Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, članice in člani odbora, vabljeni in ostali prisotni! Vse vas prav lepo pozdravljam!

Pričenjam 9. sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer predsednik odbora gospod Zvonko Černač. Na seji kot nadomestne članice in člani odbora s pooblastili sodelujejo iz Poslanske skupine SDS poslanca Žana Mahniča nadomešča poslanec Danijel Krivec, iz Poslanske skupine Levica poslana Boštjana Koražijo nadomešča poslanec Željko Cigler, iz Poslanske skupine SD poslanko mag. Bojano Muršič nadomešča mag. Meira Hot in iz Poslanske skupine SAB poslanko Mašo Kociper nadomešča poslanec Franc Kramar.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za razširitev oziroma odmik katere od predlaganih točk je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo k obravnavi 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O NALOGAH IN POOBLASTILIH POLICIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK, EPA 468-VIII.

Tega je Državnemu zboru predložila Vlada. Kot gradivo ste prejeli mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 23. 4. 2019, mnenje Komisije Državnega sveta za državno ureditev z dne 6. 5. 2019, opredelitev Ministrstva za notranje zadeve do amandmajem poslanske skupine SDS z dne 24. 6. 2019 in opredelitev Ministrstva za notranje zadeve do mnenja Zakonodajno-pravne službe z dne 26. 6. 2019. K tej točki so bili vabljeni predstavniki Ministrstva za notranje zadeve, policije, Zakonodajno-pravne službe in Državnega sveta.

V poslovniškem roku so amandmaje vložile: Poslanska skupina SDS k 3., 4., 5., 6., 11., 18. in 23. členu ter Poslanske skupine LMŠ, SD, SMC, SAM in Desus k 1., 2., 3., 4., 5., 7., 8., 9., 10., 11., 12., 13., 16., 17., 18., 19., 20., 22. in 23. členu.

Kolegij predsednika Državnega zbora je na 19. seji, 22. 3. 2019 sklenil, da se predlog tega zakona obravnava po skrajšanem postopku.

Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona v kateri bomo opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Tako odboru predlagam, da obravnavo nadaljujemo na način, da razpravljamo po vrsti o posameznih členih ter sproti razpravljamo in tudi glasujemo o amandmajih ter o morebitnih amandmajih odbora, na koncu pa še glasujemo o vseh členih skupaj. Ali kdo temu nasprotuje? Ugotavljam, da nihče.

Želi predstavnik predlagatelja podati dopolnilno obrazložitev k členu predloga zakona? Besedo imate gospod državni sekretar, mag. Sandi Čurin. Izvolite.

Hvala za besedo. Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, poslanci!

Predlagane spremembe in dopolnitve zakona o nalogah in pooblastilih policije se nanašajo na popolno implementacijo direktive 2016/681, Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. aprila 2016, o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih, tako imenovana PNR, za preprečevanje, odkrivanje, preiskovanje in pregon terorističnih in hudih kaznivih dejanj. In pa, dopolnitev in natančnejša ureditev določb na področju opravljanja policijskih nalog in izvajanja policijskih pooblastil s katerimi se želi izboljšati nekatere pomanjkljivosti Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ki so se pokazale pri izvajanju zakona v praksi. na podlagi mnenja Zakonodajno-pravne službe Državnega zbora in pa dodatne razprave predlogov zakona je bilo sprejeto izhodišče, da se v predlog zakona vključijo le spremembe in dopolnitve členov, ki se nanašajo na prenos tako imenovane PNR direktive. Na podlagi tega so bili oblikovani predlogi amandmajev k členom, ki se nanaša na prenos direktive in k členom, ki se ne nanašajo na direktivo in se predlaga njihovo črtanje.

V nadaljevanju bi želel na kratko podati neke bistvene poudarke in pa kronologijo, ki se nanaša na prenos same direktive. Namreč boj proti terorizmu in drugim hujšim oblikam kriminaliste, že dlje časa ena od prednostih nalog Evropskega unije pri zagotavljanju notranje varnosti. Za ta namen je vzpostavljen sistem za uporabo podatkov o letalskih potnikih. Leta 2011, je Evropska komisija v okviru vse evropskega projekta PNR, pripravila prenovljen predlog direktive Evropskega parlamenta in Sveta o uporabi podatkov iz evidenc podatkov o potnikih z namenom uskladitve nacionalnih zakonodaj v državah članicah Evropskega unije na tem področju. Slovenska policija je v okviru nacionalnega projekta začela dejavnost za pripravo lastne nacionalne zakonske podlage za zbiranje, hrambo, obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v letalskem prometu. Pravna podlaga je bila pripravljena na podlagi predhodno izdelane presoje vplivov na zasebnost pri obdelavi podatkov o potnikih. Namreč pri izdelavi teh presoj vplivov, je bilo v veliki meri upoštevano tudi stališče in pa izhodišča ostalih deležnikov, med temi tudi informacijske pooblaščenke, ki je ne nazadnje tudi samo presojo vplivov v procesu nastajanja podprla oziroma pohvalila. Skratka, ta dokument je temeljil na omejiti čezmernih posegov v človekove pravice pri izvajanju tega novega pooblastila policije. Nacionalna pravna podlaga je bila sprejeta z zakonom o spremembah in dopolnitvah Zakona o nalogah in pooblastilih policije, ZNPPol-A, ki je začel veljati 14. marca 2017. S tem je policija dobila, kot omenjeno, novo policijsko pooblastilo za pridobivanje, hrambo, obdelavo in uporabo podatkov o potnikih v letalskem prometu, to je podatkov o potnikih prijavljenih na lete oziroma tako imenovani API bazo, se pravi, Advance Passenger Information, in pa podatkov o potnikih iz sistema rezervacij letalskih vozovnic, tako imenovano PNR, Passenger Name Recorders, se pravi, dva vira podatkov. Policija podatke pridobiva od letalskih prevoznikov, ki prevozno dejavnost opravljajo tako iz tretjih držav ali iz držav članic Evropske unije na ozemlje Republike Slovenije in pa seveda v obratni smeri oziroma z vmesnim postankom na ozemlju Republike Slovenije. Med sprejemanje ZNPPOL-A, ki je, kot rečeno, je stopil v veljavo marca 2017, je bila v pravni red Evropske unije sprejeta prej omenjena direktiva 2016-681, in sicer z dne 27. aprila 2016, ki pa se vsebinsko nekoliko razlikuje od omenjenega ZNPPOL-A. Pooblastilo policije pridobljeno v ZNPPOL-A je v posameznih deli bolj omejen oziroma je še bolj upoštevano načelo sorazmernosti v zvezi s posegi v človekove pravice, kot je to določeno v sprejeti direktivi 2016-681. In zaradi tega je vsebine direktive s tem namenom nujne in pa celovite implementacije direktive, je v nacionalni pravni red potrebno dodatno in podrobneje opredeliti njeno vsebino, predvsem z vidika prilagojene obdelave podatkov PNR in API, način obdelave podatkov, seznama hujših kaznivih dejanj, načina in pogojev pošiljanja podatkov drugim upravičencem, časa hrambe podatkov PNR in API, depersonalizacije podatkov in pa pogojev za razkrivanje depersonaliziranih podatkov in določitve za to pristojnega organa. Ti vidiki so vključeni v členih od 112.b do 112.f in pa v členih 128 in 129.

Mogoče še par besed na razlikovanje med tem PNR podatki in kaj so APi podatki. Namreč PNR podatki predstavljajo z vidika uporabnosti podatkov nepreverjene osebne podatke, ki sami po sebi še ne omogočajo popolne identifikacije posameznega potnika. Te podatke namreč posredujejo sami potniki pri rezervacij letalske karte, poleg tega tudi ne vsebujejo vseh identifikacijskih elementov, kot je na primer datum rojstva in podobno. Prav zato njihovo dodatno ali dodano vrednost predstavljajo API podatki, ki so razvidni šele iz strojno berljive vrstice potovalnega dokumenta posameznika. In za izvedbo naloge policija potrebuje tako APi kot PNR podatke za vsakega posameznega potnika. Ne nazadnje je v direktivi v prilogi 1 so API podatki sestavni del PNR podatkov.

Pri samem delovanju policija pri teh nalogah deluje tako, bom rekel, proaktivno na osnovi izdelanih ocenjevalnih meril in pa sprotno oziroma reaktivno na osnovi že, bom rekel, tekočih kriminalističnih preiskav oziroma na osnovi podatkov iz obstoječih baz policije. Če poskušam čisto plastično predstaviti, podatki PNR in API gredo iz centralnega rezervacijskega sistema, kjer se potniki registrirajo in pa skozi vhodni sistem na letališču v analitično obdelavo podatkov, to je en del, kjer, bom rekel, skozi prej omenjena merila lahko dobimo določene zadetke. In pa drugi tir, ki pa gre skozi baze podatkov policije, kjer so tudi zadetki na osnovi že storjenih nekih dejanj, naj si bo kaznivih dejanj oziroma tiraličnih iskanj in podobno. Pri tem naj omenim, da za leto 2018, kjer je bilo nekaj manj kot milijon potnikov, je bilo le 1 % tovrstnih zadetkov. Govorim o nekaj okoli 10 tisoč zadetkov - in od tega je 730 nekaj manj kot 740 tistih zadetkov, ki je šlo skozi ta analitični sistem, vsi ostali pa so šli skozi sistem že obstoječih baz podatkov. To pomeni, da so samo ti zadetki tisti podatki, do katerih policija ima dostop in katere, potem še dodatno preveri, da ne bi prišlo do kakšnih zmotnih ali nepravilnih vnosov. Ob vseh teh zaznavah oziroma vseh teh zadetkih se izdelajo zapisniki za vsak zadetek posebej namen - kdo je imel vpogled - tako, da se vodijo te evidence.

Sedaj mogoče še nekaj besed o tem koliko je držav članic Evropske unije v celoti že preneslo določila direktive oziroma implementacijo direktive. Teh je v popolnosti prineslo 22 držav članic, 3 države članice med temi tudi Slovenije le delno, dve državi članici še nista implementirali direktive. Ravno tolikšno se pravi število 25 je držav članic, ki uvaja direktivo na notranjih letih EU. V primeru neimplementacije direktive kot običajno sledijo tudi finančne sankcije oziroma rok za prenos direktive je bil maj 2018. Slovenija je dobila opozorilo s strani Evropske komisije o neimplementaciji, na kar smo posredovali na podlagi sklepa Vlade jeseni 2018 obvestilo o delni implementaciji direktive in da smo v postopku njenega prenosa. V nadaljevanju, če bo potrebno kolikor bo potrebno sta z menoj tudi kolega eden iz normativnega dela drugi pa čisto iz operativnega, ki je od samega začetka sodeloval pri pripravi zakonskih podlag in pa samem izvajanju teh / nerazumljivo/ aktivnosti tako, da če bo potrebno lahko tudi slikovito na konkretnih primerih predstavimo kakšen je doprinos uporabe oziroma rezultati uporabe tovrstnega orodja najsibo pri identifikaciji storilcev kaznivih dejan najsibo tudi pri identifikaciji potencialnih žrtev oziroma oškodovancev, ki so na tovrstnih letih. Za enkrat toliko smo pa seveda na razpolago v nadaljevanju kolikor bo to potrebno.

Hvala.

Hvala tudi vam. Preden nadaljujem mi dovolite, da preberem še eno pooblastilo.

In sicer, iz Poslanske skupine SMC poslanko Janjo Sluga nadomešča poslanka Mateja Udovč. Želi besedo sedaj še predstavnica Zakonodajno-pravne službe.

Izvolite, gospa Mira Palhartinger.

Hvala za besedo.

Pozdravljeni!

Zakonodajno-pravna služba je svoje mnenje izdala 23. aprila letos. Podrobneje ga v bistvu ne bom povzemala niti to ni treba. Bi pa iz okvira teh naših uvodnih pripomb in opozoril povedala, da se poglaviten del predlaganih sprememb in dopolnitev nanaša na implementacijo direktive, ki je bila sedaj tudi že podrobneje predstavljena. V zvezi s to vsebino predloga zakona bi zato želeli samo opozoriti, da gre za materijo, ki je bila z novelo Zakona o nalogah in pooblastilih policije že unesena v naš pravni red. S tem predlogom zakona pa naj bi se še nekoliko dogradila. V zvezi s tem opozarjamo, da je veljavna ureditev teh ukrepov tudi glede vprašanj in vidikov, ki jih obravnava obravnavani predlog zakona trenutno predmet presoje pred Ustavnim sodiščem, kar je treba posebej opozoriti. Ker gre za vsebino, ki se nanaša na informacijsko posebnost posameznikov na tem mestu zgolj ali pa za začetek neko načelno opozorilo, da to dejstvo že samo po sebi zahteva tudi presojo sorazmernosti predlaganih ukrepov. Poseg v varstvo zasebnosti je namreč dopusten le, če je v zakonu odločeno opredeljeno s kakšnim namenom in kateri podatki se smejo zbirati in obdelovati. Če so ti podatki glede na namen obdelave nujno potrebni, če sta predvidena tudi nadzor in varstvo tajnosti izbranih podatkih le na ta način je mogoče preprečiti nevarnost, da se osebni podatki zbirajo preširoko na zalogo in se morda kasneje uporabijo za namene, za katere niso bili predvideni. V opozorilih smo opozorili tudi na spremembe na področju uporabe tehničnih sredstev. Te rešitve se z amandmajem opuščajo. Opozorili smo tudi na načelo legalitete. Kar zadeva konkretne člen bi želela tukaj poudariti samo nekatere temeljne pripombe. Glede 9. člena smo opozorili na razširitev namena zbiranja in obdelave podatke API v razmerju do direktive 2004/82, po kateri naj bi se vsa odstopanja uveljavila restriktivno. Kar se tiče 10. člena smo opozorili na določbo 112.b člena, ki se glede zbiranja podatkov PNR ne omejuje le na zunanje lete, ampak je ureditev predlagana širše. Taka rešitev je po direktivi predvidena zgolj kot opcija seveda ob določenih obveznostih države, da to tudi priglasi Evropski komisiji. Opozorili smo tudi na določbo 112.b člena glede priprave posodobitve in uporabe nediskriminatornih ocenjevalnih meril za identifikacijo. Tukaj smo pač opozorili predvsem na nedoločnost in načelo legalitete ter potrebo po jasnejši določitve teh meril vsaj v temeljnih obrisih naravi zakona. V mnenju bi povzela tudi pripombo o razlikovanju med podatki in rezultati obdelave, kjer ni jasno definirano kaj naj bi ti rezultati zajemali in kako bo nacionalna enota preverila kaj bo v posameznem primeru posredovala drugim organom. 112.č člena pa izpostavljamo v zvezi z naborom kaznivih dejan, ker bi lahko ta seznam kot je predlagan presegel seznam kaznivih dejanj, ki je določen v direktivi in je omejen tudi z cilji, ki jih ta direktiva zasleduje. Glede 16. člena bi še rada opozorila. Tukaj gre za določanje vsebine evidenc. Z amandmajem se te določbe nekoliko spreminjajo in se tudi usklajujejo z novelo Zakona o letalstvu, vendar tudi tu kot je tudi pri Zakonu o letalstvu bilo opozorjeno opozarjamo, da določanje nekaterih podatkov v posameznih točkah ostaja presplošno in je zato za posameznika za v naprej nepredvidljivo, kar bi bilo lahko sporno z vidika varstva zasebnosti kot ga določa 38. člen Ustave. Glede 21. člena smo opozorili na način, da persionalizacije podatkov API, kjer se predlagana ureditev nekoliko odmika od ureditve, ki jo vsebuje direktiva. Nazadnje pa smo opozorili tudi na oziroma smo ugotovili tudi, da predlog zakona ne vsebuje posebnih prehodnih določb.

Kar se tiče vseh teh pripomb, ki sem jih povzela bi želela ugotoviti, da so s strani predlagatelja bila poslana dodatna pojasnila. Ta pojasnila smo proučili in ocenjujemo, da kot dodatno zakonodajno gradivo predstavlja neko tudi dodatno obrazložitev predlaganih rešitev in argumentacijo zakaj predlagatelj vztraja pri predlaganih rešitvah.

Hvala.

Hvala lepa.

Želi besedo še predstavnik Državnega sveta? Gospod Marijan Maučec, imate besedo. Izvolite.

Hvala za besedo.

Komisija za državno ureditev je obravnavala predlagani zakon 24. 4., zato je treba povedati tukaj, da pač nismo imeli vpogleda na te amandmaje, ki so bili, ki so predloženi pozneje. Ampak je vseeno na svoji seji dala pozitivno mnenje do zakona, s preprostega razloga, to kar je bilo povedano tudi od predlagatelja in tudi pravne službe, glede direktive in pa sledenju temu in dva največja argumenta, ki sta bila na komisiji predložena je to, da s temi podatki je potem možno slediti in pa zaustaviti teroristične organizacije, posameznike še v pravem času. Kar pa je še najbolj pomembno, je bilo tisto, ki je obvladalo pa to na ta način pa možnost vodenja evidenc in podatkov je bilo možno zaslediti tudi žrtvam, tisti ki so potem najbolj nezaščiteni na ta način, pa vseeno bi lahko omogočili in pa odkrije tudi, predvsem ključna zadeva je trgovanje z ljudmi. Smo pa opozorili tudi to kar je bilo povedano, glede na to kako so bili vključeni v proces zakonodaje varstva osebnih podatkov. Varuh človekovih pravic, ki je tudi bilo že zdaj povedano, da 112. člen je v ustavni presojo in pa tudi stališče informacijske pooblaščenke, ki opozarja na varovanje osebnih podatkov, ampak kot rečeno, prevladala je zadeva, da sledimo direktivi, in pa da tiste najbolj, ki so najbolj ogrožene kot žrtve, na ta način so nas prepričali, da se jim pomaga. To je stališče Komisije za državno ureditev Državnega sveta.

Hvala.

Hvala tudi vam.

Želi besedo morda še predstavnik policije? (Ne.) Potem pa v razpravo dajem 1. člen h kateremu je bil vložen amandma poslanskih skupin LMŠ, SD, SMC, SAB in Desus. Želi kdo razpravljati? Ugotavljam, da ne. Torej zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 1. členu.

Ali je želel? Potem pa se opravičujem, gospod poslanec Željko Cigler, izvolite.

Hvala lepa.

Se opravičujem, ko sem na preveč nežen način želel opozoriti, da želim nekaj besed povedati. Hkrati se opravičujem tudi vsem članom Odbora za infrastrukturo, ki smo včeraj skupaj sedeli pri obravnavi Zakona o letalstvu, kjer smo praktično identične zadeve in probleme obravnavali. Da je to res, pa se lahko dobi sporočilo mobilnega operaterja naših, ki ima naše mobitele skupaj in bo rekel ja, ti so pa res včeraj skupaj sedel.

Ob tem ker je že Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora povedala, bi rad rekel v imenu Levice, da je februarja 2017, bila sprejeta novela A tega zakona, ki je danes novela B, ki ga obravnavamo, in je okrepila pooblastila policije, uvedla možnosti masovnega nadzora električnega paralizatorja, uporabo, etc. Skratka, novela A torej ni prinesla nič drugega kot povečanje represije in so se skoraj vse rešitve nanašale, ki jih je ta novela prinesla, predvsem na to. Več represije, manj zasebnosti, kljub temu, da je povečanje represije nadzora nad ljudmi ni tisto, ki bi prinašalo več varnosti. Zato smo v Levici predlogu takrat nasprotovali, vložili številne amandmaje, ki bi črtali najbolj sporne odločbe, ampak žal niso bile sprejete. Kot je bilo že povedano, je glede novele A, Varuh človekovih pravic oktobra 2017, varuhinja, vložila zahtevo za presojo ustavnosti tako 12.a člena, to je zbiranje podatkov o letalskih potnikih, 113. člena te novele, to je uporaba težjih sredstev pri zbiranju podatkov, optična prepoznava registrskih tablic na primer, in 114. Člena, to je pa uporaba tehničnih sredstev pri zbiranju, pri izvajanju policijskih pooblastil in spremljanju javnih zbiranj. Ustavno sodišče, kot je bilo rečeno, o tej zadevi še ni odločali. In današnja novela B, / nerazumljivo/, ki jo obravnavamo, v pretežnem delu se nanaša na zbiranje podatkov o letalskih potnikih. Torej, nanaša se na člene, ki so v tem trenutku pred Ustavnem sodiščem, kot je bilo povedano in jaz ponavljam še enkrat in se spreminjajo še preden je Ustavno sodišče odločilo ali so ti členi, ki so osporavani, skladni z Ustavo Republike Slovenije. S to novelo je povezana tudi Novela zakona o letalstvu, kot sem povedal, ki smo jo včeraj obravnavali na Odboru za infrastrukturo. In novela A, ki je prinesla določbe o nadzoru nad letalskimi potniki je bila slaba in nasprotovali so jo tako informacijski pooblaščenec, varuh, kot naša Zakonodajno-pravna komisija, ampak kljub temu je bila sprejeta z izgovorom, da se implementira direktiva EU, ki je bila danes že večkrat navedena, čeprav v tistem času sploh še ni bila sprejeta in sedaj je izgovor enak, da je potrebno določbo uskladi z to direktivo. Kot po navadi, ni predlagana minimalna ureditev iz direktive, ampak maksimalni nadzor in vse možnosti, ki so na razpolago. In iz tega stališča smo včeraj v Levici opozorili, da dejansko Slovenija vse manj predstavlja socialno državo in vedno bolj se pomikamo v to, da bomo v Ustavno napisali: Slovenija je policijska država. Vsaj takšen je nadzor, nadzor je tako močan, da krepko posega v človekove pravice, temeljne svoboščine, predvsem pa v dostojanstvo samega človeka, ki v tej državi živi.

Rad bi rekel, da predlog, ki je sedaj v obravnavi in kateremu bomo sprejemali amandmaje, je le nadaljevanje te politike represije, na kar je Levica opozarjala že v prejšnjem mandatu. Predlog je zelo sporen, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba našega Državnega zbora prej, in če preberemo še potem pripombe, ki sta jih dala na varianto B informacijski pooblaščenec in pa varuh, potem je jasno, da tega zakona ne bi smeli sprejeti v Republiki Sloveniji. Sicer, amandmaji o katerih se bo glasovalo, črtajo nekaj spornih določb, a problem je že v samem veljavnem zakonu, ki je z novelo A vnesel sporno masovno zbiranje podatkov, z današnjo novelo pa se ponovno predlaga sporne spremembe že tako spornih odločb. In dokler ustavna presoja glede te novele A ni končana, je ponovno poseganje v te določbe še kakršnokoli dodatno zaostrovanje represije v Republiki Sloveniji nedopustno.

Ne glede na amandmaje in ne glede na dodatne obrazložitve, je potrebno zakon preprosto zavrniti in to bi bila edina utemeljena in primerna odločitev, ki bi bila danes sprejeta na našem odboru oziroma na samem zasedanju Državnega zbora. Hvala lepa.

Hvala lepa gospod poslanec. Ugotavljam, da je še interes za razpravo, tako da besedo dajem gospodu Predragu Bakoviću. Izvolite.

Hvala lepa predsedujoči. Spoštovani predstavniki policije, ministrstva najprej bi vam želel ob vašem današnjem prazniku čestitati in želim vam vse dobro tudi v bodoče, tako vam tukaj ki sedite, kot vsem policistom na delovni dolžnosti in vse ostalih zaposlenih.

Slišali smo, da v tem primeru gre za implementacijo direktive, popolno implementacijo in da smo pravzaprav v neki manjšini treh ali petih držav, ki smo delno ali pa celo nekatere niso implementirale to direktivo. Slišali smo tudi, da so upoštevana načela sorazmernosti. Moram tukaj povedati, da iz lastnih izkušenj vem, pa verjamem tudi vi ostali kolegi, da policija ima izjemno restriktivno urejen nadzor nad vpogledom v evidence in tudi posledice morebitnih zlorab, ki se vedno lahko zgodijo kjerkoli so izjemno hude. Tako da se v tem trenutku ne bojim in nimam nekih bojazni glede tega, sploh če si malo plastično predstavljamo kako te stvari izgledajo, na podlagi teh podatkov, ki jih dajejo prevozniki in tudi potniki sami, se uparjajo ali preverjajo preko uradnih evidenc, ki jih policija izvaja, ki jih policija upravlja in tukaj se potem lahko pojavijo zadetki, ki kot smo slišali tudi predstavljajo cca en procent vseh teh potnikov, kar je izjemno malo. In kaj to pomeni? Pravzaprav gre tukaj samo za pomoč policiji, da bolj opravi sovje delo in ne nazadnje hkrati se pa razbremeni večino potnikov, ki gredo po nekih normalnih poteh in normalni namenih in se pozornost policije preusmeri samo na tisti delček ljudi, ki pa se na podlagi teh evidenc vzpostavi nek sum ali nek indic, da bi lahko bilo karkoli narobe. Zato sam osebno menim, da je ta novela, ki se pripravlja, ki jo imamo pred seboj v redu, dobra in da bo s tem samo olajšala delo policiji in hkrati tudi poskušala v čim manjši meri preprečila to, da se ta pooblastila širijo na veliko maso ostalih potnikov. Hvala lepa.