10. redna seja

Odbor za finance

5. 6. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Člani in članice Odbora za finance, vsi ostali povabljeni, dobro jutro! Začenjam 10. sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da je zadržan in da se današnje seje ne more udeležiti član odbora, poslanec Anže Logar. Kot nadomestna članica pa danes na seji odbora sodeluje poslanka Mojca Žnidarič, ki nadomešča poslanko Moniko Gregorčič iz Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje. V poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, zato ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVI ZAKONA O NEMATERIALIZIRANIH VREDNOSTNIH PAPIRJIH V DRUGI OBRAVNAVI. Predlagatelj zakona je Vlada.

K obravnavi te točke dnevnega reda so vabljeni predstavljeni predstavnice in predstavniki Ministrstva za finance, Državnega sveta, Društva Malih delničarjev, Vseslovenskega združenja malih delničarjev in Zakonodajno-pravne službe. Tule se popravljam – pravilni naziv enega od vabljenih je Društvo Mali delničarji Slovenije. Prejeli smo tudi dodano gradivo k predlogu zakona in sicer dopis Društva Malih delničarji Slovenije z dne 25. aprila 2019, dopis Vseslovenskega združenja Malih delničarjev z dne 20. maja letos, mnenje Komisije Državnega sveta za gospodarstvo, obrt, turizem in finance z dne 16. maja, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 21. maja, dodatna pojasnila Ministrstva za finance na mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 4. junija letos in danes smo na klop prejeli še dodatno pobudo Društva mali delničarji Slovenije v zvezi s predlagano novelo Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih.

Rok za vlaganje amandmajev k predlogu zakona je potekel 30. maja 2019. Amandmaje so vložile poslanske skupine koalicije in sicer k 2. in 3. členu predloga zakona.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona in dajem besedo predstavnikom Ministrstva za finance, državnemu sekretarju gospodu Metodu Dragonji.

Izvolite, prosim.

Metod Dragonja

Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, dobro jutro vsem skupaj!

Danes imamo v drugem branju Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih in to sicer v tistem delu, kjer so ostale še odprte zadeve oziroma problemi vezani na registrske račune, preko katerih so državljani Republike Slovenije lahko izvajali svoje pravice iz naslova vavčerjev v okvirih lastninskega preoblikovanja podjetij in na te račune prenašali konkretne pretežno lastniške vrednostne papirje, delnice družb, ki so bile v postopku lastninskega preoblikovanja podjetij. V tekom izvajanja se je v tem zakonu pojavilo nekaj težav.

Imeli smo tudi ustavno presojo ene od določb, ki je bila sicer v zakon vnesena z amandmaji od poslanskih skupin, kar se tiče omejevanja stroškov borzno-posredniških družb, poleg tega se je pa pokazalo še nekaj drugih pomanjkljivosti v izvajanju tega zakona, zato se predlaga novela, ki vsebuje praktično korekcije treh členov veljavnega zakona. In sicer se najprej predlaga sprememba 27. člena Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki bo omogočil dedičem poenostavljeno in cenejšo, bolj enostavno izvršitev pravnomočnega sklepa o dedovanju. Omogočeno je, da bodo členi KDD lahko te prenose izvedli na podlagi izvršilnega sklepa o dedovanju za domače in tuje vrednostne papirje. Ob tem je treba poudariti, da vnašanje vseh drugih nalogov za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev na podlagi odločb državnih organov ali nosilcev javnih pooblastil centralni register, kot je na primer sklepi o izvršbah, sklepi o zavarovanjih, ostaja nespremenjeno. Z 48.a členom zakona se določa, da se nematerializirani vrednostni papirji na ukinjenih registrskih računih, namesto prenosa na račun pristojnega sodišča, tako zvana sodna položitev, prenesejo na skupni namenski račun, ki ga vodi KDD. Osebe, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili preneseni na skupni namenski račun, lahko do 31. 12. 2021, zahtevajo, da se ti vrednostni prenesejo na račun pri članu KDD. Po tem datumu, če te zahtevki ne bodo podani, pa se ti vrednostni papirji prenesejo na poseben račun kapitalske družbe. Če primerjamo predlagano besedilo zakonskih sprememb z zdaj veljavnim besedilom zakona ugotovimo, da nihče od udeležencev ni na slabšem oziroma, da so celo na boljšem. Sodišča ne bodo dodatno obremenjena s temi sodnimi depoziti, imetniki pa bodo imeli možnost izbire oziroma, se bodo lahko tem vrednostim papirjem tudi odrekli.

Če podamo nekaj konkretnih številk: skupaj je bilo v lastninskem preoblikovanju preneseno na KDD, na te registrske račune okrog 7,7 milijard vrednosti premoženja ob takrat, ob prenosu, na dan, potem ko so iztekli roki po zakonu za ukinitev registrskih računih, je 3. 2. 2017 ostalo na teh registrskih računih iz različnih razlogov, predvsem ker ni bilo aktivnosti teh imetnikov, 67 milijonov evrov premoženja. Na dan 31. 12. 2018 pa je na registrskih računih ostalo še 29,6 milijona evrov premoženja in teh 29,6 milijona evrov bo sedaj predmet ureditve, kot jo določa predlog 48.a člena zakona. Večina tega premoženja imajo fizične osebe, en manjši del pa, sicer tudi pravne osebe. Prav tako se predlaga sprememba četrtega odstavka, 48. člena zakona, zaradi uskladitve z ustavno odločbo. Borzno posredniške hiše so dale pobudo za oceno ustavnosti teh določb in z predlogom spremembe oziroma tega člena, se v bistvu udejanja odločba Ustavnega sodišča in sicer tako, da se v besedilu člena ohranja zgolj četrti stavek.

Predlog zakona je pripravljen predvsem z namenom, da sledi cilju, da se poenostavi in pospeši postopke in uskladi z odločbo Ustavnega sodišča, zato predlagamo, da se po opravljeni razpravi, predlog podpre. Amandmaji, ki so vloženi, ne posegajo v same vsebinske komponente predloga, rešujejo pa pripombe Zakonodajno-pravne službe. Te pripombe so večinoma nomotehnične narave oziroma v enem delu v bistvu se dodatno precizira terminologija, tako da, bi po potrebi, glede amandmajev in pa pripomb Zakonodajno-pravne službe, se oglasil kasneje. Vse pripombe Zakonodajno-pravne službe niso bile upoštevane, v predlogu amandmajev, tam kjer niso bile upoštevane, pa so obrazložene in mislim, da so v celoti zdaj tudi usklajene z Zakonodajno-pravno službo. Hvala lepa.

Hvala, gospod državni sekretar.

Nadaljujemo in sicer, je na vrsti predstavnica Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora, gospa Andreja Kurent.

Izvolite, imate besedo.

Andreja Kurent

Hvala lepa, dobro jutro.

Saj nimam kaj dodat, mislim, da nima smisla povzemat mnenje. Drži vse, kar je navedel državni sekretar, da so naše pripombe upoštevane ali v amandmajih ali so pojasnjene v pojasnilih, hvala lepa.

Hvala lepa.

Predstavnikov Državnega sveta danes ne vidim na seji, tako da prehajamo na besedo vabljenih. Od vabljenih je danes z nami predsednik Društva Malih Delničarjev Slovenije, gospod Rajko Stanković. Ali želite besedo? Če želite, imate na razpolago kot vabljeni, 5 minut za predstavitev stališča.

Izvolite.

Rajko Stanković

Hvala lepa za besedo. Bom zelo kratek.

Mi smo podali, takoj ko je bil zakon objavljen, pisno pobudo v zvezi s predlagano novelo. Primarno smo podali in tudi konkretno predlagali, spremembe 48.a in 48.b člena in sicer, z namenom, ker menimo, da ukinitev registrskih računov ne bi smela izpasti kot prikrita privatizacija oziroma nacionalizacija, ker če bi ostal KAD edini legitimni predstavnik za prevzem preostalih vrednostnih papirjev, bi tak občutek, na žalost, državljani imeli. Predlagamo, da imajo tisti izdajatelji, ki so dokazali skrbnost za male delničarje in ostale deležnike, se pravi, so izplačevali dividende, možnost prevzeti delnice, ki so preostale na registrskih računih, in na ta način poskušajo poskrbeti še v tem dodatnem zakonskem času do leta 2021 z aktivnim obveščanjem teh delničarjev, s pozivom, da prevzamejo te delnice, zlasti ker se večina njih ni odločilo, da preidejo iz registrskih računov na tako imenovane trgovalne račune z nesorazmerno visokimi stroški, ki so nastajali pri prenosu teh papirjev, pri izplačilu dividend in podobnih zadevah. Menim, da s tem v ničemer ne posegamo v smisel spremembe zakona. Še vedno v končni fazi te papirje, ki jih delničarji iz takšnih ali drugačnih razlogov ne bodo prevzeli, dobi KAD po letu 2021, in spodbudimo le, da družbe, se pravi, izdajatelji, ki so izkazali skrbnost do malih delničarjev, imajo možnost sami ali pa preko pooblaščencev pozvati bolj aktivno te delničarje, da uredijo ta prenos. In s tem potem ni nobenega očitka s strani morebitnih imetnikov, ki do sedaj niso poskrbeli za svoje premoženje, da o tem niso bili aktivno obveščeni. To je prva zadeva.

Danes sem vam na mizo dal še en predlog, ki je v bistvu po vsebini praktično enak predlogu, ki ga je podalo Vseslovensko združenje malih delničarjev. Mi smo le bolj natančno in določno zapisali, da želimo, da se v četrtem odstavku tega drugega odstavka predloga spremeni tako, da članic Centralno-depotne družbe, razen stroškov, določenih s tarifo Centralno-depotne družbe, fizičnim osebam ne smejo zaračunavati dodatnih stroškov za odpiranje in zapiranje ter za prenos vrednostnih papirjev, dodali smo »istega imetnika«. Se pravi, če je Jože lastnik, samo Jože lahko prenese svoje delnice na nek drug račun, ne more pa prenesti k odvetniku, in mora to prenesti k drugemu članu, ki je član, se pravi, drugi BPH oziroma borzni posrednik. Zakaj podajamo ta predlog? Ta predlog podajamo zato, ker menimo, da bi morali vzpostaviti prosti pretok storitve, tako kot lahko državljan danes zamenja operaterja telekoma, banko ali elektriko. Menim, da s tem členom omogočimo, da lahko po normalnih stroških brez penalov več ali manj vse borzno-posredniške hiše, ki jih je samo še šest, zaračunavajo izstopno provizijo, ki gre od 50 do 100 evrov, kar je nesorazmerno z vrednostjo teh vrednostnih papirjev. Zato bi prosil, če se lahko to upošteva.

Hvala lepa za besedo.

Hvala. Jaz vas samo prosim, da izklopite mikrofon.

Tako, gospe in gospodje, prehajamo na obravnavo. In sicer predlagam, da po končani razpravi o členih v skladu s tretjo alinejo 128. člena Poslovnika Državnega zbora odbor glasuje skupaj o vseh členih. Ali kdo temu nasprotuje? (Ne.)

Prehajamo na razpravo o členih in vloženih amandmajih.

V razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Kdo želi razpravljati? Prvi je na vrsti poslanec Jožef Horvat. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Prav lep pozdrav vsem!

Kot je parlamentarna praksa, mi dovolite, da pri 1. členu podam splošno stališče Poslanske skupine Nove Slovenije do novele Zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih.

Mi vidimo to novelo v treh točkah. In sicer, prvo je vnašanje nalogov za prenos vrednostnih papirjev na podlagi sklepa o dedovanju v register. Torej, predlog zakona pri izvajanju vnosov na podlagi sklepov o dedovanju v centralni register odpravlja omejitev izvajanja le na KDD. To pomeni, da bodo tudi člani KDD, na primer komercialne banke, lahko sami izvedli postopek izvršitve sklepa o dedovanju za domače in tuje vrednostne papirje. To naj bi po navedbi predlagatelja za dediče poenostavilo postopek in to rešitev mi pozdravljamo. Bi pa pri tej rešitvi imel takoj eno vprašanje: zakaj se sprememba nanaša le na sklepe o dedovanju in ne tudi na vse druge odločbe državnih organov.

In zdaj druga rešitev, gre za prenos nematerializiranih vrednostnih papirjev z ukinjenih registrskih računov. Mi razumemo tako, da predlog določa, da se nematerializirani vrednostni papirji na ukinjenih registrskih računih namesto na račun pristojnega sodišča prenesejo na skupni namenski račun, ki ga vodi KDD. In tudi to naj bi preprečilo veliko administrativno obremenitev sodišč. Vse rešitve, ki gredo v smeri zmanjšanja administrativnih obremenitev, v Novi Sloveniji pozdravljamo in tudi to rešitev pozdravljamo.

Tretja rešitev, uskladitev z odločbo Ustavnega sodišča je tako rekoč obvezna, saj si moramo prizadevati za pravno državo. In ocenjujemo, da ta rešitev odločbo Ustavnega sodišča ustrezno sanira.

Pod črto, mi bomo ta zakon podprli.

Hvala lepa.

Hvala, gospod poslanec.

Sprašujem poslanke in poslance, ali želi še kdo razpravljati? Kolegica Mateja Udovč, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Ja, kot je kolega predhodnik že povedal, se tudi jaz pridružujem temu, da bo Predlog zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih izboljšal pravni položaj dedičem pri izvršitvi pravnomočnega sklepa o dedovanju. Istočasno pa bo članom KDD omogočal uskladitev postopka izvršitve sklepa o dedovanju za domače in tuje vrednostne papirje.

V predlogu je tudi rešitev, da se nematerializirani vrednostni papirji na ukinjenih registrskih računih namesto prenosa na račun pristojnega sodišča prenesejo na skupni namenski račun, ki ga vodi KDD. Osebe, katerih nematerializirani vrednostni papirji so bili preneseni na skupni namenski račun, lahko do 31. 12. 2021 zahtevajo, da se ti vrednostni papirji prenesejo na račun pri članu KDD. Po tem datumu pa se ti vrednostni papirji nato prenesejo na posebni račun KAD. Po mojem mnenju je izvirni greh za zaplet nastal zaradi vztrajanja pristojnih ministrstev v preteklosti, Ministrstva za finance in Ministrstva za pravosodje, pri sodnih depozitih. Glavni razlog za sprejetje tega zakona pa naj bi bil omejiti svobodno gospodarsko pobudo borzno-posredniških družb. Strokovne službe na ministrstvih so v dobri veri in z dobrimi nameni pripravile takrat predlog obstoječega zakona, ki ga je prav iz teh razlogov soglasno podprla takratna koalicija. Vendar pa je danes realnost pokazala drugačno sliko od pričakovane. Po razpoložljivih podatkih je pri KDD še vedno približno 80 tisoč registrskih računov, na katerih so ostale delnice iz privatizacije. Po predlogu Ministrstva za finance pa bi se to pozabljeno premoženje čez dve leti preneslo na KAD. Prenos na sodišče tako ni več predviden, kar jaz tudi pozdravljam, zato ker je nesmiselno obremenjevati sodišča s tovrstnimi zadevami. Za osvežitev spomina pa še, če imetniki niso želeli izgubiti svojega premoženja, so morali delnice prenesti na trgovalni račun pri izbrani banki ali borzno-posredniški hiši, kot smo danes že slišali. To je naletelo na številne kritike, saj z registrskimi računi niso imeli stroškov, s trgovalnimi računi pa so borznoposredniške hiše zaračunavale stroške odprtja računa, zaprtja, vodenja, svetovanja in podobno. Po številnih kritikah, da je prenos delnic z registrskega računa pri KDD na trgovalni račun pri izbrani borzno-posredniški družbi ali banki, povezan z nezanemarljivimi, v nekaterih primerih predvsem z nesorazmernimi stroški. Državni zbor je z zakonom omejil stroške vodenja računa v odvisnosti od vrednosti premoženja na njem. Zakon je določal, da letni strošek vodenja računa in nadomestila za vzdrževanje stanja na računu ne sme presegati 0, 5 % povprečne vrednosti vrednostnih papirjev na njem. Ker tega nekatere banke oziroma borznoposredniške družbe niso upoštevale, je Državni zbor jeseni 2016 sprejel še avtentično razlago, ki naj bi še bolj nedvoumno določala, da se ta omejitev šteje kot zgornja meja vseh stroškov.

A nekatere banke in borznoposredniške hiše so ugotovile, da to v nekaterih primerih ne pokrije niti osnovnega vodenja računa, zato so se obrnile na Ustavno sodišče. V pobudo za presojo ustavnosti so navedle, da izpodbijanja ureditev prekomernega posega v njihovo pravico do svobodne gospodarske pobude. Nadaljnji razplet pa poznamo. Ustavno sodišče je sporne omejitve stroške vodenja na trgovalnih računih s prenesenimi delnicami razveljavilo. Ustavni sodniki so razveljavili člen zakona, ki je omejeval stroške trgovalnega računa posameznika, saj kot so ugotovili, Državni zbor ni izkazal obstoja javne koristi za omejitev teh stroškov. V zvezi s to problematiko obstaja še nekaj predlogov rešitev, ki jih predlagajo različni subjekti, vendar sem prepričana, da je predlog Ministrstva za finance optimalen, zato ga bom tudi podprla. Prav tako sem prepričana, da je že skrajni čas za celovito, pravično, strokovno ureditev tega specifičnega področja.

Hvala lepa.