Spoštovani, lepo pozdravljeni. Vse članice in člani odbora, lepo pozdravljam vabljene ter ostale prisotne, en lep dober dan!

Pričenjam 9. sejo Odbora za pravosodje. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora: gospod Željko Cigler, gospa Eva Irgl in gospa Aja Bah Žibert.

Dne 6. 6. 2019, sem predlagala razširitev dnevnega reda s točko A1, predlog stališča Republike Slovenije do osnutka konvencije o priznavanju in izvrševanju sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah, kot je razvidno iz predloga za razširitev. Gradivo ste prejeli. Razširitev dnevnega reda je določeno na podlagi 154.d člena Poslovnika Državnega zbora. ta točka se bo obravnavala prava po vrsti.

Zato prehajamo na A1 TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIE DO OSNUTKA KONVENCIJE O PRIZNAVANJU IN IZVRŠEVANJU TUJIH SODNIH ODLOČB V CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH.

Predlog stališča je na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropskega unije Državnemu zboru v obravnavo dne 5. junija 2019, posredovala Vlada in je objavljen na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili k tej točki vabljeni, Ministrstvo za pravosodje. Pričenjam obravnavo predloga stališča, ki jo bomo opravili na podlagi 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. po opravljeni razpravi o predlogu stališča ter po razpravi in glasovanju o morebitnih amandmajih bo odbor oblikoval mnenje in ga poslal Odboru za zadeve Evropskega unije kot pristojnemu odboru, ki bo zadevo predvidoma obravnaval na svoji seji dne 14. junija 2019.

Uvodno besedo dajem ministrici za pravosodje, Andreji Katič ali državni sekretarki…, ministrici gospe, za pravosodje, gospe Andreji Katič za dopolnilno obrazložitev predloga stališča. Izvolite gospa ministrica.

Hvala spoštovana predsednica. Poslanke in poslanci, spoštovani generalni državni tožilec, spoštovani tožilci, spoštovani vsi ostali prisotni!

Pred vami je osnutek konvencije o priznanju in / nerazumljivo/ tujih sodb v civilnih in gospodarskih zadevah. Osnutek konvencije, ki se oblikuje v okviru Haaške konference za mednarodno zasebno pravo zasleduje enega temeljnih ciljev mednarodnega zasebnega prava. To je pravosodno sodelovanje z namenom okrepitve pravne predvidljivosti v čezmejnih pravnih razmerjih v civilnih in gospodarskih zadevah. Trenutno na svetovnem nivoju namreč ne obstajajo enotna pravila glede priznanja in izvršitve sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah. Konvencija tako predvideva učinkovit sistem priznavanja in izvrševanja tujih sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah, s čimer bo omogočeno kroženje teh odločb. Določa namreč enotne kriterije za priznanje in izvršitev in omejeno število razlogov za zavrnitev priznanja in izvršitve. Če sodna odločba ne more biti priznana ali izvršena, ker ne izpolnjuje kriterijev za priznanje in izvršitev, lahko stranka, fizična oseba ali podjetje vseeno zahteva priznanje in izvršite v skladu z nacionalnimi pravili. To pomeni, da konvencija določa minimalne standarde priznane in izvršitve sodne odločbe, države pa gredo lahko dlje kot določa konvencija. S temi pravili bo na globalni ravni omogočen dostop do sodišč preko okrepljenega pravosodnega sodelovanja. Na ta način se bodo zmanjšali riziki in stroški povezani s čezmejnimi pravnimi razmerji in reševanjem čezmejnih sporov. Nova konvencija bo omogočila tožniku, ki bo uspel s tožbenim zahtevkom, da lahko sodno odločbo izvrši v vseh državah pogodbenicah. S tem bo na voljo enoten sistem in ne bo več prihajalo do podvajanja postopkov v več državah pogodbenicah. V sedanjem sistemu se lahko zgodi, da podjetje uspe v sodnem postopku, vendar pa ne more sodne priznati in izvršiti v tretji državi, kar pomeni, da bi moralo za uveljavitev svojih interesov v tretji državi zopet začeti sodni postopek. Postopek priznavanja in izvrševanja pa bo tudi hitrejši in cenejši. Na primer, če bo slovensko podjetje ali fizična oseba uspela v sodnem postopku pred slovenskimi sodišči, bo ta sodba priznana in izvršljiva v vseh državah pogodbenicah, zgolj na podlagi določb te konvencije in jim ne bo treba tako kot sedaj, preučiti vsakokratno zakonodajo tretje države, ki ureja priznanje in izvršitev tujih odločb, s čimer bodo tudi prihranjeni stroški pravnega svetovanja v tujini. S tem se bodo tudi zmanjšali riziki in stroški, povezani z čezmejnim reševanjem sporov, saj bo na podlagi enotnih pravil mogoče predvideti okoliščine, na katerih bo sodba priznana. Področje spada izključno v zunanjo pristojnost EU, pogajanja v imenu EU vodi Evropska komisija, skupaj s predsedstvom Sveta EU, pri čemer države članice usklajujejo koordinirana stališča EU na sestankih pristojne delovne skupine Sveta EU v Bruslju, kot tudi na koordinacijskih sestankih v Haagu.

Med 8. junijem in 2. julijem 2019 bo v Haagu potekala 22. Diplomatska konferenca – Haaška konferenca za mednarodno zasebno pravo za sprejem konvencije, kjer bodo za ključna pogajanja na podlagi osnutka besedila konvencije, ki je bil izpogajan na zadnji posebni komisiji v maju 2018. Mislim, da ste ga tudi vsi prejeli. Na konferenci bo konvencija sprejeta, ne bo pa še podpisana s strani EU. Šele v kasnejši fazi in to bo predvidoma čez dve leti, bo sledil tudi podpis konvencije s strani EU na podlagi pooblastila Sveta EU. Pogodbenica konvencije bo EU, države članice bo zavezovala na podlagi članstva v EU in pričakujemo, da sprememb nacionalnih predpisov ni pričakovati.

Toliko v uvodu, hvala.

Hvala lepa ministrici za dopolnilno obrazložitev.

Prehajamo na razpravo, odpiram razpravo. Želi kdo razpravljat? O tej konvenciji? Ne, ne vidim želje, zato prehajamo na odločanje. Ker k predlogu stališča ni predlaganih amandmajev, odboru predlagam, da sprejme naslednje mnenje: »Odbor za pravosodje podpira Predlog stališča Republike Slovenije do Osnutka Konvencije o priznavanju in izvrševanju tujih sodnih odločb v civilnih ali gospodarskih zadevah in predlaga pristojnemu Odboru za zadeve Evropske unije, da ga sprejme.« Želi kdo razpravljati o mnenju? Ne želi.

Zato zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo.

Kdo je za? (9 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je bilo mnenje sprejeto.

Odbor bo v skladu s 154.h členom Poslovnika Državnega zbora kot matično delovno telo pripravil mnenje in ga posredoval Odboru za zadeve Evropske unije, ki bo kot pristojno delovno telo na svoji seji sprejel odločitve v zvezi s predlogom stališča.

Prosim, da v skladu z drugim odstavkom 42. člena Poslovnika določimo še poročevalca ali poročevalko, ki bo predstavil poročilo na seji Odbora za zadeve Evropske unije. Bo podpredsednica, gospa Meira. Hvala lepa. Se strinjate? Se strinjate, kajne?

S tem zaključujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA SKUPNEGA POROČILA O DELU DRŽAVNIH TOŽILSTEV ZA LETO 2018, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, dne 12. aprila 2019. Kot gradivo imamo na voljo še: popravek tabele v skupnem poročilo s strani Vrhovnega državnega tožilstva z dne 19. aprila 2019, mnenje Državnotožilskega sveta z dne 31. maja 2019 in mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 11. junija 2019.

K tej točki dnevnega reda smo vabili: Vrhovno tožilstvo, Državnotožilski svet, Državni svet in Ministrstvo za pravosodje. Skupno poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2018, je Državnemu zboru posredoval generalni državni tožilec, skladno s prvim odstavkom 150. člena Zakona o državnem tožilstvu, Odbor za pravosodje pa ga bo obravnaval na podlagi četrtega odstavka 41. člena Poslovnika Državnega zbora, ki določa, da matično delovno telo obravnava poročilo, ki je bilo Državnemu zboru posredovano na podlagi zakona ali drugega predpisa, praviloma v treh mesecih po posredovanju. Obravnava na seji Državnega zbora pa se opravi, če tako določa Poslovnik Državnega zbora ali če to predlaga matično delovno telo, ki v tem primeru pripravi predlog akta. Pričenjam z obravnavo skupnega poročila o delu državnih tožilcev za leto 2018. Želi besedo predstavnik Vrhovnega državnega tožilstva generalni državni tožilec gospod Drago Šketa? Izvolite, imate besedo.

Hvala. Lep pozdrav! Spoštovani člani odbora, spoštovani poslanci, spoštovani vrhovni državni tožilci, spoštovani državni tožilci specializiranega državnega tožilstva, oddelka za pregon in preiskovanje oseb s policijskimi pooblastili. Vsekakor bi želel v nagovoru poudariti kratek povzetek skupnega letnega poročila za leto 2018 in si ponovno štejem v čast, da lahko odboru predstavim poročilo o delu državnih tožilcev za leto 2018, ki je takšne narave, da predstavlja nekakšno obliko enega koraka naprej, ki ga obravnavamo na državnih tožilstvih in seveda lahko z zadovoljstvom sklenem, da je naše delo bilo v letu 2018 še bolj učinkovitejše kot v letu 2017.

V okviru skupnega letnega poročila bi želel poudariti, da je na začetku bilo poudarjeno področje, ki se nanaša na kadrovsko stanje s katerim pričenjamo vsako leto to poročilo. In je moč ugotoviti, da se zasedba državnih tožilcev na državnih tožilstvih zmanjšuje. Tako je bilo leto 2018 izključno opravljalo funkcijo 212 državnih tožilcev, torej okrajni, okrožjih višjih in vrhovnih državnih tožilcev, kar ne presega niti 81 % zasedbe, kar je še za 2 % manj kot v preteklem letu 2017, kot je bilo predvideno v odredbi o številu mest državnih tožilcev. Seveda je bilo v kadrovskem načrtu za 2018 predvidenih za 20 državnotožilskih mest več, vendar je pa bilo po drugi strani obremenjena državna tožilstva s pripadom zadev, ki je bil vsekakor povečan v primerjavi s predhodnimi leti in seveda smo na to neustrezno kadrovsko zasedbo na slovenskih tožilstvih tudi v svojem letnem poročilu tudi poudarili. Kot je razvidno iz poročila Evropske komisije za učinkovito pravosodje pri Svetu Evrope o pravosodnih sistemih v evropskih državah smo v primerjavi z ostalimi državami katerih tožilski sistemi so podobni slovenskemu, mogoče ugotoviti, da ima med izbranimi državami Republika Slovenija najmanj državnih tožilcev na sto tisoč prebivalcev. Ob tem je tudi v primerjavi drugih zaposlenih na državnem tožilstvu med katere se šteje tudi državnotožilsko osebje, torej državno tožilstvo med najslabše kadrovskimi zapolnjenimi na področju Sveta Evrope. Seveda ob upoštevanju vsega navedenega smo tudi pristojnemu ministrstvu za pravosodje predlagali povečanje dovoljenega števila mest za šest oseb, saj je bilo v okviru ustreznosti odredbe v delu, ki določa maksimalno število državnih tožilcev v posameznem nazivu povzroča nesporne probleme in seveda je bila zaradi tega stopnja kadrovskega načrta zasedena zgolj v 89,7 %. Da gre za resno težavo in kopičenje tudi odprtih postopkov za imenovanje državnih tožilcev smo že večkrat poudarili. Trenutno imamo odprtih kar 26 postopkov za imenovanje državnih tožilcev. Najslabši kadrovski položaj je v tem trenutku funkcionarjev na Vrhovnem državnem tožilstvu, kjer imamo trenutno odprtih 5 postopkov imenovanj. Gre za odlive tožilcev, ki so z dolgotrajnimi izbirnimi postopki nikakor ne moremo pravočasno jih zapolniti. Seveda poskušamo na ta način nekako konsolidirati naše delo na ta način, da je poskušeno nemoteno poslovanje Vrhovnega državnega tožilstva. Podoben razkorak med dovoljenim in dejanskim številom se kaže tudi pri državnotožilskem osebju. Tudi pri tem se kaže stopnja doseganja zasedenosti na minimalnem nivoju in seveda bolje, torej strokovno osebje pa glede na naravo dela, odhaja v bolje plačana delovna mesta izven pravosodja oziroma izven državnotožilskih organizacij. Seveda lahko rečemo, da je državno tožilstvo prejelo prepotrebna finančna sredstva le za 20 zaposlitev, vendar glede na oblikovane skupne kadrovske načrte in na Zakon o izvrševanju proračuna, je bilo lahko sprejeti in zaposliti povečanje zgolj izključno za šest zaposlitev. V zvezi s to problematiko je bilo v letu / nerazumljivo/ tudi, bil podan predlog za spremembo pravilnika o vsebini in postopkih za predložitev kadrovskih načrtov, vključno s predlogom za vzpostavitev pravnih podlag, da bi se nezasedene kvote iz kadrovskega načrta organov državne uprave v določenem obsegu, lahko prenesle tudi na kadrovske načrte pravosodnih organov, zlasti državnega tožilstva glede na odprto problematiko.

Kar se tiče materialnega in finančnega stanja, lahko poudarimo, da smo v letu 2018 imeli zagotovljena finančna sredstva in za kar 4, 4 % povečanega v primerjavi z 2017. Seveda pa je to zagotavljanje finančnih sredstev potrebno zaradi naših izvajanj in strateških usmeritev in tudi razvojnih aktivnosti, pa tudi vseh ostalih mednarodnih aktivnosti, katere sem tudi sprejel v lanskem letu v Strategiji razvoja državnega tožilstva Republike Slovenije. Zato hkrati tudi vrhovno državno tožilstvo po novem redno spremlja tudi razpise Evropske komisije za sofinanciranje projektov, kar v preteklosti ni bilo običajno. Posebej še s področja pravosodja. Tako smo se že v letu 2018 prijavili za financiranje projektov iz sredstev iz tehnične pomoči Evropske unije. Upamo seveda, da bomo ohranili vzpostavljen dialog z resornim ministrstvom in da bomo razumevanje družbene pomembnosti našega dela in naših razvojnih potreb, se odražalo tudi v proračunski perspektivi. Tukaj poročam kot generalni državni tožilec že tretje leto oziroma v dvoletnem mandatu. Seveda ves čas je bil poudarek na kadrovski stiski in v pomanjkanju finančnih sredstev in upam, da bo tudi Državni zbor v okviru svojih pristojnosti prisluhnil ne samo Vlada Republike Slovenije, ampak tudi Državni zbor, da bo pokazal razumevanje za sofinanciranje oziroma prepotrebna sredstva oziroma kadrovske zapolnitve državnega tožilstva. Seveda, če bi se zdaj nekako lotili našega strokovnega dela in obsega, moram poudariti, da je bilo v letu 2018 prejetih kazenskih ovadb zoper polnoletne, mladoletne in pravne osebe, 28 tisoč 232. V istem obdobju pa smo jih rešili 29 tisoč 25 kazenskih ovadb, kar kaže, da je pripad ovadb za razliko od pred preteklih let, že drugo leto zapored spet ponovno malenkost v porastu, vendar kljub temu tožilstvo kot že peto leto zapored, obvladuje ta pripad in stopnja obvladovanja pripada je tako znašala 100 cela dva, cela osem odstotka, kar pomeni, da je »clearing« / nerazumljivo/ v pozitivni dinamiki. Navkljub porastu pripada torej moč ugotavljamo, da so tožilci rešili več ovadb kot predhodno leto in sicer za 1, 4 % in dosegli znižanja števila nerešenih ovadb za kar 3, 3 %.

Če se dotaknemo obtožnih aktov in deleža obtoževanja in selektivnih mehanizmov in bi lahko poudarili, da se je zadnja tri leta delež pregona fizičnih, torej pravnih oseb – polnoletnikov in mladoletnikov, v povprečju gibal v območju razlike nekje 10 %. in sicer je bilo v letu 2018 obtoženih 8 tisoč 690 polnoletnih oseb, 136 pravnih oseb ter vloženih 240 predlogov za izrek vzgojnega ukrepa in kaznovanja mladoletne osebe. Opazno je bil v zadnjih, torej treh letih stabilen tudi delež vseh zadev, v katerih so se državna tožilstva odločila za odstop od kazenskega pregona. Teh je bilo okrog 24 % oziroma za obtožbo 75 %. Ta struktura odraža konsistentnost in tudi strokovnost državnih tožilskih odločitev, stabilen delež kazenskega pregona, pa ne nazadnje pomembno vpliva tudi na pravno varnost v državi, torej na varnost prometa, kot varnost državljanov. Odločanje državnih tožilcev o kazenskih ovadbah bi se nekako dotaknil, da je pomemben selektivni mehanizem za razbremenitev kazenskih sodišč in s tem količinskim uravnavanjem dotoka kazenskih obtožb na sodišče in pri tem gre poudariti, da smo tako na podlagi ustreznih procesnih in materialnih predpisov izločili kar 64 % kazenskih zadev, konkretno kar 16 tisoč 872 kazenskih ovadb zoper polnoletne storilce, 779 zoper mladoletnike in tisoč 18 zoper pravne osebe. To pomeni, da so storilci še vedno ustrezno kazensko-pravno obravnavani, ne da bi se vsebinsko ali številčno obremenjevali delo sodišč. Še več, iz naslova odloženega pregona smo v korist javnih ustanov nakazali oziroma so nakazali osumljenci 302, nekaj čez 302 tisoč evrov, kar je kar za 6 % več kot v letu 2017. V okviru alternativnih institutov alternativnega pregona smo v 2 tisoč 370 primerih kazenski pregon končali z zavrženjem kazenskih ovadb, kar pomeni 61 odstotkov vseh alternativno obravnavanih, to je več kot v letu 2017, kjer je bilo 58 zadev končanih. Takšno povečevanje iz leta v leto in število izkazuje veliko angažiranost državnih tožilcev kljub na svojo kadrovsko strukturo in kadrovsko podhranjenost in je videti, da se v postopkih torej sprejemajo odločitve o ovadbah na ta način, da se išče najprimernejše in na učinkovitejše načine za razreševanje teh zadev.

Če bi želel poudariti, bi tukaj tudi poudaril, da seveda poleg instituta odloženega pregona je bil tudi uspešen postopek poravnavanja, saj so tožilci vstopili 718 kazenskih ovadb v postopek obravnavanja, pri tem gre poudariti, da sem tudi kot generalni državni tožilec konec leta 2017 oziroma v začetku leta 2018 na podlagi svoje pobude dosegel, da se je dvignila točka poravnalcev, glede na to, da se je mreža poravnalcev v zadnjih 15 letih drastično znižala oziroma upadla. S tem sem želel poskušal prispevati tudi večji angažma in nabor poravnalcev in primerno porazdeljenost po vse Republiki Sloveniji, da bi se lahko tudi s tem institutom ukvarjali ljudje in posamezniki, ki so določeni zato in da bi tudi bili deležni teh postopkov poravnavanja tudi vsi ostali vključeni v odprte primere. Kar se tiče kaznovalnih nalogov, ki spada tudi med te alternativne oblike, je moč opaziti, da smo v letu 2018 poslužili kar 2 tisoč 785 predlogov za kaznovalne naloge, kar predstavlja tudi 4,8 % povečanje glede na leto 2017 in seveda je bilo potem na strani sodišč kar v 86 % izdanih kaznovalnih nalogov, torej v 2 tisoč 391 primerih, kar pomeni, daje bila tudi tukaj poudarjena učinkovitost in zmanjšanje obremenitve sodišč v tej pojavni obliki.

Če bi želeli še pristopiti k institutom o sporazumu o priznanju krivde in institutu, torej sporazumu o priznanju krivde in seveda bi želel poudariti, da se je v letu 2018 pristopilo k reševanju kazenskih zadev v 446 primerih, kar pomeni, da je trend pogajanja in povečanja zadev bil v porastu kar za 24 % in je bilo v primerjavi z letom 2017, katerih je bilo 333 in seveda tudi samih predobravnavnih narokov, ki jih je bilo v lanskem letu razpisanih 5 tisoč 536, kar za 15 % več kot v letu 2017, od tega pa se jih je 2 tisoč 37 zaključilo s priznanjem in izrekom kazenske sankcije, kar pomeni povečanje za kar 12 odstotkov.

Kar se tiče sporazuma o priznanju krivde in predobravnavnih narokov je moč ugotoviti, da prihaja do priznanja, da je teh postopkov nekje okrog 24 %, kar je čisto primerljivo na področju Evropske unije. Če bi šli nekako iz kvantitativne oblike dela v kvalitativno, bi se dotaknil uspeha obtoževanja, kjer je moč razvidno, da so lani sodišča izrekla obsodilne sodbe zoper 6 tisoč 713 polnoletnih obdolžencev, v 182 je bilo izrečenih vzgojnih ukrepov ter dveh sankcij mladoletnikov ter bilo 40 pravnih oseb spoznanih za odgovorne. Torej, če naredimo rezime je bila uspešnost obtoževanja 86 %, kar pomeni ugoden delež in pozitiven trend. Tako lahko ugotovimo, da je delež obsodilnih sodb b zadnjih treh letih skorajda enak. Tudi analitično lahko gledamo, da so vsa državna tožilstva iz redne pristojnosti dosegala predviden kazalnik deleža obsodilnih sodb, kot je določen v merilih za uspešnost pregona državnih tožilstev. Zanemarljiv pa tudi ni podatek, da se je število pravnih sredstev obdolžencev in njihove obrambe kar precej zmanjšalo in to iz tisoč 169 na tisoč 84, torej za dobrih 7 %, število pritožb državnih tožilcev pa se je nekoliko povečalo, predvsem se je povečalo število pritožb s katerimi tožilci izpodbijajo odločbe o kazni, kar za dobri 12 %, kar je pozitiven podatek, saj kaže na ambicioznost in kritičnost državnih tožilcev, da dosežejo sankcijo, ki so si jo zamislili.

Prav tako je tudi zaznan nespremenjen trend vloženih rednih pravnih sredstev iz razlogov kršitve kazenskega zakona in zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kar je pohvalno, saj so le te običajno zahtevnejše, odražajo pa tudi kritičen pogled državnega tožilca ne le na kazensko sankcijo, ampak tudi na končni rezultat kazenskega postopka gledanega v celoti in tudi vsebino samim obrazložitev sodb.

Kar se tiče nadaljevanja glede uspeha oziroma kvalitativnega in državno-tožilskega nadzora in usmerjanja je mogoče ugotoviti, da je tudi stabilnosti in odločanje strokovnosti državnega tožilca in tožilski organizacije - je bilo podrejeno tudi notranjim mehanizmom nadzora v obliki strokovnih pregledov državno-tožilskega poslovanja in nadzora v okviru oddelka za izobraževanja in strokovni nadzor, ki je v lanskem letu s štirimi splošnimi strokovnimi pregledi poslovanja in dela o okrožnih državnih tožilstev v Murski Soboto, Krškem, v Novi gorici in Kopru in dve usmerjenima pregledoma pregleda okolij kar reci in piši 2 tisoč 355 spisov v 82 delnih strokovnih pregledih posameznih državnih tožilcev in seveda obravnava 122 nadzorstvenih in drugih pritožb v poročevalnem letu in je tudi dosegel gornji rob svojih zmogljivosti glede na to kadrovsko zasedbo in pa število pregledovalcev, ki so lahko samo s strani vrhovnih in pa višjih državnih tožilcev. Na tem mestu bi tudi, kar se tiče strokovne dela, izpostavil, da je bilo v lanskem letu podanih 111 pritožb, v katerem so vlagatelji zatrjevali, da so podane strokovne in vsebinske nepravilnosti s strani državnih tožilcev pri svojih odločitvah in pri tem je bilo ugotovljeno, daje teh utemeljenih le 18 pritožb, 9 v celoti, 9 pa delno. In seveda je iz vsega navedenega moč ugotoviti, da državni tožilcu večinoma svoje delo opravljajo dobro, primerno, ažurno in strokovno pravilno.

Če bi šli v nadaljevanju, kar se tiče deleža kaznovanja, kar kaže v enem delu tudi na kaznovalno politiko državnih tožilcev, je mogoče ugotoviti s primerjavo s preteklimi leti, da še vedno prevladujejo izreki sankcij opominjevalne narave, ki znašajo 68 % delež in sicer zoper 4 tisoč 592 polnoletnih obsojencev, vendar je ta delež opazno manjši kot v preteklih letih, kjer je znašal 71 % v 2017 in v 2016 75 %, kot je videti, se ta delež sankcij opominjevalne narave iz leto v leto manjša, kar tudi vzpodbudno, ali pa ne, glede na to, da na drugi strani pa so sodišča izrekla zaporno kazen tisoč 517, torej 158 več, kot leta 2017, kar predstavlja 23 % delež vseh obsojencev, torej bi lahko rekli, da je skoraj vsaki 4 obsojen na zaporno kazen. Torej 3 procente več kot v prejšnjih letih.

Že v sklopu lanskoletnega poročanja sem se izrazil pohvalno, kar se tiče porasta izrečenih denarnih kazni, tako da bi lahko tudi v tem letu, 2018, za katero se nanaša poročevalno obdobje pohvalil, da se je še povečala ta angažiranost in sicer je bila denarna kazen izrečena 780 storilcem, kar pomeni ponovno torej nekje 12 % glede na delež vseh sankcij, ki so bile izrečene. Seveda, analitični podatki kažejo, da vsa državna tožilstva dosegajo kazalnik določen v merilih glede priporočenih deležev zapornih kazni, njihov delež pa se giba med 20 in 27 %. Seveda v letu 2018, smo tudi pristopili k analizi statističnih podatkov, alternativnem način izvrševanja kazni zapora in sicer je v poročevalskem letu delež izrečenih kazni na alternativni način zapora znašal 27 %, med tem, ko delež na alternativni izrečeni kazni zapora se torej je gibal različno med tožilstvi od 2 do 51 %, vzrok za to pa je lahko različna praksa sodišč. Struktura na alternativni način izvršenih kazni v zaporih kaže, da je prevladovalo delo v splošno korist katerega delež je znašal 89 %, manj pa je bilo vikend zaporov 8 % in hišnih zaporov 3 %. Tako, da vse te tri oblike predstavlja, kot sem že poudaril na izrečene zaporne kazni 27 % delež.

Kar se tiče premoženjskih koristi in premoženjskih zavarovanj. V poročevalnem letu so državna tožilstva vložila skupno okoli 124 predlogov. Predlogom je bilo ugodeno v 82 %, za razliko iz leta 2017, kjer je bilo odrejenih 76 % premoženjske koristi ter je bilo le teh v letu 2018 - 82 %, kar je potrebno ob upoštevanju visokih standardov pri izkazovanju in dokazovanju objektivne in subjektivne nevarnosti in zahtev za odredite zavarovanj, še posebej potrebno izpostaviti torej to uspešnost. Podatki so torej tudi razvidni, da je bilo v pravnomočno premoženjsko korist v 108 primerih v letu 2018. V evidenci strokovno-informacijskega centra pri Vrhovnem državnem tožilstvu, ki ima zdaj vse aktualne postopke, so bila do konca leta odrejena zavarovanja v 49 zadevah, katerih je znašala protipravna premoženjska korist kar v višini 54,9 milijonov evrov, zavarovanem so odrejena pa bila zoper 65 fizičnih in 18 pravnih oseb. V ta delež ni določeno število v katere smo v preteklih letih poudarili tudi skupni znesek kjer se podaljšajo začasna zavarovanja, tako da moramo v tem izključnem letu 2018, je bil podatek za odrejena zavarovanja, kar pomeni tudi veliko prispevno stopnjo zavarovanja na materinem delu obdolžencev. V zvezi z navedenim je potrebno tudi poudariti nadgradnja informacijskega sistema, ki vodi te evidence. Te evidence pa bodo potrebne pri prilagajanju slovenske zakonodaje tako pri odvzemu premoženjske koristi, izpostavljanju torej uradov ARO in pa urada za upravljanja zavarovanega odvzetega premoženja, tako imenovani AMO. Postopki so v teku pred pristojnim ministrstvom za pravosodje. Dotaknil bi se tudi Zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora za katerega veste, da so na podlagi odločitev Ustavnega sodišča bili določeni premiki v negativno smer, bi lahko rekli, zaradi zakonodaje, ki ni bila skladna z Ustavo. Vseeno pa bi poudaril neke številke, ki so bile. Od leta 2012 smo tako odredili 48 finančnih preiskav zoper 151 fizičnih oseb in 81 pravnih oseb. Finančne preiskave ali tožbe je bilo trenutno odrejenih v 11 primerih za skupen znesek nekaj okrog 9 milijonov in 400 tisoč evrov. Začasni odvzem premoženja nezakonitega izvora je v fazi finančne preiskave ali tožbe, trenutno odrejen v treh primerih. Kot sem že poudaril, leta poročanja pa je zaznamovala odločba Ustavnega sodišča, ki je prinesla dolgoročne in bistvene posledice na delo Državnega tožilstva na področju odvzema premoženja nezakonitega izvora, saj smo zaradi tega bili prisiljeni, da je Specializirano državno tožilstvo umaknilo tožbe v desetih zadevah oziroma v eni pravdi celo umik pritožbe zaradi razveljavitve člena pa so se znatno povečali stroški specializiranega državnega tožilstva. V letošnjem letu smo končno tudi dosegli, da se ta sredstva zaradi stroškov umikov nakazujejo neposredno iz proračuna in ne iz proračuna Državnega tožilstva.

Če se v nadaljevanju dotaknem še sodelovanja z drugimi organi. Z izobraževanjem je bilo to konsistentno in smo obvladovali vse oblike sodelovanj. Še več, sklenjenih je bilo tudi nekaj sporazumov, uspešno je delovala tudi delovna skupina za spremljanje izvajanja uredbe, med tožilstvom, policijo in drugimi organi. V zvezi s sodelovanjem s sodstvom lahko rečemo, da je bil podan tudi prispevek na podlagi medsebojnih stikov, pa tudi enega izmed sestankov med Vrhovnim tožilstvom in Vrhovnim sodiščem, ki je prispeval tudi k pospešitvi kazenskih postopkov, tako imenovani »fast track« postopkov, ki pridejo sploh v zadnjem obdobju pri kaznivih dejanjih zoper nedovoljene migracije v poštev, glede na to, da je pritisk, sploh na južni meji, na državna tožilstva, ki imajo skorajda vsakodnevne pripore, pri postopkih zoper sprovajalce prebežnikov. Na ta način smo dosegli, da se postopki zoper storilce teh kaznivih dejanj hitreje obravnavajo.

Kar se tiče organizacijskega vidika, gre tudi poudariti, da smo v lanskem letu dosegli ta prispevek, da so bili ukinjeni trije zunanji oddelki, v Sežani, Piranu in Ljutomeru, kar je prvič po tem, ko so bila ustanovljena državna tožilstva in zunanji oddelki, zaradi ekonomičnosti in racionalnosti. Ugotovili smo, da so na posameznih zunanjih oddelkih bili samo en tožilec in ena vpisničarka in seveda nam ni bilo v interesu, da takšni zunanji oddelki obstajajo, ne glede na regionalni vpliv in pokritost, ker se nam je zdelo ekonomično realno izvedljivo. Seveda, v prihodnosti, ali bodo podani ti ukrepi, da ali ne, bomo videli, seveda, vse je odvisno tudi od vodij tožilstev, v okviru katerih poslujejo ti zunanji oddelki.

Pri sodelovanju bi želel še poudariti, da sodelujemo tudi z drugimi organi, Ministrstvom za pravosodje, s katerim smo tudi usklajeno delovali, končno usklajeno delovali, kot v predhodnih obdobjih z ostalimi, glede usklajevanja vseh zakonskih predlogov, ki smo jih skupaj z vsemi deležniki pripravljali pri ministrstvu. Eden izmed takšnih je bil Predlog zakona o kazenskem postopku. Lahko rečem, da smo bili uspešni in tudi strokovno prispevali, kar nam je želja, da sodelujemo pri oblikovanjih vseh predpisov, saj je pomembno, da se strokovna sfera pritegne v sooblikovanje tako zakonskih kot podzakonskih predpisov. Na področju podzakonskih predpisov tudi uspešno sodelujemo pri pripravi Zakona o državnem tožilstvu ter tudi drugih aktov, ki so predpisani, podzakonskih aktov, ki so predpisani za naše delovanje.

Želel bi se dotakniti tudi vsebinskega dela. Kot generalni državni tožilec sem v letu 2018 v skladu s svojo aktivno legitimacijo vložil zahtevo za oceno ustavnosti četrtega odstavka 153. člena in drugega odstavka 154. člena Zakona o kazenskem postopku. Ustavno sodišče je to zahtevo vzelo v presojo; trenutno je zadržalo izvajanje omenjenih določil, čakamo na odločitev Ustavnega sodišča.

Kar se tiče mednarodnega sodelovanja, moram pohvaliti, da smo izredno aktivni tudi na mednarodnem sodelovanju, kajti slika Slovenije se ne kaže samo navznoter, ampak tudi navzven, pred ostalimi državami oziroma v okviru mednarodnih organov, kot so, na primer, Moneyval, OECD, GRETA, GRECO in ostali organi, v okviru katerih tudi pripravljamo poročila, kjer podajamo poročila za uspešno oblikovanje rangiranja Slovenije na lestvicah v primerjavi z ostalimi evropskimi državami, kjer smo tudi na ugodnih rating listah. Sodelujemo tudi z Eurojustom, z Europolom, Interpolom in vsemi ostalimi oblikami sodelovanja, ki so predvidena v okviru tega sodelovanja. Imamo pa tudi povečano število strokovnih prispevkov v okviru mednarodnih udeležb, glede na to, da gre za poudarek predstavitve delovanja Slovenije v okviru svojih strokovnih zalaganj s temu, da dvignemo nekakšno tudi strokovne standarde, ne samo doma, temveč tudi v tujini. Razvojna vizija Vrhovnega državnega tožilstva je tudi bila podana v tem, da smo končno po več kot desetih letih spet pričeli z izdajo tožilskih obvestil in brošur, katere pred tem ni izdajalo, tudi imamo uredniške odbore, / nerazumljivo/, ki se ukvarjajo tudi z visoko zahtevnimi strokovnimi članki, tako da tožilska obvestila niso samo, da bi obstala na nekakšnem povprečju, ampak so prispevki v teh tožilskih obvestilih na visoki strokovni ravni. Prav tako smo tudi začeli z informacijskim sistemom objavljati z namenom transparentnosti na naši spletni strani za državljane Republike Slovenije, tudi statistične podatke gibanja, kazalnikov učinkovitosti, katere osvežujemo vsake tri mesece, tako da si lahko tudi državljani Republike Slovenije pogledajo na spletni strani dinamiko poslovanja državnega tožilstva.

Kar se tiče pregledov postopkov po posameznih sklopih kaznivih dejanj, ker vem tudi, da ne samo širšo javnost, tudi vas kot poslance zanima, ti sklopi seveda bi želel pač po nekem vrstnem redu, kar se tiče, tudi v lanskem letu, kjer sem poudaril v okviru politike pregona, torej so določene prioritete podane, bom začel z eno izmed njih. Kazniva dejanja kršitve pravic delavcev in ranljivih skupin ljudi je moč ugotoviti, da so očitno naša opozorila oziroma tudi usmerjena in tudi ustanovljena delovna skupina, ki deluje pri vrhovnem državnem tožilstvu, ki obravnava to problematiko, v zadnjih letih delovanja dosegla učinkovitost tako, da in pa tudi učinkovitost pri posameznih inšpekcijskih službah in pa tudi drugih organih, ki se ukvarjajo, saj je moč ugotoviti, zaznati trend upadanja, kar drastičen trend upadanja zadev na tožilstva. Tako smo v letu 2018 zoper polnoletne storilce prejeli 847 novih ovadb, med tem ko je bilo v letu 2017 teh 1.158, kar pomeni, kar za 27 % manj. Seveda mene veseli ta trend upadanja kazenskih ovadb kar se tiče v tem segmentu, kar kaže tudi da ostale institucije delujejo v okviru nadzorstvenih mehanizmov in pa tudi, da se delodajalci zavedajo svoje odgovornosti, kar se tiče te problematike.

Tudi kar se tiče glede obsodilnosti lahko rečemo, da glede na pripad in glede na podane output je bilo v letu 2018 prejetih 259 obsodilnih sodb, kar še vedno predstavlja visoko uspešnost deleža obsodilnih obsodb. In seveda je moč tudi ugotoviti, da so bile tudi obtožene pravne osebe spoznane za odgovorne, in sicer 26 pravnih oseb je moč kot en statističen podatek povzeti, da se vidi uspešnost delovanja državnega tožilstva. Sprejeli smo tudi v okviru tega, smo na Vrhovnem državnem tožilstvu tudi sprejeli v okviru medsebojnih sodelovanj prisluhnili tudi posameznim predstavnikom sindikatov in predstavnikom, ki se ukvarjajo s pravicami delavcev in skrbijo za njihove zahtevke v okviru tudi v civilnih zadevah. Tako da smo jim tudi prisluhnili in tudi mi njim, tako da smo dosegli konsenz in jim poudarili tudi na kakšen način deluje državno tožilstvo v okviru tega področja.

Kar se tiče bančne kriminalitete, v katerem bo kasneje podalo tudi specializirano državno tožilstvo še kaj oziroma osebe, ki so na Vrhovnem državnem tožilstvu tudi določene za to z letnim razporedom dela, bi samo v številkah želel poudariti, da so bile v letu 2018 vložene zahteve za preiskavo ali uvedene sodne preiskave oziroma se je nahajalo 21 kazenskih zadev zoper skupno 123 oseb, v 16 zadevah pa je bil zoper skupno 52 oseb vložen obtožni akt. Skupna vrednost povzročene škode pa je znašala 329 milijonov 518 tisoč evrov. To pomeni, da so že v letu 2017 oziroma 2018 smo že v bančnih zadevah prejeli prve pravnomočne obsodilne sodbe. V letu poročanja so sodišča tako izrekla v treh zadevah zoper osem fizičnih oseb obsodilne sodbe. Do konca januarja 2019 je bilo izdano 13 sodb, od tega 11 obsodilnih sodb za skupno 15 oseb. Smo zajeli konec januarja tudi 2019(?), ki ni poročevalno obdobje tako. Od tega je bilo deset bančnikov. Šest obsodilnih sodb za sedem oseb je že pravnomočnih, skupna protipravna premoženjska korist pa znaša 42 milijonov evrov.

Kaj več bomo lahko v nadaljevanju. Kar se tiče korupcijske kriminalitete, pa bi želel poudariti svojo zaskrbljenost. Ne zaskrbljenost iz naše strani, temveč zaskrbljenost nad povečevanjem tega trenda. Državna tožilstva so v letu 2018 sprejela ovadbe za 59 kaznivih dejanj več, kot v letu 2017 in je bilo tako prejetih kar za 170 kaznivih dejanj. Torej v letu 2018 beležimo dvig za 35 %, saj je bilo za skupaj, za fizične in pravne osebe vloženih kar 229 kazenskih ovadb. To pomeni, da je v primerjavi z letom 2017 trend 35 %. Če bi razmejili kazniva dejanja, se jih je nanašalo v 99 na nedovoljeno sprejemanje daril in seveda je moč ugotoviti, da je v primerjavi z letom 2017, da je bilo teh ovadb podanih samo v 66 primerih. Državni tožilci so vložili obtožne akte za 191 tovrstnih kaznivih dejanj, kar kaže, da se tudi državni tožilci pregona korupcijskih kaznivih dejanj, lotevamo učinkovitejše. Moč je tudi poudariti, da se v letu poročanja, da je bil v zvezi s temi zadevami tudi kar v 40 kaznivih dejanj, odrejen tudi pripor. Torej, sodišča so pa na podlagi obtožnih aktov zoper fizične osebe, izdale sodbe za kar 30 kaznivih dejanj. Med temi korupcijskimi je posebej poudariti ta trend izvršitvenih naravnanj na področju zdravstva, ki se kaže tudi pri zdravnikih in zdravstvenih uslužbencih. Za kar smo tudi do konca leta poročanja vložili obtožne akte v petih zadevah zoper skupno 38 obdolžencev, od tega 33 fizičnih in pet pravnih oseb. Vse to kaže tudi, da sistemske kršitve kot so v primeru javnih naročil, zdravstvene korupcije narašča in se ne zmanjšujejo. Tukaj je odstopanje podano v okviru pomanjkanja nadzornih mehanizmov v okviru regulacij pri javnih naročilih in pa bdenje nad tem, da se regulira tudi ta poudarek nad tem – ne bom izrekel kritične ocene, da nadzorstveni mehanizmi odpovedujejo oziroma niso na takšni stopnji, kot bi lahko bili. Seveda tožilci smo samo zadnji v verigi sankcioniranja oziroma pregona le-tega in porast kaznivih dejanj tudi kaže na to, da regulativnost ureditve tudi mogoče ni primerno urejena.

Kar se tiče sovražnega govora, ki je ves čas v polemiki, tako v javnosti, kot tudi v strokovni javnosti, tudi v delu kritih, katere smo v preteklem letu tudi sprejeli, posamezne ne. Je bilo že v letu 2018, omenjena problematika bila obravnavana že tretjič v zadnjih devetih letih na Vrhovnem državnem tožilstvu v obliki kolegijskega dela, stališče je ostalo nespremenjeno. Vendar po drugi strani pa je moč ugotoviti, da se po kazalnikih in priloženi tabeli, za katero smo vam priložili od leta 2008 do 2018, trendi obračajo na pozitivno smer. Pri tem kaznivem dejanju, ki se nanaša, torej spodbujanja sovraštva in nestrpnosti, je moč zaključiti, da so bili povzeti vsaj s strani mene kot generalnega državnega tožilca, številni ukrepi. Eden izmed teh je bil, da je bil odrejen strokovni pregled v konkretni zadevi. Vrhovno državno tožilstvo je v eni izmed zadev vložilo zahtevo za varstvo zakonitosti zoper eno izmed sodb, kjer se pričakuje pomembna odločitev glede na nadaljnjo sodno prakso, a na kakšen način bo tožilstvo tudi obravnavalo tovrstna kazniva dejanja. Ustanovljena je bila v lanskem letu tudi posebna delovna skupina državnih tožilcev iz vsakega državnega tožilstva, kjer so predstavniki državni tožilci, ki se ukvarjajo s temi vprašanji oziroma s to problematiko kaznivih dejanj, tako da se bo obravnava, sodna praksa in dobre prakse, na ta način, da se glede teh sofisticiranih vprašanj tudi urejajo vprašanja primerne enovitosti kazenskega pregona. V zvezi s tem smo sodelovali tudi pri različnih vprašalnikih, sodelovali z zunanjo civilno javnostjo. Seveda, jaz pričakujem tudi pozitiven trend v naslednjih letih, vendar v enem letu, poročevalnem letu, obdobju, te premike ni moč naredit, pomembno je pa tudi na številu pripada kazenskih ovadb, ki se seveda, ki je tudi se stabiliziral, po drugi strani pa pričakujemo tudi normativno ureditev na drugih področjih, na katerih smo se zavzeli in smo tudi že seznanjeni, da se obravnavajo. Eden izmed teh je Zakon o medijih, po drugi strani pa tudi Zakon o prekrških zoper javni red in mir, kjer to področje - obravnavanje sovražnega govora - sploh še ni urejeno, kar se kaže na, nadaljnjo delo se kaže tudi na to, da se tudi usmeritve državnih tožilcev na posameznih zadevah, bolj določne usmerjajo in seveda statistični podatki kažejo, da so vsi trendi v pozitivni smeri, kaj več, bo tudi vodja kazenskega oddelka kasneje na posamezna vprašanja lahko tudi odgovoril, ki je posebej določen za to, da se ukvarja s temi vprašanji.

Kar se pa dotika, na koncu, bi želel poudariti trajanja postopkov in starejših nerešenih zadev, po politiki pregona, sprejel sem politiko pregona, izključno zaradi tega, da vsekakor nekako, ki se nanaša na starejše nerešene zadeve, prikazuje poročanje, urejeno poročanje, tudi v okviru informacijskega sistema, tako da vodje državnih tožilstev tako vidijo, imajo svoje podatke, vsakodnevno ažurirane, tako da se lahko tudi spremlja dnevno ažurirane podatke, na kakšen način so starejše nerešene zadeve nerešene, državni tožilci morajo poročat vodjam državnih tožilstev, Vrhovnemu državnemu tožilstvu. Seveda, je moč ugotoviti, da so ti ukrepi, ki so bili sprejeti v okviru analiz, kažejo na to, da se implementira sodoben sistem v zvezi z analitiko in seveda, lahko rečem, da ti ukrepi prispevajo k pospešitvi reševanja tudi starejših nerešenih zadev, kajti omogoča večji pregled nad posameznim spisom.

Kar se tiče izvrševanja pristojnosti Vrhovnega državnega tožilstva – moramo reči, da smo kljub kadrovski stiski, povečali število rešenih zadev, tisoč 187 kazenskih zadev, torej, da smo rešili tisoč 187 kazenskih zadev, kar pomeni, da se je povečalo reševanje / oglašanje iz dvorane/

Skupno letno poročilo je na 254 straneh, tako da… / nemir v dvorani/

Kar nadaljujte…

Smo / nerazumljivo/

Malo, malo, malo miru, prosim. Saj jaz mislim, da smo že proti koncu, če sledimo, kajne?

Tako ja, tako, ja, v bistvu samo še zadnji odstavek, ja.

V bistvo, kar kaže, glede obremenjenosti državnih tožilcev, je moč ugotovit, da so bila tožilstva še bolj obremenjena, glede na kadrovsko problematiko, tako vseh kazalcev uspešnosti, učinkovitosti in gospodarnosti, je moč zaključiti, da so bili državni tožilci oziroma državna tožilstva uspešna in pa tudi, da se v skladu s predstavljeno in postavljeno politiko pregona, ta pregon uspešno nadaljeval in seveda, bi lahko delo kot, državnih tožilstev in državnih tožilcev za leto 2018 ocenil kot uspešno. Seveda, bi sledili svoji zavezi, da bomo tudi v prihodnje z veliko mero prizadevnosti in učinkovitosti prispevali k temu, da bo delo državnih tožilstev in tožilcev uspešno in učinkovito, tako kot v letu 2018. Hvala lepa.

Hvala lepa tudi vam.

Mislim, da smo si lahko vsi dobili direkten vpogled v poročilo državnega tožilstva. Zdaj pa bi dala naprej besedo predstavniku Državnotožilskega sveta, gospod Robert Reiner / izklop mikrofona/

/ vklop mikrofona/ Postopkovno, izvolite, gospod Möderndorfer.

Hvala lepa, predsednica.

Jaz sicer spoštujem vse goste in, bom rekel, z veseljem poslušam poročila, vendar, vsi znamo brati. Ta poročila smo dobili, so obsežna in mi smo zdajle poslušali 45 minut – poglejte, koliko je tukaj gostov. mi smo lahko do šestih popoldne samo na poročilih. prosim, če se to omeji, zato ker potem ne bo niti več časa za razprave. To tako ne bo šlo. Se opravičujem z vsem spoštovanjem, ampak ne bi rad imel zdaj tukaj ponovno bralnih vaj, ker to nikamor več ne pelje. Malo spoštovanja tudi do Državnega zbora. V končni fazi znamo sami brati poročil, poročila, se opravičujem.