Spoštovani članice in člani komisije, spoštovani gospod minister, vabljeni ter ostali prisotni, lepo pozdravljeni.
Pričenjam 5. sejo Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Na seji kot nadomestni člani komisije s pooblastili sodelujejo: poslanec Felice Žiža, ki nadomešča poslanca Ferenca Horvátha, poslanec Boštjan Koražija, ki nadomešča poslanko Violeto Tomić. Obveščam vas, da so na sejo vabljeni: gospod Peter Jožef Česnik; minister za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, predstavniki Urada Vlade Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu, Walter Bandelj; predsednik Sveta slovenskih organizacij, Ksenija Dobrila; predsednica Slovenske kulturno-gospodarske zveze, dr. Valentin Inzko; predsednik Narodnega sveta koroških Slovencev, Manuel Jug; predsednik Zveze slovenskih organizacij na Koroškem, Bernard Sadovnik; predsednik skupnosti koroških Slovencev in Slovenk, namesto njega gospod Habernik, mag. Susanne Weitlaner; predsednica Kulturnega društva Člen 7 za avstrijsko Štajersko - Pavlova hiša, dr. Barbara Riman; predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem, ki se je opravičila, Jožef Hirnök; predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem, Martin Ropoš; predsednik Državne Slovenske samouprave, predstavniki Združenja Slovenska izseljenska matica, Svetovnega slovenskega kongresa, Izseljenskega društva Slovenija v svetu, Rafaelove družbe ter predstavniki Ministrstva za zunanje zadeve, Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za kulturo, Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Ministrstva za notranje zadeve in Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Vse navzoče še enkrat lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda seje komisije. S sklicem ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem. Na dnevni red sta uvrščeni dve aktualni vprašanji, ki zadevata Slovence zunaj meja Republike Slovenije, s čimer komisija zasleduje uresničevanje 4. in 10. točke Programa dela komisije v tekočem mandatu, sprejetega na 2. seji, 23. januarja, 2019.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – PROBLEMATIKA NEPOSREDNE ZASTOPANOSTI SLOVENCEV ZUNAJ MEJA REPUBLIKE SLOVENIJE V DRŽAVNEM ZBORU.
Gradivo z dne 25. aprila je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora s sklicem, na klop pa ste prejeli tudi predlog sklepa. Za predstavitev obravnavanega gradiva dajem najprej besedo ministru za področje odnosov med Republiko Slovenijo in avtohtono slovensko narodno skupnostjo v sosednjih državah ter med Republiko Slovenijo in Slovenci po svetu, gospodu Petru Jožefu Česniku.
Gospod minister, izvolite.
Ja, hvala za besedo, lep pozdrav vsem skupaj.
Glede dnevnega reda - Problematika neposredne zastopanosti Slovencev zunaj meja Republike Slovenije v Državnem zboru – je tudi meni pomembna tematika, vendar mislim, da izvajanje repatriacije je trenutno bolj pereč problem, kot pa ta problem, ki visi nekje v zraku, že dolgo vrsto let in nekako nismo do sedaj našli formule, po kateri bi ga lahko uspešno rešili. Rekel bi, da Urad Vlade Republike Slovenije v zamejstvu in po svetu načelno podpira - tudi jaz osebno to podpiram – zastopanost Slovencev zunaj meja Republike Slovenije v Državnem zboru.
To rečeno, ob tem želim in mi ko urad, želimo opozoriti, da je vprašanje neposredne zastopanosti v Državnem zboru predmet zakonodajne veje oblasti in nadaljeval bom s tem, kar že vsi veste, ki ste poslanci, da nadalje to ureja 80. člen Ustave Republike Slovenije, glede sestave Državnega zbora in način volitev poslank in poslancev, zaradi česar je za spremembo zadevne ustavne zakonodajne materije, zagotoviti ustrezne kvorume. Prav tako je treba obravnavati to vprašanje z mislijo praktičnega vidika izbora in izvolitve predstavnice in predstavnikov na petih celinah – v Evropi, na Balkanu – torej izven meja širom celin kot tudi na območjih poselitve slovenske avtohtone narodne skupnosti v sosednjih državah.
Naj zaključim, vsekakor pa je treba okrepiti obstoječe mehanizme, jih poglobiti, »intenzivitirati« ter oblike sodelovanja slovenske avtohtone narodne skupnosti pri naših sosedih in Slovencev, širom sveta, skupaj z Republiko Slovenijo, kot matično telo. To rečeno, nimam več kaj dodat, kar se tega tiče. Rad bi videl, da se to reši. Magične formule – in to frazo bom danes večkrat uporabil – nimam, za rešitev. Rešitev je dejansko v rokah vas poslancev in predstavnikov komisije. Jaz sem samo okno v Državni zbor, za izseljence in zamejce. Hvala.
Hvala lepa.
Želijo besedo še ostali vabljeni na sejo? Ali želi kdo besedo? Če ne, hvala lepa, potem odpiram razpravo članov komisije. Kdo se javi k razpravi? Nihče se ni javil k razpravi, zato bom pa sama razpravljala.
Prejeli ste tudi gradivo in sicer, raziskovalno nalogo o zastopanosti diaspore v nacionalnih parlamentih. No, iz te raziskovalne naloge se vidi, da nekatere države imajo svoje zastopnike v nacionalnih parlamentih. Seveda problematično je, kako se ti predstavniki volijo. Države imajo to različno urejene. Nekateri imajo več predstavnikov, nekateri manj in na različne načine jih tudi volijo, je pa možno seveda, da so izvoljeni. In sedaj, ko poteka tudi v Državnem zboru razprava o spremembi volilnega zakona, se mi je zdelo primerno, da to tematiko uvrstim tudi na sejo komisije, kajti tudi naš program smo zapisali, da ta tematika je pomembna, tudi gospod minister na sami predstavitvi ste rekli, da se s tem strinjate oziroma ste temu naklonjeni. In večkrat je Državni zbor to tematiko že tudi obravnaval v preteklosti in glede na to, da živi zunaj meja Republike Slovenije pol milijona ljudi, da novi, mladi ljudje tudi odhajajo, torej je pomemben tudi njihov glas in njihova zastopanost v državnih inštitucijah. Zato postaja ta tematika spet tudi aktualna. Kdo bo zastopal te ljudi, ki se izseljujejo, ki odhajajo, ki mora bi radi pa sami kaj povedali o svojih izkušnjah.
Torej, predvsem je ta tematika na programu tudi zaradi tega odhajanja in pa da znova ugotovimo, kakšno je razpoloženje tudi v Državnem zboru, v političnih strankah. Ali ste, so temu predlogu naklonjene, ali niso naklonjene, šele potem pa je smiselno delati bolj intenzivno na tem predlogu, ker vemo, da spreminjanje volilne zakonodaje, še posebej pa spreminjanje Ustave, ni tako enostavno in je potrebno res dvotretjinsko soglasje, da se lahko sploh kaj zgodi.
Se sedaj morda želi kdo oglasiti za razpravo? Ja, Samo Bevk.
Izvolite.
Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem skupaj!
S tem vprašanjem smo se v preteklosti že večkrat srečali, tudi v Državnem zboru in tudi sicer. Gre za izrazito politično in ustavnopravno vprašanje, ki daleč presega delovni krog Komisije za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Potrebno bo namreč zaradi tega, če bi sprejeli tako odločitev na politični deklarativni ravni, da gremo v spremembo Ustave, vsaj 5. in 80. člena Ustave.
Mi že sedaj vemo pri državnozborskih volitvah, 90 članski zbor volimo, 88 izvoljenih poslank in poslancev je predstavnikov političnih strank, tako da s tega vidika vemo, kdo pripada kateri politični stranki. Dva pa sta po Ustavi pripadnika avtohtonih narodnih skupnosti – italijanske in madžarske v Republiki Sloveniji. In potem seveda mi, ko so volitve, z zanimanjem pogledamo tudi ne samo to, kdo je izvoljen kot predstavnik italijanske in madžarske narodne skupnosti, ampak tudi, kateri politični opciji je bližji. To je čisto relevantno vprašanje. In spominjam se predloga iz leta 2006, mislim, da ga je dala Nova Slovenija. Takrat je bil predlog, da se izvoli dodatne štiri poslanke oziroma poslance. Dva naj bi prišla iz vrst izseljencev, dva pa iz vrst naše skupnosti, ki živijo izven oziroma sosedov v Italiji, Avstriji, Hrvaški in na Madžarskem.
No, in zdaj bi poleg teh 88, imeli še šest poslank in poslancev, ki bi pa v končni fazi lahko bistveno vplivali na odločitev, kakšna bo vlada in kdo bo v trenutnem mandatu vladal Republiki Sloveniji. Zato sem jaz prej na začetku povedal, da gre za izrazito politično vprašanje, da gre za ustavnopravno vprašanje, ustavno kategorijo in mislim, da nekako to vprašanje presega delokrog te komisije, čeprav ni nič narobe, da se o tem razpravlja – celo moramo razpravljati, ampak jaz sem nekako rezerviran do tega predloga. Prav bi bilo, da se o temu odloči vrh slovenske politike. Vem, da v koalicijski pogodbi tega vprašanja ni, tudi opredelitve do tega vprašanja v koalicijski pogodbi ni, tako da moj pogled do tega vprašanja je danes zelo zadržan.
Hvala lepa.
Bom takoj replicirala, ker ste omenili Novo Slovenijo. Seveda takrat je bil podan predlog o večji zastopanosti, vendarle danes govorimo samo o pobudi, ne govorimo o tistem zakonu in tistem predlogu, ampak o pobudi. Mi smo pa vendarle Komisija za Slovence v zamejstvu in po svetu, torej pristojni za Slovence, njihove želje, njihovo zastopanost in tukaj gre samo za to, da damo pobudo in s tem tudi damo slovenski vladi v razmislek to vprašanje.
Mislim, da ne smemo zanemarjati dejstva, da se vedno več mladih Slovencev, izobraženih Slovencev izseljuje. Ne zgolj po lastni izbiri, ampak tudi zaradi drugih objektivnih okoliščin in je škoda, da ne bi imeli svojega zastopnika.
Kot sem pa dejala na začetku – ta ureditev je možna in v različnih državah jo že imajo, takšnega zastopnika in to je seveda stvar razprave, stvar odločitve, političnega soglasja na koncu. Tukaj pa menim, da je ta naša komisija prav pristojna, da daje takšne pobude. Ne moremo sami odločati, pobude pa vsekakor lahko damo.
Naslednji se je k razpravi javil Boštjan Koražija.
Spoštovana, hvala za besedo.
V bistvu imam vprašanje. Mene pa zanima, po kakšnem bi se določevale kvote oziroma s katerega dela, pa koliko poslancev bi lahko bilo potem izvoljenih v parlament oziroma v Državni zbor?
Hvala.
A je že zaključena razprava? To je bila pa tako… / oglašanje iz dvorane/ se opravičujem, ker smo med tem časom iskali zakon. Vprašanje je bilo komu namenjeno? / Oglašanje iz dvorane/ No, prosim, če lahko še enkrat ponovite.
V redu, hvala.
Zanima me dejansko, po kakšnem ključu bojo določene kvote za poslance, se pravi po regijsko, s katere regije pa koliko, jih bo potem lahko izvoljenih v Državni zbor? Se pravi, kakšen bo tisti ključ za izbiro?
Ja glejte, na mizi nimamo nobenega predloga, konkretnega predloga. Gre za to, da bi pobudo dala komisija, da bi začeli o tem razpravljati. In v Zakonu o odnosih Republike Slovenije Slovenci zunaj njenih meja, v 16. členu v drugem odstavku piše, da komisija tudi oblikuje stališča do posameznih vprašanj s tega področja, torej s področja Slovencev v zamejstvu in po svetu. Tako da mislim, da je to zgolj pobuda, ni pa nobenega konkretnega predloga. Dobili ste pa vsi raziskovalno nalogo, ki sem jo sama naročila tu in so jo naredili v parlamentu, iz katere je razvidno, da posamezne države imajo svoje predstavnike, različno število in tudi na različen način se volijo in to gradivo bi nam lahko bilo samo v pomoč in v razmislek, kaj bi bilo morda za Slovenijo najbolj primerno.
Naslednji razpravljavec je Franc Breznik.
Najlepša hvala, gospa predsednica. Torej spoštovani gostje, spoštovani minister z ekipo! Jaz bom relativno kratek.
Prva točka današnje seje, torej gre za pobudo problematike neposredne zastopanosti Slovencev. Mislim, da je tudi predsednica vsaj v začetku povedala – približno govorimo o številki ne samo 540 tisoč, ampak o številki, ki zaradi lahko bi rekel nekaterih slabših pogojev kot v naših sosednjih državah, pa tudi ostalih državah na svetu, se ta številka povečuje. Torej najbolj ambiciozni mladi, predvsem pa cvet slovenske tehnične in naravoslovne inteligence se seli v države, ki imajo boljša poslovna okolja. Ne nazadnje se selijo tudi ljudje, ki so imeli dnevne migracije, pa zaradi nenormalne davčne politike, trenutno, dobesedno se izseljujejo za stalno, ravno z mojega področja, recimo Slovenskih goric, pa tudi ostalih obmejnih območjih, ki so bolj vezana na sosednje, bolj razvite države. Jaz mislim da, pri številki, zdaj se pogovarjamo, glejte, o ustavnem, tudi pri predsedniku države teče tema volilnih okolišev, torej, eni so zastopniki volilnega okoliša, ki je nenormalno majhen, mi pa govorimo o številki 540 tisoč ljudi, ki nima svojega zastopnika. Ali si vi predstavljate? 540 tisoč ljudi, ki nima svojega zastopnika.
Zdaj, jaz tu ne prenesem besede, poslanec Državnega zbora pred mano reče, rabimo, da se sestane cvet slovenske politike. Mi smo cvet slovenske politike, mi moramo odločit, ni več nobenega drugega, da odloči in če nekomu to ne paše, recimo, da bi imeli Slovenci svojega zastopniku tu, jaz ne vem, zakaj bi jaz bil član te komisije, tu za Slovence po svetu, če ne priznavam, da Slovenci, ki živijo, moji rojaki, ki živijo po svetu, ki so mogli zaradi tega, ker slovenska politika v preteklosti ni znala naredit nekega spodbudnega okolja, celo jih je izganjala v tujino, jih celo, represivno izvajala nad njimi, celo različne prikrite ukrepe, da ti ljudje ne dobijo zastopstva.
Slovenska demokratska stranka ima, popolnoma, mnenje zelo enostavno. Če bi mi vodili Vlado, če bi imeli ustavno večino, bi do te spremembe prišlo. Mislim, da tudi kolegica iz Nove Slovenije ima enako mišljenje, glejte in to je pika. Ne rabimo, mislim, da imate v gradivu, na par straneh logično napisano. Hrvaška ima podoben problem, tudi zaradi približno enakih zgodovinskih možnosti ali pa nekih razsežnosti, imajo to zelo lepo urejeno in jaz mislim, da tudi če pogledamo, kako potekajo tudi državnozborske volitve v tujini, ki so zelo otežene, zbirokratizirane, mislim da sploh ni vprašanja slovenske politike. Če je slovenska politika, del slovenske politike tega ne razume, pomeni, da degradira te ljudi, da jih dobesedno, preprečuje sistem odločanja in jim jemlje neko pravico kot nekih naših rojakov in tukaj, glejte, tu je, mislim, da mora bit nična toleranca, sploh do tega vprašanja.
Pobudo seveda, spoštovana predsednica, kot član Slovenske demokratske stranke, popolnoma podpiram in s tem bom tudi zaključil. Najlepša hvala.