Vse članice in člane odbora, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Pričenjam 10. sejo Odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Obveščam vas, da so zadržane in se seje ne morejo udeležiti poslanki gospa Iva Dimic in gospa Jelka Godec. Na seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili sodeluje gospod Andrej Rajh namesto poslanca Vojka Starovića.

Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda ugotavljam, da je določen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Dnevni red je naslednji: 1. točka – Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev. 2. točka – Letno poročilo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije za leto 2018 in 3. – Razno.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POSTOPKU PRIZNAVANJA POKLICNIH KVALIFIKACIJ ZA OPRAVLJANJE REGULIRANIH POKLICEV, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Gradivo, ki ste ga prejeli: predlog zakona, mnenje Zakonodajno-pravne službe in mnenje Komisije Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide. Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Vabljeni: Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Državni svet Republike Slovenije in Zakonodajno-pravna služba.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 34. seji, dne 10. maja 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Odbor bo predlog zakona obravnaval na podlagi 126. in 142. člena Poslovnika.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, o kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona.

Želi besedo predlagatelj, gospod Tilen Božič, Ministrstvo za delo?

Izvolite.

Spoštovana predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci in tudi ostali prisotni!

Glavni cilj sprememb, ki jih imate na mizi so v bistvu v uskladitvi s predpisi Evropske unije, kar se tiče predpisov s področja priznavanja poklicnih kvalifikacij, ki jih tudi urejajo direktive. Podrejeni cilj je pa tudi ena manjša korektura, ki se pa veže na osebne podatke oziroma varovanje teh in zagotavljanje pravnih podlag za to, da se lahko s temi upravlja.

V zvezi z implementacijo direktive je bilo ugotovljeno, da so določena manjša neskladja. Na ta so nas opozorili v okviru dveh opominov, naknadno je potem prišel še eden in dejansko so te rešitve, ki so sedaj pred vami, namenjene predvsem temu, da bi se zagotovila večja skladnost, se pravi z direktivo, tudi večja varnost strank v postopku in tudi pravna jasnost opravljenih postopkov priznavanja pri poklicnih kvalifikacijah. Kar se tiče morebitnih finančnih posledic, ta novela ne predvideva, da bi nastale kakšne posebne finančne posledice.

Kar se tiče pa konkretno k rešitvam, kot sem že omenil gre za nekako dva razloga za spremembe. Eno je… se pravi implementacija oziroma izboljšanje implementacije ene izmed direktiv. Druga zadeva pa tudi skladno s predpisi s področja varovanja osebnih podatkov. Kar se tiče osebnih podatkov, se pravi gre tukaj za zagotavljanje pravne podlage pristojnim organom, da lahko tudi te evidence vodijo. Kot veste, mora biti to urejeno na ravni zakona.

Od tu naprej na pa rešitve, ki se tičejo skladnosti z direktivo 2005/36/ES. Kot sem že omenil, da dejansko gre za večjo pravno varnost, gre tudi za nekako povečano pregledanost, oziroma temu se reče učeno transparentnost in jasnost in od tu naprej tudi manjšo odpravo nekaterih nepotrebnih administrativnih ovir, katerih se bodo najbrž razveselili predvsem tisti, ki so jim se pravi, kadar opravljajo določene čezmejne storitve ali pa delajo v tuji državi, tisti, ki se teh kvalifikacij poslužujejo. Tako da teh sprememb je pet, pa bi začel kar s prvo. Prva reč je poenostavitev dostopa do upravljanja reguliranega poklica v primeru izdaje evropske poklicne izkaznice za namen trajnega opravljanja poklica in tukaj seveda tudi izključen razlog za omejitev samo v tem, če so v državi članici gostiteljici že pred uvedbo evropske poklicne izkaznice za določen poklic, veljale zahteve za registracijo ali drugi nadzorni postopki.

Kot drugo je tudi zaveza, seveda je notri za pristojne organe, da hkrati z obveščanjem drugih držav članic Evropske unije glede prepovedi opravljanja poklica strokovnjakov o tem hkrati in seveda pisno obvestijo tudi strokovnjake. Se pravi, da tudi tiste, ki se jih to neposredno tiče, razpolagajo s to informacijo takoj, ko je ta na razpolago.

Kot tretje se zagotavlja bolj ugoden položaj stranke, ker se spreminja razlog za podaljšanje roka za avtomatično izdajo evropske poklicne izkaznice in se tega omeji samo na dva ključna razloga: eno je javno zdravje, kot drugo pa varnost prejemnikov storitev.

Kot četrta zadeva je pri vodenju postopkov priznavanja poklicnih kvalifikacij dolžnost pristojnih organov, da navežejo stik z ustreznimi pristojnimi organi v drugi državi članici, kadar prosilec ne more priskrbeti informacij o svojem usposabljanju. Se pravi, kadar je udeležen v postopku ima morebiti težave s tem, da bi pridobil v svoji izvorni državi dokazila, da dejansko izpolnjuje določene pogoje, je potem organ te države članice dolžan v izvorno državo opraviti poizvedbo in ta dokazila priskrbeti sam.

In kot zadnja reč, da se zagotavlja lažje opravljanje čezmejnih storitev, ker morajo pristojni organi na podlagi prijave ponudnika storitev, avtomatično začasno registrirati strokovnjake oziroma to poslati strokovnemu združenju ali zbornici. Ta zadnja je tudi posebej zanimiva za nas, ker kot veste Slovenija ima kar veliko, se pravi, če se pogovarjamo o čezmejnem izvajanju storitev, primerov, ko se te storitve izvajajo, kar pomeni, da bo tudi, se pravi kar se tiče koristi za tiste, ki storitve čezmejno opravljajo, tukaj nek interes tudi Republike Slovenije izražen.

Naj bo to za začetek dovolj. Sem pa seveda tukaj tudi na razpolago za dodatna pojasnila s sodelavci.

Hvala.

Hvala za vašo predstavitev gospod Božič.

Sedaj besedo predajam Zakonodajno-pravni službi, z nami je gospa Sladjana Ješić.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem!

V Zakonodajno-pravni službi smo v skladu s poslovniško določenimi nalogami pripravili pisno mnenje k predlogu zakona in podali pripombe tehničnega značaja. Ena pripomba pa se nanaša glede končne redakcije, torej, da se v novem tretjem odstavku 4. člena zakona namesto množinske oblike zapisa uporabi edninska oblika zapisa, pa bi v bistvu – torej, če ni razloga za odstop, to v končni redakciji potem tudi storili.

Hvala.

Hvala za vaše mnenje.

Naslednji želi besedo predstavnik Državnega sveta, gospod Tomaž Horvat.

Izvolite.

Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj tudi v mojem imenu!

Komisija Državnega sveta za socialno varstvo, delo, zdravstvo in invalide je predlog zakona obravnavala na svoji 22. seji. Komisija ugotavlja, da se predlaga predvsem tehnične spremembe veljavne zakonodaje, zato v zvezi z njim nima konkretnih pripomb, je pa opozorila na pomemben element poklicnih kvalifikacij v Sloveniji na pretirano deregulacijo posameznih dejavnosti in poklicev v preteklih letih, saj se že kažejo negativne posledice navedenih odločitev. Komisija opozarja, da odločitev za deregulacijo posameznih dejavnosti in poklicev lahko na kratek rok sicer res da pomeni rešitev za trg dela, kar se tiče zaposlovanja in odpiranja delovnih mest, a dolgoročno lahko prinese tudi težave. Vpliva namreč lahko na kvaliteto izvedenih storitev in pojav nelojalne konkurence med izvajalci storitev. Vse navedeno postavlja v slabi položaj tudi potrošnike. Komisija zato poziva, da naj bo država v prihodnje bolj preudarna pri nadaljnji deregulaciji posameznih dejavnosti oziroma poklicev, ki naj bi jih bilo še 21, saj je nujno treba zaščititi domači trg delovne sile, potrošnike in izobraževalni sistem. Kot primer dobre prakse iz tujine komisija izpostavlja Avstrijo, kjer so uspeli ohraniti dobro delujoč sistem vajeništva in strokovnega izobraževanja znotraj posameznih dejavnosti. Komisija je bila seznanjena, da se tudi slovenski socialni partnerji že pogovarjajo o tem, da bi obnovili sistem poklicnih kvalifikacij znotraj posameznih dejavnosti. Slednje bi omogočilo zaščito dejavnosti in tudi potrošnikov, z vidika strokovnih zahtev in kakovosti izvajanja storitev. Komisija je po opravljeni razpravi, predlog zakona soglasno podprla. Hvala.

Hvala, gospod Horvat.

Predlagam, da obravnavo opravimo… Besedo želi državni sekretar, izvolite.

Zgolj samo odziv na tisto, kar je tudi povedala Zakonodajno-pravna služba, glede končne redakcije oziroma korekture - mi do tega nimamo zadržkov, se nam zdi, seveda, razumen in pravilen predlog. Hvala.

Hvala.

Torej, nadaljujemo. Predlagam, da obravnavo opravimo na način, da razpravljamo o vsakem členu, glasujemo pa o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ne, ugotavljam torej, da nihče.

Odpiram razpravo k 1. členu. Kot prvi se je k razpravi prijavil gospod Rajh Andrej, izvolite.

Hvala lepa, predsedujoča, za besedo.

Torej, razlog za sprejetje zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o postopku priznavanja poklicnih kvalifikacij za opravljanje reguliranih poklicev je, kot smo slišali, uskladitev z evropsko direktivo. Odpravili bomo določene manjše neskladnosti, na katere nas je ta opozorila. Torej, cilj te odprave pa je predvsem odprava nepotrebnih bremen, tako za pristojne organe, kot tudi za državljane, za katere želimo predvsem predpisati pregledne, racionalne in enostavne postopke.

Postopke torej ministrstvo želi debirokratizirati, na način, da bomo zagotovili prenosnost poklicnih kvalifikacij znotraj EU. To pomeni, da bodo podjetja lahko enostavneje, če bodo to zahtevala, zaposlile kvalificirane delavce. Na tak način bomo gradili gospodarsko močno in uspešno Slovenijo, v močni in povezani Evropi. Torej gre za odpravo birokratskih administrativnih mej, ki so imele negativne učinke na slovensko gospodarstvo, tako kot ima negativen vpliv na slovensko gospodarstvo mejne kontrole na slovensko-avstrijski in nemško-avstrijski meji, saj vemo, da te kontrole podaljšujejo dostavne čase naših malih in srednje velikih podjetij, ki morajo avstrijskim in nemškim dobaviteljem dostaviti določene izdelke, svoje izdelke na uro natančno.

V SAB bomo ta člen podprli. Hvala lepa.