Nadaljujemo s sejo, ki je sedaj odprta za javnost.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O VARSTVU PRED IONIZIRAJOČIMI SEVANJI IN JEDRSKI VARNOSTI,
ki ga je Državnemu zboru v obravnavo po skrajšanem postopku posredovala Vlada. Kolegij predsednika Državnega zbora je na seji, na 26. seji dne 22. 2. 2019 sklenil, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Za obravnavo je bilo posredovano naslednje gradivo: predlog zakona z dne 15. 2. 2019; mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 19. 3. 2019; mnenje Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj z dne 27. 3. 2019; in odgovor in pojasnila Ministrstva za okolje in prostor v zvezi z mnenjem Zakonodajno-pravne službe z dne 1. 4. 2019. Vsa navedena gradiva so objavljena na spletni strani Državnega zbora. V poslovniškem roku so bili vloženi tudi amandmaji koalicijskih poslanskih skupin k 2. in 12. členu, v kratkem pa boste prejeli tudi predlog amandmajev za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin k 6., 7., 8. in 13. členu.
Na sejo so bili k obravnavi te točke povabljeni predstavniki Ministrstva za okolje in prostor, Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, Uprave Republike Slovenije za jedrsko varnost in Zakonodajno-pravne službe.
Pričenjam drugo obravnavo predloga zakona, v kateri bomo na podlagi 126. člena poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih členih predloga zakona. Besedo dajem predstavniku predlagatelja.
Državni sekretar Marko Maver, izvolite, beseda je vaša.
Marko MaverHvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, člani Odbora za infrastrukturo, okolje in prostor ter predstavniki strokovnih služb, ministrstev in drugi udeleženci današnje seje.
Po nekaj več kot letu dni od začetka veljavnosti novega Zakona o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti se je že pokazala potreba po novelaciji zakona. Poglavitne spremembe in dopolnitve, ki se predlagajo s tokratno novelo, se nanašajo na področje varnostnega preverjanja tujih državljanov, ki bodo opravljali dela v jedrskem objektu pri ravnanju z radioaktivnimi snovmi ali prevozu jedrskih snovi. V celoti se spreminja 155. člen zakona, ki postopek varnostnega preverjanja za tuje državljane v pretežni meri ureja na vsebinsko soroden način, kot je določen za državljane Republike Slovenije. Nov člen v celoti izključuje dosedanjo pristojnost Urada Vlade Republike Slovenije za varovanje tajnih podatkov za izvajanje varnostnega preverjanja tujih državljanov. Varnostno preverjanje je v predlogu urejeno tako, da delodajalec, pri katerem bo oseba zaposlena ali za katerega bo opravljala dela, prevoznik ali organizator prevoza zbere predpisana potrdila ter jih skupaj s predlogom za varnostno preverjanje predloži Ministrstvu za notranje zadeve, ki na podlagi teh podatkov iz svojih evidenc, podatkov Slovenske obveščevalno-varnostne agencije, obveščevalno-varnostne službe Ministrstva za obrambo in policije ter po izvedenem preverjanju izda sklep, s katerim se ugotovi, ali je preverjena oseba, ali predstavlja oseba tveganje za jedrsko varnost Republike Slovenije ali ne. Zaradi spreminjanja tega 155. člena je bilo potrebno redakcijsko dopolniti nekatere druge člene, to je 3. člen, in sicer 107. točko, varnostni zadržek, in 108. točko, varnostno preverjanje, ter tudi 150. člen v drugem in četrtem odstavku, 151. člen v prvem, tretjem in četrtem odstavku ter 181. člen, dopolnitev 41. točke. S predlagano novelo pa se uvaja tudi nekaj manjših sprememb, kjer gre predvsem za redakcijske popravke, to je poprava slovničnih napak in napačnih sklicev ter terminološka uskladitev besedila zakona.
Zakon o varstvu pred ionizirajočimi sevanji in jedrski varnosti ureja različna področja, za njihovo izvajanje pa so pristojni različni resorji, to se pravi, kot na primer za strokovne, upravne in razvojne naloge na področjih izvajanja dejavnosti in uporabe virov ionizirajočih sevanj v zdravstvu in veterinarstvu ter varovanje zdravja ljudi pred škodljivimi vplivi ionizirajočih sevanj je pristojno Ministrstva za zdravje, Uprava Republike Slovenije za varstvo pred sevanji, za področje načrtovanja zaščite in reševanje Ministrstvo za obrambo, za področje fizičnega varovanja jedrskih objektov ter jedrskih in radioaktivnih snovi, katerega določbe so osrednji predmet predlaganih amandmajev, pa je pristojno Ministrstvo za notranje zadeve. To je mogoče za uvodno predstavitev. Vse predlagam, pa ta mogoče podrobnejšo utemeljitev, rešitev pa podaja tudi predstavniki URSJV, to sem jaz tukaj.
Hvala.
Helena RusHvala za besedo.
Naša služba je podala pisno mnenje na predlog zakona, kjer smo imeli pripombe h konkretnim členom. Večina naših pripomb je upoštevana z amandmaji koalicijskih strank oziroma s predlogi za amandmaje odbora. Glede ostalih pripomb pa je ministrstvo podalo pojasnila.
Hvala.
Hvala lepa.
Želi besedo predstavnik Komisije Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj?
Gospod Samer Khalil, izvolite, beseda je vaša.
Samer KhalilHvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj.
Komisija Državnega sveta za lokalno samoupravo in regionalni razvoj je podprla predlog zakona in nanj ni imela pripomb, je pa člane komisije zanimalo, katere osebe, ki opravljajo dela za Nuklearno elektrarno Krško, bodo podvržene varnostnemu preverjanju. V Nuklearni elektrarni Krško se namreč izvaja vrsta del, ki ne zadevajo samega jedrskega objekta, kot je na primer dostava, dobava dizelskega goriva ali hrane, in je vprašanje, ali se za osebe, ki opravljajo tovrstna dela, tudi zahteva varnostno preverjanje v smislu tega zakona. Predstavnik Uprave za jedrsko varnost in Ministrstva za notranje zadeve so v zvezi s tem pojasnili, da se varnostno preverjanje ne zahteva za vse osebe, ki opravljajo dela v Nuklearni elektrarni Krško, ampak zakon v 149. členu določa posebna področja oziroma območja, kjer lahko delajo le domače ali tuje osebe, za katere ne obstajajo varnostni zadržki. Kot je bilo pojasnjeno, se za voznika, ki dostavlja hrano ali dizelsko gorivo, ali za administrativno osebje, ki dela v nuklearki, ne zahteva varnostnega preverjanja, razen če imajo take osebe dostop do območja kritične infrastrukture znotraj nuklearke. Ob koncu bi omenil še to, da sem v razgovorih s predstavniki Nuklearne elektrarne Krško dobil pojasnilo, da gre recimo pri dostavi goriva za vstop v tehnološki del objekta in se za tovrstne voznike zato zahteva varnostno preverjanje in zdravniški pregled, medtem ko to ne velja za voznike, ki recimo dostavljajo hrano, ker ne dostopajo v tehnološki del objekta.
Hvala lepa.
Želi besedo še kdo od povabljenih? Ugotavljam, da ne. Tako da prehajamo na razpravo in glasovanje o posameznih členih in vloženih amandmajih v okviru druge obravnave predloga zakona, ki jo bom vodil na podlagi vloženih amandmajev koalicijskih poslanskih skupin z dne 28. 3. 2019 in predloga amandmajev za amandmaje odbora koalicijskih poslanskih skupin z dne 3. 4. 2019. Odboru najprej predlagam, da po opravljeni razpravi o posameznih členih najprej glasujemo o amandmajih ter nato v skladu z 128. členom Poslovnika Državnega zbora o vseh členih predloga skupaj. Kdo temu predlogu nasprotuje? Ugotavljam, da ne.
Tako da v razpravo dajem 1. člen, h kateremu ni vloženih amandmajev. Želi kdo razpravljati?
Gospod Rajh, izvolite.
Spoštovani predsedujoči.
Jaz bi samo želel povedati, da pozdravljam postopke prilagoditve varnostnega preverjanja na nivo, kot je potreben in smiseln za delovanje naše jedrske elektrarne. Vemo, da je zagotavljanje varnega in zanesljivega delovanja objekta, ki Sloveniji zagotavlja varno, zanesljivo, brezogljično in ekonomsko konkurenčno ceno energije, ključno za zagotavljanje blaginje državljanov in tudi nadaljnji razvoj našega gospodarstva. Predlog zakona, njegove spremembe in dopolnitve bom zato podprl.
Hvala lepa.
