastnimi sredstvi, kar je tudi že napovedal pač zadolžil se bo, kar mu omogoča zakona in bo lahko začel graditi teh 2 tisoč stanovanj. Če jih prenesemo 17 bo Stanovanjski sklad temu primerno lahko zgradil še veliko več nepremičnin, s čimer se bomo končno začeli približevati cilju iz koalicijske pogodbe, ki pravi, da naj bi Slovenija pridobila 10 tisoč novih javnih najemnih stanovanj. Jaz pričakujem, da bo koalicija sledila mnenju Vlade, ki pravi, da našega zakona ne podpira, bom na kratko opisal v čem je naš zakon boljši od predloga, ki ga je dala Vlada.

Prva razlika je, da z našim zakonom prenos steče neodplačno, se pravi, ne bomo kupovali od slabe banke, ker so ta stanovanja že državna, ampak jih bomo na popolnoma zakonit način prenesli najprej na Republiko Slovenijo, sočasno z njimi se bodo prenesle tudi obveznosti, ki so vezane nanje tako, da ne bo slaba banka utrpela nobene škode, potem bo pa stanovanja Republika Slovenija naprej na Stanovanjski sklad. To bo neodplačno, ne bo nobenega stroška za proračun. Edino, kar je, da bo v javnem dolgu ostalo, če prenesemo 9 nepremičnin 30 milijonov tega dolga, ki ga sicer slaba banka namerava poplačati s prodajo teh nepremičnin. Ampak če te nepremičnine proda se bo kaj zgodilo? Namesto javnih najemnih stanovanj bomo recimo na Parmovi ulici v Ljubljani, kjer bi bilo lahko, če se ne motim postavljenih 320 teh stanovanj pač dobili stanovanja, ki jih bodo kupili ali pa gradili zasebniki, kar pomeni, da jih bodo verjetno kupili tisti, ki si jih lahko privoščijo in dali v trži najem, kar bo še povečevalo ali pa vsaj ohranjalo cene najemnin v Ljubljani, ker letijo v nebo ali pa se bo verjetno našel nekdo, ki bo to obesil na / nerazumljivo/. Se pravi, če dovolimo slabi banki, da te nepremičnine proda in recimo Parmova ulica ni med temi tremi, ki bi jih Vlada prenašala, ampak je v drugem paketu bomo pač namesto, da bi izkoristili ta zemljišča, ki sedaj še so na ugodnih lokacijah, da gradimo tam javna najemna stanovanja dobili nekaj drugega. To je prva in ključna razlika. Mi bi jih prenašali 9 ali 17 pač kolikor bo Stanovanjski sklad ocenil, da so njegove zmožnosti za gradnjo na drugi strani bi jih Vlada prenesla samo tri in s tem popolnoma razvodenijo namesto 2 tisoč stanovanj, ki jih dobimo s prenosom 9 nepremičnin jih po vladnem sklepu dobimo samo 589, s čimer se oddaljujemo od cilja 10 tisoč stanovanj v tem in naslednjem mandatu.

Druga zadeva, na katero bi rad opomnil je, da je naš predlog zakona popolnoma usklajen s pripombami Zakonodajno-pravne službe, se pravi, da je popolnoma v skladu z drugimi zakoni medtem to, kar počne Vlada krši vsaj dva zakona. Po eni strani krši določbe Zakona o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti. Namreč, ta zakon predpisuje, da če je Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki kupuje nepremičnine zato, da bi jih dal v neprofitni najem, da mora pri nakupih teh nepremičnin sam oceniti njihovo vrednost in jih kupiti. Vlada predlaga nekaj drugega. Namreč predlaga, da ne oceni Stanovanjski sklad koliko so vredne, ampak po dogovoru med Stanovanjskim skladom in slabo banko oceni neodvisni cenilec koliko so te nepremičnine vredne, kar pomeni, da jih bo Stanovanjskemu skladu prodajala po napihnjenih cenah, zato da bi ustvarjala dobiček za slabo banko.

Drugi zakon, s katerim je to v nasprotju sklep Vlade je Zakon o slabi banki, se pravi, ZUKSB - tega, ki ga mi danes spreminjamo - namreč ta zakon prepoveduje, da bi Vlada kot skupščina dajala DUTB navadila glede posamičnih poslov, lahko daje zgolj splošne smernice. Vlada bi sedaj posegla na način, da pove te tri nepremičnine boste prodali in to so posamični posli, to ni v njeni pristojnosti in bo lahko slabo banka konec koncev tudi izpodbijala na kakšnem sodišču, če se bo za to odločila.

Gospod Mesec, trenutek vas prosim.

Prenehajte s svojim izvajanjem, gospe in gospodje, dokler predlagatelj podaja uvodno predstavitev. Prosim za tišino v dvorani! Gospod poslanec Pogačnik prosim vas malo tišje.

Kolega Mesec, izvolite.

Tako da ne samo, da je naš predlog boljši s stališča javnega interesa, se pravi, prenesli bomo več nepremičnin in to neodplačno brez stroškov za proračun boljši je tudi v zakonskem smislu, ker ne neoporečen za razliko od vladnega sklepa.

Jaz upam, da boste še enkrat premislili. Zakon ima široko podporo podpira ga tako Ministrstvo za okolje in prostor, podpira ga Stanovanjski sklad Republike Slovenije in tudi 8. maja, ko smo se s koalicijo o tem pogovarjali ni bilo slišati zadržkov do te rešitve tako, da predlagam, da zakon podprete. Za vprašanja in tako naprej sem vedno na voljo.

Hvala, gospod predlagatelj.

Nadaljujemo. Sedaj sprašujem predstavnico Zakonodajno-pravne službe ali želite besedo? Da, besedo ima gospa Sonja Bien Karlovšek.

Izvolite.

Hvala za besedo.

Zakonodajno-pravna služba je v pisnem mnenju opozorila, da je predlagana ureditev v nasprotju s cilji zakona in načeli poslovanja DUTB(?) pri tem je izpostavil enajsti odstavek 11. člena zakona, po katerem mora DUTB letno ustvariti denarni priliv v višini vsaj 10 % ocenjene vrednosti pridobljenih sredstev. Opozorili smo tudi na pravno sistemsko vprašljivost ureditve, neskladja Zakona o javnih skladih, Stanovanjskim zakonom in tudi samim Aktom o ustanovitvi Stanovanjskega sklada RS, po katerem so lahko cilji povezani z izvajanjem Nacionalnega stanovanjskega programa dosegajo samo z namenskim premoženjem javnega sklada, pri čemer je ureditev povečanja namenskega premoženja na sistemski ravni urejena v Zakonu o javnih skladih. Prav tako smo opozorili na to, da je nejasno urejen položaj DUTB po brezplačnem prenosu nepremičnin v zvezi s prenosom obveznosti iz DUTB na Republiko Slovenijo. Predlagana ureditev bi po naši presoji lahko posegla tudi v upravni položaj upnikov DUTB, zato smo izpostavili njihov položaj z vidika enega od načel pravne države in sicer varstva zaupanja v pravo. Poslanska skupina Levica je pripravila amandmaje, ki spreminjajo postopek prenosa tako ,da se ohranja brezplačnost prenosa, pri čemer gre lastninska pravica na nepremičninah iz DUTB na Republiko Slovenijo, ta pa je nato zavezana, da z nje vplača dodatno namensko premoženje sklada, pri čemer naj bi se upoštevala tako Zakon o stvarnem premoženju države in lokalnih skupnosti kot tudi o Zakon o javnih skladih. Prenos obveznosti z DUTB na Republiko Slovenijo je urejen na načelni ravni, tako da s pravnega vidika ni povsem dorečen. Varstvo pravic upnikov pa je zavarovano s po naši oceni preveč splošno določbo, da Republika Slovenija pri brezplačnem prenosu zagotavlja, da se položaj upnikov zaradi prenosa ne poslabša. Zato še zmeraj opozarjamo, da bi predlagana ureditev zahtevala bolj natančno ureditev varstva upnikov z vidika načela zaupanja v pravo in morebitnega posega v že pridobljene pravice.

Hvala.

Hvala lepa.

Naslednji je na vrsti predstavnik Vlade in sicer državni sekretar na Ministrstvu za finance gospod Alojz Stana.

Izvolite.

Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci!

Jaz bi želel uvodoma poudariti, da je cilj Vlade in cilj predlagateljev novele Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank smiselno enak. Razlika je le v poti do cilja. Vlada je kot skupščina DUTB sprejela 13. 6. 2019, sklep št. 47 607/242019/4, s katerim je DUTB naložila obveznost od plačnega prenosa nepremičnin na Stanovanjski sklad Republike Slovenije. V tem sklepu je omenjenih devet lokacij. Stanovanjski sklad je izbral tri lokacije kot zelo primerne v izmeri 115 tisoč 405 kvadratnih metrov. Od tega je ena lokacija v Ljubljani, ena lokacija je v Novi Gorici in pa v Novem Mestu in šest lokacij v izmeri 128 tisoč 573 kvadratnih metrov, ki so bile s strani stanovanjskega sklada opredeljene kot primerne. Ko smo pa pogledali še določene lokacije v katerih je bilo danes govora v skupni številki 19, pa lahko zasledimo, da so lokacije v Medvodah namenjene turistični, gostinski, rekreacijski dejavnosti. V Parmovi v poslovno-stanovanjskem objektu, v Novi Gorici industrijska cona, v Izoli turistične kapacitete in v Slovenski Bistrici poslovna cona.

Iz navedenega skledi, da s sklepom, katerega je vlada sprejela kot skupščina DUTB je bil osnovni cilj dosežen. Izbrane so bile primerne lokacije in te lokacije trenutno niso v prodaji. Nobeden prodajni postopek se na teh treh oziroma devetih lokacijah ne izvaja. kajti bile so s strani stanovanjskega sklada opredeljene kot zelo primerne in pa primerne. Torej za doseganje cilja, ki jih želijo doseči predlagatelji zakona, je vlada že sprejela zadostne ukrepe brez poseganja v obstoječo zakonodajo, brez vplivanja na finančno stanje DUTB in s kontroliranim poseganjem v saldo sektor država. To bi pa rad opredelil dodatno. Vemo, da je Stanovanjski sklad Republike Slovenije v S13, se pravi v sektorju država in njegovi izdatki vplivajo na dolg oziroma stanje države. Iz tega vidika je bil naš predlog zamišljen, da se dejansko poveča namensko premoženje iz B bilance in se kontrolirano prenese izbrane nepremičnine v letu 2019, tri, v naslednjem letu oziroma dveh letih naslednjih devet nepremičnin, kateri ne bi imeli direktnega vpliva na sektor država po poti katera je bila predlagana. Predlog kateri pa je bil predlagan s strani predlagateljev, pa posega v A bilanco. To je zelo velika razlika na teh dveh.

Bi se pa tudi želel dotakniti pa opredeliti nalogo DUTB, pa dejansko stanovanjskega sklada. Stanovanjski sklad razpolaga z določenim številom ljudi in pa z določenimi finančnimi resursi. Trenutno ima na računu Ministrstva za finance, na enotnem zakladniškem računu naloženih 152 milijonov evrov. Prosim? / oglašanje iz dvorane/ Stanovanjski sklad. 152, 9 milijona je bilo konec lanskega leta. In pa ima, je trenutno aktiven na štirih lokacijah. To je na Ljubljana- Novo Brdo, kjer se gradi cca. 500 stanovanjskih enot, na Gregorčičevi v Ljubljani 110 stanovanjskih enot, pod Pekarsko Gorco v Mariboru cca. 300 stanovanjskih enot in pa ob Savi, Kranj cca. 240 stanovanjskih enot. Iz tega vidika torej pomeni, da sredstva katera trenutno sklad z njimi razpolaga, so vezana na izvedbo investicij, katere so v teku, pač v določenih fazah. Nova sredstva katera bi sklad potreboval za dozidavo oziroma za gradnjo na lokacijah, o katerih smo malo prej govorili, bo potrebno na novo zagotoviti. Pa ne samo ta sredstva, tudi kader, kateri bo lahko s temi sredstvi rokoval oziroma, da bo lahko vse postopke kateri so potrebni, pravočasno sprovedel, da bo lahko prišlo do gradnje.

Če pa pogledamo nalogo DUTB. DUTB je prevzel odplačno slabe terjatve, katere so bile zavarovane z različnimi nepremičninami. Naloga DUTB je – zato je tudi izdal obveznico katera je leto, dve nazaj zapadla, jo je mogel odplačati in se ponovno zadolžiti pri komercialnih bankah, da lahko financira naložbe katere ima in jih za odprodajo teh naložb vrača dolg, katerega ima. To pomeni, da neodplačan prenos, o katerem je bilo pred tem govora, pušča določene posledice. In te posledice je potrebno sanirati. Dolg do bank je potrebno vrniti. Zaradi tega predlog, katerega je država sprejela oziroma sklep skupščinski, ki ga je država sprejela, tole pelje zelo regulirano. Pomeni, zagotovijo se, poveča se namensko premoženje, odplačno se prenesejo sredstva in sklad lahko v letu 2019 prične z aktivnostmi na treh lokacijah. Ena od teh lokacij že ima… je OPPN sprejet in omogoča izgradnjo 300 stanovanj. Na ostalih dveh lokacijah je treba še določene aktivnosti peljati, na ostalih šestih lokacijah so pa OPPN sprejeti, pod določene aktivnosti je pa treba še peljati. Pomeni, da če se pogleda skozi časovno premico koliko denarja bo potrebno še zagotoviti, kateri kader bo potrebno zagotoviti, sklad ni v stanju realizirati tehle investicij v tako kratkem času, tudi če se mi prenesejo. Prav tako pa želim povedati, da določene v teh 19, o katerih smo se prej pogovarjali, niso namenjene za stanovanjsko gradnjo.

Iz tega navedenega izhaja, da način z odplačnim prenosom nepremičnin z DUTB na Stanovanjski sklad Republike Slovenije, ki ga je določila vlada omogoča, da se v okviru obstoječe zakonske ureditve doseže skupni cilj povečanja števila javnih najemnih stanovanj, pri čemer se prenosi izvedejo skladno s finančno in kadrovsko sposobnostjo Stanovanjskega sklada Republike Slovenije za izvedbo predvidenih investicij ter brez negativnih posledic na javno finančni proračun in pa finančno stabilnost DUTB, kar se nam pa zdi zelo pomembno.

Iz tega vidika, iz teh navedenih razlogov vlada ne podpira predloga zakona.

Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar.

Prejel sem eno pooblastilo in sicer namesto poslanke Monike Gregorčič danes prisostvuje seji Odbora za finance, poslanka Mojca Žnidarič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Nadaljujemo z uvodnimi predstavitvami. Zdaj sprašujem predstavnika Ministrstva za okolje in prostor, ali želite besedo?

Izvolite, gospod državni sekretar Aleš Prijon.

Prosim.

Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Lep pozdrav vsem poslankam in poslancem ter gostom.

Na Ministrstvu za okolje in prostor smo podrobno preučilo Predlog zakona o dopolnitvi Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank. Predlog zakona predvideva neodplačan prenos nepremičnin, ki so v lasti Družbe za odpravljanje terjatev bank in so po mnenju Stanovanjskega sklada Republike Slovenije primerne za doseganje ciljev aktivne stanovanjske politike na stanovanjski sklad, prenos na stanovanjski sklad. Povečanje fonda javnih najemnih stanovanj in zagotovitev ustreznih zemljišč, ki bodo stanovanjskemu skladu omogočala izgradnjo novih javnih najemnih stanovanj, je po mnenju ministrstva nujno za izvajanje Resolucije o nacionalnem stanovanjskem programu 2015-2025. Prenos primernih nepremičnin z DUTB na stanovanjski sklad bi pomembno pripomogel k ustvarjanju možnosti, da si državljani lahko pridobijo primerno stanovanje, kar je njihova ustavna pravica. Prav tako je prenos skladen s cilji nove stanovanjske zakonodaje, ki jo pripravljamo na ministrstvu. Ta bo temeljila na krepitvi vloge stanovanjskih skladov kot ponudnikov javnih najemnih stanovanj, ki jim bodo predstavljala protiutež visokim tržnim najemninam. Na osnovi navedenega Ministrstvo za okolje in prostor podpira prenos primernih nepremičnin z DUTB na stanovanjski sklad. Neodplačan prenos nepremičnin je po oceni Vlade v nasprotju s temeljnimi cilji Zakona o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank in smernicami za delovanje DUTB. Za doseganje istih ciljev, ki jih želi doseči predlagatelj zakona je zato Vlada sprejela alternativne ukrepe s katerimi je DUTB naložila obveznost odplačnega prenosa nepremičnin po izboru stanovanjskega sklada. Tako so nepremičnine, ki jih je stanovanjski sklad opredelil kot najbolj primerne in primerne, trenutno že izločene iz nadaljnjih prodajnih postopkov, ker jih lahko DUTB odplačno prenese le na stanovanjski sklad. Vlada se je zavezala, da bo za potrebe prenosa teh nepremičnin kot ustanoviteljica o potrebni višini povečala namensko premoženje stanovanjskega sklada.

Ministrstvo za okolje in prostor s predlagano rešitvijo vlade na način odplačnega prenosa, ki vključuje povišanje sredstev stanovanjskega sklada v višini ocenjene vrednosti prenesenih nepremičnin, s soglašanji ocenjuje kot primerno alternativo obravnavanemu predlogu zakona.

Hvala.