Spoštovani vsi prisotni, pričenjam 9. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. Za enkrat nimam nobenih obvestil glede zadržanosti oziroma nadomeščanj. K dnevnemu redu ni bilo predlogov za razširitev oziroma umik predlagane točke dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA V ZVEZI Z ANOMALIJAMI V SISTEMU PLAČ V JAVNEM SEKTORJU. Predlog priporočila je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev Slovenske demokratske stranke, s prvo podpisanim Danijelom Krivcem.

Prejeli ste naslednje gradivo, ki je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora in sicer, predlog priporočila z dne 8. maja letos, mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 13. maja letos, mnenje Vlade z današnjega dne, ki vam bo razdeljeno na klop.

K tej točki dnevnega reda sem povabil predlagatelja, predsednika Vlade Republike Slovenije - ki se je zaradi drugih službenih obveznosti za to sejo opravičil, ministra za javno upravo Rudija Medveda - ki ga pozdravljam skupaj s sodelavkama, ministra za zdravje Aleša Šabedra - pozdravljen s sodelavci, ministra za obrambo Karla Viktorja Erjavca – ki ga nadomešča državni sekretar dr. Klemen Grošelj s sodelavci in predstavnico Zakonodajno-pravne službe.

Pričenjamo torej z obravnavo Predloga priporočila, o katerem bomo na podlagi 171. člena Poslovnika v povezavi s 126. členom opravili razpravo in glasovanje o predlogu priporočila. Obveščam vas tudi, da je bil do začetka obravnave tega predloga vložen 1 amandma in sicer, s strani Poslanske skupine Nove Slovenije in ga boste tudi v nadaljevanju seje prejeli na klop.

V imenu predlagatelja dajem najprej besedo poslanki Jelki Godec, v nadaljevanju pa tudi poslancu Žanu Mahniču.

Izvolite, poslanka Jelka Godec.

Najlepša hvala, en lep pozdrav.

Zdaj, vsi vemo, da je v dobrem desetih letih nazaj bil sprejet Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, ki ureja sistem plač funkcionarjev in javnih uslužbencev v javnem sektorju, opravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za njihovo določanje, obračunavanje in izplačevanje ter pravila za določanje obsega sredstev za plače. Opredeljuje tudi postopek za spremembe razmerij med plačnimi skupinami in plačnimi podskupinami v javnem sektorju in da so se v teh desetih letih pokazala kar nekatera odstopanja oziroma anomalije, kar je bilo v bistvu leta 2008, ko je bil ta enotni plačni sistem sprejet, tudi rečeno, da se bodo zadeve analizirale, spremljale in v kolikor bo prihajalo do večjih – kot sem dejala, anomalij in nejasnosti, porušenih razmerij znotraj plačnih skupin oziroma podskupin, da se bo ta zakon oziroma tak enotni plačni sistem tudi revidiral, popravljal.

Vemo, da se zadeve v družbi spreminjajo. Spreminjajo se tudi razmere torej znotraj javnega sektorja. Ne nazadnje se na področju, marsikaterem področju tudi tanjša to razmejevanje med javnim in zasebnim sektorjem oziroma obračunavanju plač med njimi, namreč poznamo javno zasebna partnerstva, poznamo koncesije, kar tudi prinaša pretrese v samem enotnem plačnem razmerju. Imamo več različnih kategorij javnih uslužbencev - skoraj toliko, kot je različnih javnih funkcij in organizacij. Imamo razlike med tistimi, ki delajo na ministrstvih, občinskih upravah, ki se definitivno razlikujejo od tistih, ki delajo v zdravstvu ali obrambi. Ravno zato, pa še iz katerega drugega razloga, ki jih bova kasneje tudi s kolegom Mahničem opisala, je potrebno sistem oziroma Zakon o sistemu plač v javnem sektorju, enotni plačni sistem preveriti, prevetriti, predvsem z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti. Predlagatelji zahteve menimo, da je potrebno več sprememb, med drugim vzpostavitev ustreznih razmerij med plačnimi razredi in spodbujanje nagrajevanja, ki bodo omogočili, da so zaposleni, ki so bolj učinkoviti pri svojem delu, tudi bolje plačani. Seveda pa je pri tem treba zagotoviti ustrezen sistem, ki bo omogočal objektivno ocenjevanje.

Menimo, da se s konstruktivnim pogovorom s sindikati v javnem sektorju, lahko poišče najboljšo rešitev, ki bo seveda finančno vzdržna in pravična. Potreben pa je kar temeljit razmislek o izločitvi posameznih delov iz enotnega plačnega sistema. Danes govorimo predvsem o zdravstvu in obrambi, ki sta v tem trenutku, ali pa ne v tem trenutku – že dalj časa slabo ocenjena. Kolega Mahnič bo povedal seveda tudi o vojski, ampak če gledamo področje zdravstva, je v tem trenutku na področju zdravstva kar nekaj stvari, ki dajejo temu našemu delu sistema oziroma zdravstvenem sistemu, negativno oceno. Slovenski zdravstveni sistem pestijo vedno večje težave, torej nekje od splošne krize naprej, tam leta 2008, 2009, se je eskaliralo v zadnjih letih. Ne nazadnje tudi v bistvu kriza na področju primarnega zdravstva, potem na področju specializacij, imamo ne ažurirano javno mrežo, ugotovljene realne potrebe po zdravstvenih storitvah – jih ni, zmanjšan je vpis na posamezne specializacije, odhajanje mladih zdravnikov, pa tudi uveljavljenih strokovnjakov v tujino, preplačilo materiala, nerešene korupcijske zgodbe, delo zdravnikov v več zdravstvenih ustanovah, uničenje določenih programov, recimo programa otroške kardiologije – vse to je v bistvu lahko rečemo posledica ignorantske politike zadnjih pet let. Nesposobnost, nestrokovnost vodstvenega kadra v posameznih javnih zdravstvenih ustanovah, monopola zdravstvene zavarovalnice in seveda tudi škodljive zakonodaje, ki je bila sprejeta v prejšnjem mandatu.

V samem zdravstvenem sistemu pa danes govorimo tudi o uveljavljanju menedžerskih metod in tehnik vodenja javnih zavodov. O tem je govoril prejšnji minister, o tem govori tudi sedanji minister. Do teh sprememb, brez sprememb v razmerju med javnimi uslužbenci, pa definitivno po našem mnenju ne bo prišlo. Zato je potrebno znotraj javnega sektorja preučiti in spremeniti organizacijske strukture na področju tudi vodstvenega sektorja. Namreč danes je zelo pomembno za kvalitetno delo v zdravstvu, da se zaposlenim na tem področju, pa verjetno tudi kje drugje zagotovi zadovoljive delovne pogoje, možnost za razvoj in kar je najpomembnejše seveda dobro vodenje.

Predstojniki oziroma vodstva pa danes nastopajo kot izvrševalci zakonodaje, predpisov pri tem ne morejo zagotoviti javnemu uslužbencu niti naj - torej ne višjih, ne nižjih pravic oziroma plačil, ker je vse tako določeno v zakonu ali v kolektivni pogodbi. Predvsem manjka stimulativni del plače, ki bi vplival na produktivnost, torej variabilni del plače, kot del plače iz naslova višje produktivnosti, bi predstavljal spodbudo za zaposlene v javnem sektorju, če hočete na področju zdravstva. Mnogi zaposleni v zdravstvu, ki delajo več in bolj učinkovito pa bom rekla tukaj se ne moremo ozirati na to, kdo naredi več bolnikov v enem dnevu, ampak tisti, ki v bistvu opravljajo kakovostnejše delo. Vemo, da lahko zdravnik enega, ki ne vem, ima globljo rano odpravi v treh minutah z napisom, da napiše napotnico, ali pa ga obravnava dalj časa in sam zašije rano. Torej kvalitetnejše oziroma kakovostnejše delo naj bo stimulirano. Danes pa so tisti, ki delajo kvalitetnejše, kakovostnejše, vrženi v plano uravnilovko in neučinkovit sistem nagrajevanja boljšega dela. Vodilnim kadrov v javni upravi oziroma na področju zdravstva je treba omogočiti ustrezne mehanizme in pristojnosti, ki bodo zagotovili izvedbo omenjenega predloga. V sedanji zakonodaji je po našem mnenju preveč avtomatizmov za nagrajevanje, za delovno uspešnost, premalo je povezanosti med dejansko opravljanim delom in pa rezultati.

Če gledamo spet samo področje zdravstva, ki ga omenjamo tudi v priporočilu, je v Zakonu o sistemu plač v javnem sektorju recimo ni niti možno si za nagrajevanje za specialiste na terciarju recimo, ki opravljajo določene storitve, ki jih nihče drug ne. To je recimo za tiste, ki delajo transplantacije organov.

Torej predlagatelji smo mnenja, da je prvi korak za spremembe na področju zdravstva in obrambnega sistema revizija enotnega plačnega sistema z možnostjo izvzetja zdravstvenih delavcev in vojakov iz tega sistema. V tujini se plače praviloma urejajo v kolektivnih pogodbah in s pogajanji, ne z zakonu, edino po moje vedenju ima enak plačni sistem Romunija, drugje so zadeve drugače urejene, torej za variabilnimi deli, z nagrajevanjem uspešnejših zaposlenih v javnem sektorju. Tudi v primeru, če se želijo kakršnekoli spremembe narediti je potrebno seveda usklajevanje za nekje, mislim da 40 predstavniki sindikatov in v bistvu se zadeve skorajda nezmožno urediti tako, da bi bili vsi zadovoljni. Z vsakim novim pogajanjem, ki je opravljan tudi na področju zdravstva, z zdravniki pa na drugi strani s predstavniki zdravstvene nege, torej ločeno so se začele zadeve pogajati in s tem se mi zdi oziroma ne se zdi, ampak že se kažejo ti znaki, da z vsakim takšnim pogajanjem prihaja do novih večjih neskladij, nesorazmerij znotraj plačilnega sistema.

Če se samo spomnimo leta 2016 je bivša ministrica Milojka Kolar Celarc dejala, da zgolj izstop zdravnikov iz sistema plač v javnem sektorju ne bi avtomatično pomenil več denarja za zdravnike. S tem se lahko strinjamo. Strinjamo pa se tudi s tem, da je bilo rečeno že takrat, tudi s strani ministrstva in pa nedavno nazaj s strani direktorja zdravstvene zavarovalnice, gospoda Šušlja, da izstop iz plačnega sistema ne bi pomenil povišanja plač oziroma ne bi porušil zadev v takšne smislu, kot danes govori Vlada, češ da bi potem letele plače v nebo.

Je pa res tudi, da je prejšnja Vlada že leta 2016 obljubljala Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, ki bi zadeve reševal v določeni meri, pa vendar do tega ni prišlo in zdi se, da tudi pod to Vlado tega zakona ali pa kakršnihkoli drugih sprememb na tem področju ne bomo dočakali. Veseli nas, da je predsednik Vlade Marjan Šarec na predvolilnih soočenjih zagotavljal, da oziroma ugotavljal, da enotni plačni sistem ni dober, da je potrebna revizija in predvsem za vojsko govoril, da jo je potrebno izvzeti iz tega sistema. Enako stališče so zavzemali tudi v Stranki Alenke Bratušek, ki so se strinjali, da ta enotni plačni sistem ni več dober, da ga je potrebno spremeniti, pa tudi ostali, bo pa potem še kolega Mahnič glede teh zadev tudi kar se tiče vojske povedal. Torej, naše priporočilo, ki ga vlagamo, je, da, jaz ga bom kar prebrala, Državni zbor Republike Slovenije priporoča Vladi Republike Slovenije, da v treh mesecih pripravi analizo sistema plač v javnem sektorju z vidika njegove vzdržnosti in konsistentnosti ter konkretne predloge ukrepov za ureditev anomalij v sistemu plač v javnem sektorju z možnostjo izločitve zdravstvenih delavcev in pripadnikov Slovenske vojske iz enotnega plačnega sistema in jih predstaviti Državnemu zboru. Glede na to, da smo dobili danes odgovor Vlade oziroma mnenje Vlade na naša priporočila, kjer piše, da v bistvu ta pogajanja oziroma odprave anomalij analiz že potekajo, pričakujemo, da s tem priporočilom koalicija ne bo imela problema, torej še enkrat, zaradi tega, ker očitno po mnenju Vlade Vlada to pripravlja, torej v treh mesecih bi tudi naj bilo po tistem tudi ti zaključki analize tako da mislim, da tu ni nekega dodatnega dela za Vlado. Pravim, poleg tega, da je predsednik Vlade tudi v volilni kampanji za državnozborske volitve poudarjal, da enotni plačni sistem ne služi več tako kot bi moral in da je potrebno izvzetje določenih skupin, plačnih skupin, pa pričakujemo danes tudi podporo temu predlogu. Glede amandmaja pa potem mogoče kasneje, ko bomo pogledali. Zdaj bi pa prosila, če lahko predsednik, kolega Mahnič še, področje vojske.

Hvala lepa. Poslanec Žan Mahnič, izvolite.

Hvala, predsednik. Kolegice, kolegi, ministri! Včeraj smo bili priča eni klavrni in žalostni proslavi v Cerkljah ob Krki ob dnevu Slovenske vojske, še nebo je jokalo nad stanjem v Slovenski vojski, kjer smo videli nekaj vojakov, peščico tistih, ki v tem sistemu še vztrajajo, ki kljub mizerni plači zaradi domovinskega poguma in pa želje služiti domovini še vztrajajo, kakšno je dejansko stanje v Slovenski vojski. Če pogledate kakšne proslave smo imeli 10 let nazaj, kakšna je bila udeležba na teh proslavah, kakšno je bilo samo stanje v Slovenski vojski, potem vidite, da slovenska vojska se pospešeno predvsem pa v skladu s tisto peticijo iz leta 2009 »ukinimo Slovensko vojsko« katero je, zanimivo, podpisal tudi general Iztok Podbregar, bivši načelnik Generalštaba Slovenske vojske, mimogrede njegova žena je tista, ki je najbolj zaslužna na Ministrstvu za obrambo, da je napisala takšno pravno mnenje na podlagi katerega so pripadnicam in pripadnikom Slovenske vojske odvzeli 19 % dodatek,ki jim ga je dal prejšnji general major Alan Geder, prejšnji načelnik Generalštaba in so pripadnicam in pripadnikom vzeli dodatnih 20 % plače po samo treh mesecih in s tem poslali jasen signal, da se ta leva oblast tako prejšnja kot tudi zdajšnja iz njih norčuje. Meni nihče ne bo oddal in tudi analize, ki so bile delane, kažejo na to, da je eden od glavnih vzrokov oziroma stimulansov pri vsakodnevnem upravljanju vojaškega poklica ravno plača. General Geder je prejšnje leto na Odboru za obrambo dejal, če ne boste storili treh stvari, da bomo končno začeli slediti programom, če ne bomo Slovenske vojske izvzeli iz enotnega plačnega sistema o javnem sektorju, če ne bomo poskrbeli za bonitete vojakov takšne kakršne imajo primerljive države v okviru zavezništva Zveze Nato, vi leta 2020, 2021 vojske ne boste več imeli. Točno to se dogaja. Več kot bataljon manj vojakov samo v vladi Mira Cerarja. Več kot bataljon manj vojakov. Pod vlado Marjana Šarca smo že praktično ob dve četi. En bataljon manj v štirih letih in očitno bo pod to Vlado, pod ministrom Erjavcem in pa pod premierjem Šarcem, en bataljon manj že v letu pa pol, maksimalno dveh. In da bo bira polna, je pretekli teden na odboru za obrambo, načelnica Generalštaba pred poslanci navajala še napačne podatke. Podatke, ki so drugačni od tistih, ki so jih medijem posredovali, koliko pripadnic in pripadnikov je odšlo v prvih treh mesecih vlade Marjana Šarca. In to je posledica, da danes Slovenska vojska ni več sposobna opravljati nalog, ki so ji zadane v okviru 37.in pa 37.a člena Zakona o obrambi. Posledica tega je, da nam več vojakov odhaja kot pa prihaja, posledica tega je, da je precej vojakov, ki so na bolniški in hodijo v sosednjo Avstrijo delati na črtno zato, da lahko preživijo. posledica tega je, da ni nobenih nakupov, ki bi vojski dali tudi eno komponento zaradi katerega se posamezniki odločijo, da so v tej organizaciji. To je neka morala, nek pogum neko osebno zadovoljstvo. Zaradi tega smo priča že petim oziroma šestim negativnim ocenam o stanju pripravljenosti Slovenske vojske za primer vojne, kajti vojska je namenjena v prvi vrsti izključno obrambi države. Ne se trkati po prstih, da imamo oceno 2 za delovanje v miru. Nalog v miru lahko namesto vojske opravljajo tudi drugi. V primeru vojne pa namesto vojske drugi ne morejo opravljati naloge za katere je specificirana vojska. Imamo že šest let vojsko katera ni sposobna braniti domovine in tega ne govorimo politiki, ampak to je na podlagi samoocene Slovenske vojske. To kar pove, je poveljnik obrambnih sil, Borut Pahor, pove na podlagi poročila, ki ga vsako leto Generalštab Slovenske vojske, kot se sami ocenijo. In namesto, da bi pričeli z resnimi ukrepi, smo pričeli… S čim? S spreminjanjem kriterijev za samoocenjevanje. Povedano drugače, ne bo več cilj imeti 8 tisoč pripadnikov in smo na tem mestu nezadostni, kot je včeraj minister dejal v Odmevih, novi cilj bo imeti 6 tisoč pripadnikov stalne sestave. Trenutno jih imamo 6 tisoč 500 pa še nekaj. Vsako uro se kakšna številka premeni. In lahko bomo rekli evo, zdaj smo pa nekaj dosegli, ampak vojska bo še vedno odhajala in v roku dveh let bo vojakov pod 6 tisoč in tudi kriterij, ki ga boste napisali v Belo knjigo, ne bo zadostoval temu kar sedaj želite. Zaradi tega je edina logična rešitev, da se Slovensko vojsko izvzame iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju. Sindikati na področju obrambnega resorja že več let poudarjajo, da ta sistem ni pravičen do zaposlenih, da ta sistem ne more funkcionirati v Slovenski vojski. Vojaški poklic je specifičen poklic in nima nič skupnega z ostalimi poklici v javnem sektorju, predvsem ne z neuniformiranimi poklici, kajti od vojaka enostavno ne moremo pričakovati, da bo delal od sedmih do treh. Vojak pač ne more reči, ko se gre za en teden na vajo, doma imam otroka, ki je mlajši od treh let, zato bom ostal doma. Ne poznam vojske, ki bi funkcionirala na ta način. Vojaki ne morejo imeti enakih pravic kot jih imajo ostali državljani v tem smislu, je pa treba, zaradi tega potem te pravice kompenzirati na drugačen način. Na kakšen način, smo v tem Državnem zboru, v prejšnjem mandatu večkrat slišali – ne samo s strani politike, predvsem s strani vojaške stroke, s strani tistih, ki tako v Slovenski vojski, kot v zavezništvu, nekaj pomenijo.

Ni Slovenska vojska edina, ki se sooča s tem problemom - tudi druge vojske so se soočale s temi problemi. Predvsem vojske baltskih držav, pred leti. Kako so zadeve rešile? Na način, da so pač za vojsko naredili svoj sistem - plačni - in pa da so jim dali bonitete. Na več kot 90 odstotkov povprečne plače, je bila povprečna plača vojaka, leta 2008. Danes smo nekje na 60 %. Med tem ko drugi – hvala bogu – napredujejo, plače slovenskih vojakov žal stagnirajo. Zaradi tega bi bilo potrebno – kot predlagamo s sklepom – da se naredi analiza oziroma, da se preuči, kaj bi bilo na tem primeru možno naredit, v primeru anomalij in pa v primeru izločitve, tako zdravstvenih delavcev kot vojakov, je seveda to naše priporočilo, v tej luči, kajti enotni plačni sistem negativno vpliva na opravljanje nalog in posledično slabi varnost Republike Slovenije.

Splošna praksa je v tujini, da ima obrambni sistem - na čelu z vojsko - svoj sistem in na podlagi tega seveda tudi potem so različne pripadnice in pripadniki Slovenske vojske, vojaški uslužbenci in ostalo, razporejeni v plačilne razrede. Nizki prejemki, zaposlitev za določen čas, tudi stalno odpiranje 5 let teme – kam z vojaki po 45. letu starosti, vpliv poklica na zdravje, vpliv poklica na družinsko življenje, težavnost dela – vse to so razlogi, da slovenski vojak ni primeren, da spada v enotni plačni sistem v javnem sektorju, ker poklic vojaka ni primerljiv z ostalimi poklici.

Kar se tiče samega števila, lahko vidite tudi, ko smo predstavili tabelo, kakšno je število stalne sestave, da je razmerje med častniki, podčastniki in pa vojaki v celoti porušeno, da imamo več častnikov in pa podčastnikov, kot pa imamo samih vojakov. Da bi spremenili ta trend padanja števila vojakov, je potrebno zagotoviti spodbudno delovno okolje – tudi in predvsem z višjo plačo, poleg ostalih beneficij ter vzpostaviti razmere, ki jih mora država zagotoviti, da bi ustvarila pogoje, v katerih profesionalna vojska lahko uspeva.

Če tega nismo sposobni storiti, potem se pogovarjajmo o eni glavnih treh predvolilnih obljub stranke Desus – to je, da ponovno uvedemo naborniški sistem. Če vemo, da Slovenske vojske ne moremo imeti takšne, da je to poklicna vojska, da je to profesionalna vojska, vemo pa, da je vojsko potrebno imeti, ker vojska je primarno namenjena preventivni dejavnosti, odvračalni dejavnosti, potem je potrebno pač zadevo zapeljat v drugačno smer, s tem da imamo res ozko profesionalno jedro in pa okrog popolnjujemo stvari z naborniško vojsko.

In pa da zaključim z enim citatom: »Mi se spet pogovarjamo nekje na koncu. Začne se na začetku. Namreč, že to je napaka, da je vojska sploh v enotnem(?) plačnem sistemu, z ostalim javnim sektorjem. To je ena izmed velikih težav.« To je citat Marjana Šarca pred lanskimi parlamentarnimi volitvami.

Hvala lepa za te dodatne uvodne predstavitve.

Besedo dajem predstavnici Zakonodajno-pravne službe, gospe Miri Palhartinger, izvolite.

Dober dan, hvala za besedo.

Lahko, bom kratka. Z vidika nalog, ki jih ima Zakonodajno-pravna služba, nismo oblikovali pripomb. Gre namreč za vprašanje, ki je vsebinsko.

Hvala.

Med sejo sem prejel tudi obvestilo glede nadomeščanja. Na seji bo namesto poslanke Nataše Sukič, sodeloval poslanec Miha Kordiš, Poslanska skupina Levica.

Zdaj pa dajem besedo ministru za javno upravo, gospodu Rudiju Medvedu.

Hvala lepa, gospod predsednik.

Jaz bi vam na kratko predstavil, poslanke in poslanci, mnenje vlade glede priporočila skupine poslank in poslancev v zvezi z anomalijami v sistemu plač v javnem sektorju. /Oglašanje iz dvorane/. Vlada je danes sprejela mnenje k predlogu priporočila skupine poslank in poslancev, s prvopodpisanim Danijelom Krivcem glede anomalij v sistemu plač v javnem sektorju in sicer po mnenju vlade je takšno priporočilo nepotrebno. Naslavlja vsebine glede plač v javnem sektorju, v katerih že kar nekaj časa teče dialog s sindikati javnega sektorja in tudi konkretne aktivnosti za izboljšanje plačnega sistema v javnem sektorju. Pri tem vlada posebej izpostavlja, da je bila v socialnem dialogu z vsemi reprezentativnimi sindikati javnega sektorja, dogovorjena tudi časovna dinamika in tudi vsebina pogajanj s sindikati o konkretnih zavezah iz sklenjenih sporazumov s sindikati konec lanskega leta. Tako je med njimi tudi začetek usklajevanja sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju, pri čemer si bodo vlada in sindikati izmenjali predloge sprememb zakona po nekaterih ključnih inštitutih, kot so, kar je izpostavljeno tudi v tem priporočilu: ocenjevanje in nagrajevanje delovne uspešnosti, napredovanje, določitev plač ob zaposlitvi in prehajanju na druga delovna mesta v okviru javnega sektorja in podobno. In sicer to naj bi se oziroma se bo zgodilo konec meseca maja, to je še v tem mesecu. Podrobnejše usklajevanje sprememb zakona po posameznih členih, bo steklo tako po izvedeni analizi kariernih napredovanj v celotnem javnem sektorju.

Torej, tudi glede analize, kot jo predlagajo, predlagate predlagatelja priporočila, aktivnosti tečejo. Dispozicija te analize je bila v celoti usklajena s sindikati. Po dogovorjeni časovnici je predvideno, da bi vlada analizo obravnavala v začetku junija, rezultati pa bodo podlaga za začetek podrobnega vsebinskega usklajevanja sprememb Zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Tako je bilo dogovorjeno - moram reči, da v zelo konstruktivnem socialnem dialogu s sindikati javnega sektorja. Torej, tudi ta analiza, ki je tukaj omenjena in priporočena, je praktično pripravljena. Zdaj, če bi pričeli z izdelovanjem še dodatne analize, kot jo predlaga skupina poslank in poslancev, bi glede na že dogovorjene aktivnosti s sindikati, ki so v polnem teku, upočasnili samo dogajanje v zvezi s potrebnimi spremembami plačnega sistema. Ker je ta analiza praktično že pripravljena, menimo, da dodatne analize ne bi bilo smotrno izdelovati.

Spremembe, ki jih bo predlagala vlada, bodo šle absolutno v smeri bistveno bolj fleksibilnega plačnega sistema in omejevanja avtomatizmov, povečanja možnosti za variabilno nagrajevanje najboljših kadrov, odvisnosti od rezultatov dela, pri čemer bodo tudi kriteriji variabilnega nagrajevanja, predmet dogovarjanja s sindikati javnega sektorja. Izkušnje namreč kažejo, da so prejšnje vlade nekajkrat predlagale spremembe plačnega sistema, tudi takšne, ki niso bile usklajene s sindikati, pa takšne spremembe potem niso doživele epiloga v Državnem zboru, saj jih politične stranke ravno zaradi neusklajenosti s sindikati tudi niso podprle. Vlada se zaveda, da rokohitrsko ravnanje pri tako občutljivem zakonu, ki ureja sistem plač za 170 tisoč zaposlenih v javnem sektorju, ne bo dalo rezultatov, zato se dogovarjanj s sindikati javnega sektorja loteva premišljeno in seveda si zato jemlje tudi dovolj časa ravno zaradi tega, da ne bi ponavljali nekaterih napak iz preteklosti, tudi tiste ne, ko se je enotni plačni sistem pred desetletjem uvajal, precej nepremišljeno z vgrajenimi anomalijami, ki seveda so v teh desetih letih povzročale potem samo še nove in nove anomalije. Torej, niso te anomalije od včeraj, niso nastale v tem zadnjem obdobju. Kar nekaj jih je bilo vgrajenih že v sam sistem in nova in nova pogajanja, nove in nove stavke sindikatov javnega sektorja so potem privedla do tega, da danes govorimo o tem, da je plačni sistem demontiran, ampak seveda temu ni tako. Enotni plačni sistem se v teh desetih letih ni spreminjal, zakon se v teh desetih letih ni spreminjal. Še vedno je takšen kot je bil pred desetletjem, z vsemi temi anomalijami, ki jih poznamo in jih rešujemo kolikor se jih je v preteklosti rešiti dalo sproti, predvsem pa želimo zdaj ob tem, pa ne bom rekel, da bo šlo za reformo plačnega sistema, pač pa za kvalitetno spreminjanje plačnega sistema tudi odpraviti.

Vlada priporočila ne more podpreti tudi zaradi nekaterih navedb, ki glede na veljavno ureditev plač v javnem sektorju in podatke o plačah preprosto ne držijo. Mi se vsi strinjamo, da je veljavni plačni sistem treba nadgraditi, ne držijo pa navedbe, da sedanji sistem nima vgrajenih mehanizmov za nagrajevanje delovne uspešnosti, torej stimulacijo tistih, ki delajo več in bolje. Zakon namreč že od vsega začetka določa tri vrste delovne uspešnosti, pri čemer je ena pa resnično zamrznjena. Zamrznjena pa praktično skorajda že od vsega začetka, torej od začetka krize in ZUJF je potem to zamrznitev podaljšal, podaljševala pa se je tudi v preteklih letih, tudi vemo zakaj in tudi zakaj je podaljšana do julija prihodnje leto, kar je rezultat pogajanj s sindikati javnega sektorja konec lanskega leta. Podatki pa vendarle kažejo, če jih navedem za leto 2018, da se je za nagrajevanje delovne uspešnosti v javnem sektorju porabilo 2,5 % mase sredstev za plače. Tako je za nagrajevanje delovne uspešnosti iz naslova povečanega obsega dela v letu 2018 bilo izplačanih 86 milijonov evrov. Ne držijo tudi navedbe predlagateljev priporočila, da veljavni plačni sistem ne upošteva specifik vezanih na opravljanje dela posameznih poklicnih skupin. Precej posebnosti je v okviru enotnega plačnega sistema pripoznanih, na primer tako za vojake zdravnike, medicinske sestre, gasilce, policiste, pravosodne policiste, uradnike, finančne uprave, zaposlene na RTV in podobno. Te specifike so upoštevane tako, ko gre za določanje osnovnih plač kot tudi, ko gre za dodatke in nagrajevanje delovne uspešnosti, torej pri vseh elementih plače in so v mnenju Vlade nekateri tudi konkretno navedene po izstopu posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema. Po mnenju vlade izstop posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema ne daje zagotovila, da se bo bolj ustrezno uredilo nagrajevanje zaposlenih v teh poklicnih skupinah. Predlagatelji ne predvidevajo, da se bo s parcialnimi pogajanji samo glede posamezne poklicne skupine lažje doseglo ustreznejše nagrajevanje oziroma višje plače v tej poklicni skupini. Pri čemer pa je za zagotovitev višjih plač potrebno, seveda, zagotoviti dodaten vir sredstev, ki pa zgolj zaradi izstopa iz enotnega plačnega sistema ni zagotovljen. Izstop posameznih poklicnih skupin iz enotnega plačnega sistema bi povzročil demonstracijski učinek pri drugih poklicnih skupinah in posledično seveda razpad plačnega sistema, ki pa mu moramo priznati, kljub mnogim kritikam, ki jih je bil in jih je še deležen v teh desetih letih, da je z vidika najvišje stopnje transparentnosti in nadzora nad porabo javnih sredstev ter tudi javnofinančne obvladljivosti, da je ta plačni sistem, vendarle, v tem trenutku izjemno pomemben. In je v tem trenutku tudi najboljši, ker je edini. Ker nihče do slej ni ponudil ustrezne alternative temu enotnemu plačnemu sistemu. Kot rečno, enotni plačni sistem je po prepričanju vlade treba spremeniti. In to smo na začetku mnenja tudi navedli, da se tega lotevamo. Seveda pa se ne strinjamo, da ga je treba kar uničiti. Tudi zato, ker imamo izkušnje iz obdobja pred uvedbo enotnega plačnega sistema. Mi smo že imeli plačni sistem pred tem. Ni bil enoten in dogajalo se je seveda to, da je bil javnofinančno praktično popolnoma nevzdržen, saj je prihajalo do dvigovanja plač posameznim poklicnim skupinam nenadzorovano. Spirala se je pravzaprav vrtela nenehno navzgor in javnofinančno je bil popolnoma neobvladljiv. In s tega, s tega stališča smo v tem trenutku mnenja, da alternative sistemu, kakršnega imamo v tem trenutku, niti ni. Sicer pa, ne nazadnje, podatki o plačah kažejo, da se tako kot je tukaj navedeno, zdravstvo pa tudi Slovenska vojska, da se tako dejavnosti zdravstva, kot tudi u vojski, plače v zadnjih štirih letih bistveno, bistveno povečujejo. In na podlagi podatkov, ki jih bomo lahko navedli v nadaljevanju, se nam zdi, da enotni plačni sistem le ni tako nevzdržna kletka, v kateri praktično se posamezne poklicne skupine ne bi mogle najti.

Toliko za enkrat. Spoštovani predsednik, o samem mnenju vlade pa v nadaljevanje potem podrobneje s podatki, če dovolite.

Ja, hvala lepa.

Naslednjemu dajem besedo ministru za zdravje, gospodu Alešu Šabedru. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani ostali prisotni! Lepo pozdravljeni še v imenu Ministrstva za zdravje.

Ministrstvo zastopa stališče o ne izstopu iz enotnega plačnega sistema in ob tem pravzaprav poudarja, da bi v primeru, da bi do tega prišlo, sam izstop iz enotnega plačnega sistema povzročil precejšen skok stroškov dela, kar bi negativno vplivalo tudi na skupne višje izdatke v zdravstvu. Ministrstvo za zdravje meni, da veljavni plačni sistem na eni strani omogoča nadzor nad stroški dela ter tudi omogoča nagrajevanje javnih uslužbencev, kot to izhaja iz samega zakona. Zaradi nujnih varčevalnih ukrepov je z interventni ukrepi v času krize bilo doseženo, da se izplačevanja redne delovne uspešnosti zamrzne, medtem ko se je nagrajevanje delovne uspešnosti z naslova povečanega obsega dela in naslova prodaje blaga in storitev na trgu, začasno omejilo. Nikoli pa ni bilo v celoti zamrznjeno. Nadaljnje ministrstvo meni, da bi za uspešno uporabo institutov nagrajevanja zaposlenih potrebno obstoječim merilom dodati še presojo obsega in pa kakovosti dela. Vsekakor pa menimo, da bi v bodoče bilo treba nadgraditi sistem nagrajevanja javnih uslužbencev in sicer v smeri, da bi kot kriterija za nagrajevanje bila dodana dva elementa in sicer, kot sem že omenil, obseg in pa kakovost opravljenega dela. Prav tako bi v prihodnje morali izvesti preverjanje ustreznosti medsebojnih razmerij med posameznimi poklicnimi skupinami. Tukaj je predvsem mišljeno razmerje med zdravstveno nego in pa zdravniki.

Toliko mogoče uvodoma. Hvala.