Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 137. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da so danes zadržani kolega Rado Gladek in Franc Medic. Na sami seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat in pa doktor Martina Premka nadomešča kolegica Andreja Kert. Obe kolegici lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Dne 26. februarja 2026 sem prejel še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako da se dnevni red seje razširi z naslednjimi točkami. Šesta točka: stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča Evropske unije za začasno zaprtje poglavja 21 Vse evropska omrežja za Črno goro. Sedma točka: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskih poslovnih denarnic. In pa 8. točka, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe 2019/12/38 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu. Razširitev mi določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red seje, današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in s to razširitvijo. Tako, toliko na začetku.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O POOBLASTITVI DRŽAV ČLANIC, DA V INTERESU EVROPSKE UNIJE PODPIŠEJO TRETJI DODATNI PROTOKOL K EVROPSKI KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH.

Gradivo k 1., 3., 4. in 5. točki smo prejeli od Vlade 17. februarja 2026 k 7., 8. pa 26. februarja na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo prvih štirih omenjenih točk dnevnega reda v Državnem zboru je 6. marec 2026, za ostali dve točki pa 13. marec 2026. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnem telesu. Slednji ga ni obravnaval. Tako, sedaj bom prosil, predstavnico, torej Ministrstva za pravosodje, z nami je doktor Maja Čarni Pretnar, državna sekretarka torej, da nam predstavite vsebino predloga sklepa sveta in seveda predlog stališča. Izvolite, državna sekretarka.

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, začenjam 137. sejo Odbora za zadeve Evropske unije.

Na začetku seje naj povem, da so danes zadržani kolega Rado Gladek in Franc Medic. Na sami seji kot nadomestni člani odbora s pooblastili pa sodelujejo: kolega Tomaža Laha nadomešča kolegica Sara Žibrat in pa doktor Martina Premka nadomešča kolegica Andreja Kert. Obe kolegici lepo pozdravljam na današnji seji. Obveščam vas, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije, Urad predsednice Republike Slovenije, Kabinet predsednika Vlade ter seveda predstavniki Vlade in Državnega sveta. Vse navzoče vas lepo pozdravljam.

Prehajam na določitev dnevnega reda seje tega odbora. S samim sklicem ste prejeli dnevni red seje tega odbora. Dne 26. februarja 2026 sem prejel še obvestilo o razširitvi dnevnega reda. Tako da se dnevni red seje razširi z naslednjimi točkami. Šesta točka: stališče Republike Slovenije do osnutka skupnega stališča Evropske unije za začasno zaprtje poglavja 21 Vse evropska omrežja za Črno goro. Sedma točka: Predlog stališča Republike Slovenije do predloga Uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o vzpostavitvi evropskih poslovnih denarnic. In pa 8. točka, Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga uredbe Evropskega parlamenta in Sveta o spremembi uredbe 2019/12/38 o vseevropskem osebnem pokojninskem produktu. Razširitev mi določa 154.d člen Poslovnika Državnega zbora. Določen je torej takšen dnevni red seje, današnje seje odbora, kot ste ga prejeli s sklicem in s to razširitvijo. Tako, toliko na začetku.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O POOBLASTITVI DRŽAV ČLANIC, DA V INTERESU EVROPSKE UNIJE PODPIŠEJO TRETJI DODATNI PROTOKOL K EVROPSKI KONVENCIJI O MEDSEBOJNI PRAVNI POMOČI V KAZENSKIH ZADEVAH.

Gradivo k 1., 3., 4. in 5. točki smo prejeli od Vlade 17. februarja 2026 k 7., 8. pa 26. februarja na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za obravnavo prvih štirih omenjenih točk dnevnega reda v Državnem zboru je 6. marec 2026, za ostali dve točki pa 13. marec 2026. Gradivo k tej točki je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve Evropske unije kot pristojnemu odboru in Odboru za pravosodje kot matičnemu delovnem telesu. Slednji ga ni obravnaval. Tako, sedaj bom prosil, predstavnico, torej Ministrstva za pravosodje, z nami je doktor Maja Čarni Pretnar, državna sekretarka torej, da nam predstavite vsebino predloga sklepa sveta in seveda predlog stališča. Izvolite, državna sekretarka.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane članice, spoštovani člani odbora.

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. V predlaganem stališču Republika Slovenija enako kot večina držav članic izpostavlja problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije na področju kazenskega pravosodja. Tretji dodatni protokol h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah je bil sprejet junija 2025. Krepi in prilagaja okvir pravosodnega sodelovanja med državami pogodbenicami sodobnim tehnološkim in postopkovnim zahtevam. Med drugim uvaja sodobne oblike komunikacije med pristojnimi organi, pravila varstva podatkov, zaslišanje prič in izvedencev preko videokonference. In tako prispeva tudi k hitrosti in ekonomičnosti postopka. Podpišejo ga lahko podpisnice in pogodbenice matične konvencije in bo stopil v veljavo, ko bodo vsaj tri države izrazile pripravljenost, da jih zavezuje. Doslej je protokol podpisalo 17 držav, nobena pa ga še ni ratificirala. Uporabljal se bo neposredno in tako ne bo zahteval prilagoditev notranjega prava. Torej, Evropska komisija je po zaključku pogajanj o tretjem dodatnem protokolu, v katerem sama ni sodelovala niti v ta namen ni predlagala podelitve mandata Sveta Evropske unije. Podala Predlog sklepa Sveta o podpisu tretjega dodatnega protokola v interesu Evropske unije. S tem je podala sporočilo, da protokol spada na področje pristojnosti Evropske unije, pri čemer pa ni ponudila prepričljivega argumenta in ni izkazala prikrivanja področja urejanja protokola s pravom Evropske unije. Le tako bi lahko Evropska unija v delu izvajala svojo pristojnost preko držav članic pogodbenic. To je tudi izhodišče za ta predlog stališča, v katerem izpostavljamo problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije, kar bi negativno vplivalo na zmožnost držav članic Evropske unije, da sklepajo bilateralne sporazume s tretjimi državami na področju kazenskega pravosodja. Predlog sklepa namreč pooblašča države članice EU, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol. Sama Evropska unija ne more podpisati pogodbe, ne more postati pogodbenica konvencije in njenih protokolov. Republika Slovenija je naklonjena rešitvam, ki jih vsebuje tretji dodatni protokol. Naši zadržki glede predloga sklepa za to niso vsebinske, ampak pravno formalne narave. Republika Slovenija si bo skupaj z isto mislečimi državami članicami prizadevala za ustrezne prilagoditve besedila. Hvala.

Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Spoštovane članice, spoštovani člani odbora.

Pred vami je Predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah. V predlaganem stališču Republika Slovenija enako kot večina držav članic izpostavlja problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije na področju kazenskega pravosodja. Tretji dodatni protokol h Konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah je bil sprejet junija 2025. Krepi in prilagaja okvir pravosodnega sodelovanja med državami pogodbenicami sodobnim tehnološkim in postopkovnim zahtevam. Med drugim uvaja sodobne oblike komunikacije med pristojnimi organi, pravila varstva podatkov, zaslišanje prič in izvedencev preko videokonference. In tako prispeva tudi k hitrosti in ekonomičnosti postopka. Podpišejo ga lahko podpisnice in pogodbenice matične konvencije in bo stopil v veljavo, ko bodo vsaj tri države izrazile pripravljenost, da jih zavezuje. Doslej je protokol podpisalo 17 držav, nobena pa ga še ni ratificirala. Uporabljal se bo neposredno in tako ne bo zahteval prilagoditev notranjega prava. Torej, Evropska komisija je po zaključku pogajanj o tretjem dodatnem protokolu, v katerem sama ni sodelovala niti v ta namen ni predlagala podelitve mandata Sveta Evropske unije. Podala Predlog sklepa Sveta o podpisu tretjega dodatnega protokola v interesu Evropske unije. S tem je podala sporočilo, da protokol spada na področje pristojnosti Evropske unije, pri čemer pa ni ponudila prepričljivega argumenta in ni izkazala prikrivanja področja urejanja protokola s pravom Evropske unije. Le tako bi lahko Evropska unija v delu izvajala svojo pristojnost preko držav članic pogodbenic. To je tudi izhodišče za ta predlog stališča, v katerem izpostavljamo problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije, kar bi negativno vplivalo na zmožnost držav članic Evropske unije, da sklepajo bilateralne sporazume s tretjimi državami na področju kazenskega pravosodja. Predlog sklepa namreč pooblašča države članice EU, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol. Sama Evropska unija ne more podpisati pogodbe, ne more postati pogodbenica konvencije in njenih protokolov. Republika Slovenija je naklonjena rešitvam, ki jih vsebuje tretji dodatni protokol. Naši zadržki glede predloga sklepa za to niso vsebinske, ampak pravno formalne narave. Republika Slovenija si bo skupaj z isto mislečimi državami članicami prizadevala za ustrezne prilagoditve besedila. Hvala.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki za predstavitev vsebine predloga sklepa. Tako, sedaj pa nadaljujemo s sejo naprej. Torej Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je tudi na svoji 22. izredni seji, 24. februarja 2026 obravnavala gradivo k prvi, tretji, četrti in pa tudi peti točki dnevnega reda ter sprejela mnenja, ki smo jih tudi in ki ste jih prejeli. Za predstavitev mnenja komisije k tej točki pa prosim podpredsednika komisije, gospoda Davida Klobaso, izvolite gospod.

Najlepša hvala gospe državni sekretarki za predstavitev vsebine predloga sklepa. Tako, sedaj pa nadaljujemo s sejo naprej. Torej Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve je tudi na svoji 22. izredni seji, 24. februarja 2026 obravnavala gradivo k prvi, tretji, četrti in pa tudi peti točki dnevnega reda ter sprejela mnenja, ki smo jih tudi in ki ste jih prejeli. Za predstavitev mnenja komisije k tej točki pa prosim podpredsednika komisije, gospoda Davida Klobaso, izvolite gospod.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na 22. izredni seji obravnavala predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpiše tretji, dodatni protokol. Komisija se je seznanila, da je obravnavana konvencija temeljni mednarodni pravni institut s področja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Ta konvencija nalaga obveznost državam pogodbenicam, da izvršujejo zaprosila za mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah. V praktičnem primeru, ko država vodi kazenski postopek pred sodiščem in ima čezmejni primer ter potrebuje pomoč s strani druge države pogodbenice kot na primer vročitev vpisan v tujino, zaslišanje prič in izvedba drugih procesnih aktov je ta konvencija pravna podlaga, ki omogoča, da Slovenija v drugo državo zaprosi za prej navedeno pomoč. Tretji dodatni protokol k evropski konvenciji je bil sprejet junija 2025. Ta nadgrajuje konvencijo in prilagaja okvir pravosodnega sodelovanja sodobnim tehnološkim postopkovnim zadevam. Med drugim uvaja sodobne oblike komunikacije med pristojnimi organi. To konkretno pomeni, da se bodo lahko zaprosila s strani slovenskih pravosodnih organov tujim pravosodnim organom elektronsko, po varnih elektronskih kanalih trenutno se pošiljajo še v pisni obliki. To se pravi s fizično pošto, kar je dolgotrajno. Predlagane spremembe bodo pospešile same postopke mednarodne pravne pomoči, hkrati se bo razširila možnost zaslišanja prič in izvedencev preko video videokonference. Trenutno je pogosto, da se priča vabi iz tujine na zaslišanje v Slovenijo. S tem so povezani stroški, to se pravi stroški povračila prihoda na sodišče. Videokonferenčni sistemi omogočajo hitrejše in poenostavljeno zaslišanje prič, prav tako pa omogočajo, da na sodiščih iz tujine priče nekdo, ki zaradi svoje starosti ali drugih omejitev ne bi. Tako da bi tretji dodatni protokol prispeval k hitrosti in ekonomiki postopkov in k varstvu osebnih podatkov. Za tretji dodatni protokol velja, da ga lahko podpišejo vse podpisnice in pogodbenice matične konvencije o medsebojni pravni pomoči. V veljavo bo stopil, ko ga bodo podpisale oziroma ratificirale vsaj tri pogodbenice. Doslej je protokol podpisalo 17 držav, nobena država pa ga še ni ratificirala. Ko bo enkrat ratificiran, se bo skladno z 8. členom Ustave uporabljal neposredno in ne bo zahteval dodatnih prilagoditev notranjega prava. Republika Slovenija nasprotuje vsebini tega stališča, ima pa določene zadržke, ki so formalno, pravno formalne narave. Evropska komisija je po zaključku pogajanj o tretjem dodatnem protokolu, kjer sama ni sodelovala niti ne more postati članica tega tretjega dodatnega protokola podala Predlog sklepa Sveta o podpisu tretjega dodatnega protokola v interesu Evropske unije. To se pravi, da ne v interesu držav članic kot samih, ampak v interesu Evropske unije. S tem je podala sporočilo, da po njenem mnenju vsebina tega protokola sodi na področje pristojnosti Evropske unije pri čemer pa v ta namen ni ponudila nobenega prepričljivega argumenta, niti ni izkazala prekrivanja področja urejanja protokola s pravom Evropske unije. Namreč le na tak način bi lahko Evropska unija v delu izvajala svojo pristojnost preko držav članic pogodbenic. To je tudi izhodišče za ta predlog stališča, v katerem izpostavljamo in nasprotujemo problematičnosti preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije. Republika Slovenija je naklonjena rešitvam, ki jih vsebuje tretji dodatni protokol. Naši zadržki so formalno pravne narave - enako meni tudi večina držav članic Evropske unije -, pri čemer izpostavljamo problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije na področju kazenskega pravosodja in si bomo še naprej z isto mislečimi državami članicami prizadevali za ustrezne prilagoditve besedila. Komisija se je v razpravi zanimala, kako dolgo v povprečju traja pridobivanje podatkov in kako dolgo bo trajalo po sprejetju obravnavane spremembe. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je odzivni čas odvisen od posamezne države, konkretno na zaprosilo za mednarodno pravno pomoč iz Kosova dobimo odgovor po navadi v enem mesecu, iz Madagaskarja pa lahko traja tudi leto, dve ali pa še več. Nadalje se je komisija zanimala za sodelovanje v kazenskih zadevah z državami Latinske Amerike, specifično z Mehiko, v okviru mednarodnega boja proti drogam. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je čezmejni kriminal, še posebej s področja nedovoljenih drog, zelo prisoten, zato je pravni instrument, ki širi možnosti pravosodnega sodelovanja, zelo dobrodošel. Z Mehiko ima Slovenija ustrezne dodatne pravne podlage, pri čemer je za pričakovati, da bo tretji dodatni protokol pripomogel k temu, da bodo postopki medsebojne pravne pomoči še hitrejši, saj se bodo lahko, kot omenjeno, posredovala po elektronski poti preko varnih kanalov, kar bo bistveno skrajšalo postopke posredovanja zaprosil v tujino, razširile pa se bodo tudi možnosti zaslišanja prič, obdolžencev in izvedencev preko videokonference.

Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlogu stališča izrekla soglasno podporo. Hvala.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Komisija za mednarodne odnose in evropske zadeve je na 22. izredni seji obravnavala predlog stališča Republike Slovenije do Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpiše tretji, dodatni protokol. Komisija se je seznanila, da je obravnavana konvencija temeljni mednarodni pravni institut s področja pravosodnega sodelovanja v kazenskih zadevah. Ta konvencija nalaga obveznost državam pogodbenicam, da izvršujejo zaprosila za mednarodno pravno pomoč v kazenskih zadevah. V praktičnem primeru, ko država vodi kazenski postopek pred sodiščem in ima čezmejni primer ter potrebuje pomoč s strani druge države pogodbenice kot na primer vročitev vpisan v tujino, zaslišanje prič in izvedba drugih procesnih aktov je ta konvencija pravna podlaga, ki omogoča, da Slovenija v drugo državo zaprosi za prej navedeno pomoč. Tretji dodatni protokol k evropski konvenciji je bil sprejet junija 2025. Ta nadgrajuje konvencijo in prilagaja okvir pravosodnega sodelovanja sodobnim tehnološkim postopkovnim zadevam. Med drugim uvaja sodobne oblike komunikacije med pristojnimi organi. To konkretno pomeni, da se bodo lahko zaprosila s strani slovenskih pravosodnih organov tujim pravosodnim organom elektronsko, po varnih elektronskih kanalih trenutno se pošiljajo še v pisni obliki. To se pravi s fizično pošto, kar je dolgotrajno. Predlagane spremembe bodo pospešile same postopke mednarodne pravne pomoči, hkrati se bo razširila možnost zaslišanja prič in izvedencev preko video videokonference. Trenutno je pogosto, da se priča vabi iz tujine na zaslišanje v Slovenijo. S tem so povezani stroški, to se pravi stroški povračila prihoda na sodišče. Videokonferenčni sistemi omogočajo hitrejše in poenostavljeno zaslišanje prič, prav tako pa omogočajo, da na sodiščih iz tujine priče nekdo, ki zaradi svoje starosti ali drugih omejitev ne bi. Tako da bi tretji dodatni protokol prispeval k hitrosti in ekonomiki postopkov in k varstvu osebnih podatkov. Za tretji dodatni protokol velja, da ga lahko podpišejo vse podpisnice in pogodbenice matične konvencije o medsebojni pravni pomoči. V veljavo bo stopil, ko ga bodo podpisale oziroma ratificirale vsaj tri pogodbenice. Doslej je protokol podpisalo 17 držav, nobena država pa ga še ni ratificirala. Ko bo enkrat ratificiran, se bo skladno z 8. členom Ustave uporabljal neposredno in ne bo zahteval dodatnih prilagoditev notranjega prava. Republika Slovenija nasprotuje vsebini tega stališča, ima pa določene zadržke, ki so formalno, pravno formalne narave. Evropska komisija je po zaključku pogajanj o tretjem dodatnem protokolu, kjer sama ni sodelovala niti ne more postati članica tega tretjega dodatnega protokola podala Predlog sklepa Sveta o podpisu tretjega dodatnega protokola v interesu Evropske unije. To se pravi, da ne v interesu držav članic kot samih, ampak v interesu Evropske unije. S tem je podala sporočilo, da po njenem mnenju vsebina tega protokola sodi na področje pristojnosti Evropske unije pri čemer pa v ta namen ni ponudila nobenega prepričljivega argumenta, niti ni izkazala prekrivanja področja urejanja protokola s pravom Evropske unije. Namreč le na tak način bi lahko Evropska unija v delu izvajala svojo pristojnost preko držav članic pogodbenic. To je tudi izhodišče za ta predlog stališča, v katerem izpostavljamo in nasprotujemo problematičnosti preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije. Republika Slovenija je naklonjena rešitvam, ki jih vsebuje tretji dodatni protokol. Naši zadržki so formalno pravne narave - enako meni tudi večina držav članic Evropske unije -, pri čemer izpostavljamo problematičnost preširokega tolmačenja pristojnosti Evropske unije na področju kazenskega pravosodja in si bomo še naprej z isto mislečimi državami članicami prizadevali za ustrezne prilagoditve besedila. Komisija se je v razpravi zanimala, kako dolgo v povprečju traja pridobivanje podatkov in kako dolgo bo trajalo po sprejetju obravnavane spremembe. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je odzivni čas odvisen od posamezne države, konkretno na zaprosilo za mednarodno pravno pomoč iz Kosova dobimo odgovor po navadi v enem mesecu, iz Madagaskarja pa lahko traja tudi leto, dve ali pa še več. Nadalje se je komisija zanimala za sodelovanje v kazenskih zadevah z državami Latinske Amerike, specifično z Mehiko, v okviru mednarodnega boja proti drogam. Komisiji je bilo pojasnjeno, da je čezmejni kriminal, še posebej s področja nedovoljenih drog, zelo prisoten, zato je pravni instrument, ki širi možnosti pravosodnega sodelovanja, zelo dobrodošel. Z Mehiko ima Slovenija ustrezne dodatne pravne podlage, pri čemer je za pričakovati, da bo tretji dodatni protokol pripomogel k temu, da bodo postopki medsebojne pravne pomoči še hitrejši, saj se bodo lahko, kot omenjeno, posredovala po elektronski poti preko varnih kanalov, kar bo bistveno skrajšalo postopke posredovanja zaprosil v tujino, razširile pa se bodo tudi možnosti zaslišanja prič, obdolžencev in izvedencev preko videokonference.

Po opravljeni razpravi je komisija v okviru glasovanj predlogu stališča izrekla soglasno podporo. Hvala.

Najlepša hvala, gospod Klobasa.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni. Končujemo razpravo.

Na glasovanje pa bom dal predlog stališča, ki se glasi:

Republika Slovenija podpira cilj Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, dokument številka 12947/25, v mejah pravne podlage v primarnem pravu Evropske unije za izvajanje pristojnosti Evropske unije na navedenem področju. Sprejem sklepa ne bi smel vplivati na zmožnost držav članic Evropske unije, da na področju pravosodnega sodelovanja samostojno sklepajo sporazume s tretjimi državami. Republika Slovenija zato ne podpira sklepa v delu, kjer ta predstavlja izključno pristojnost Evropske unije na področju mednarodne pravne pomoči.

Tako, to je to besedilo, sedaj bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je za 10 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 5. IN 6. MARCA 2026.

Gradivo smo prejeli od Vlade 26. februarja 2026 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Tudi pri tej točki vas bom prosil, državna sekretarka z Ministrstva za pravosodje doktor Maja Čarni Pretnar, torej da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa državna sekretarka.

Najlepša hvala, gospod Klobasa.

Sedaj odpiram razpravo kolegic in kolegov. Želi kdo razpravljati pri tej točki? Vidim, da ni. Končujemo razpravo.

Na glasovanje pa bom dal predlog stališča, ki se glasi:

Republika Slovenija podpira cilj Predloga sklepa Sveta o pooblastitvi držav članic, da v interesu Evropske unije podpišejo tretji dodatni protokol k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah, dokument številka 12947/25, v mejah pravne podlage v primarnem pravu Evropske unije za izvajanje pristojnosti Evropske unije na navedenem področju. Sprejem sklepa ne bi smel vplivati na zmožnost držav članic Evropske unije, da na področju pravosodnega sodelovanja samostojno sklepajo sporazume s tretjimi državami. Republika Slovenija zato ne podpira sklepa v delu, kjer ta predstavlja izključno pristojnost Evropske unije na področju mednarodne pravne pomoči.

Tako, to je to besedilo, sedaj bomo začeli z glasovanjem.

Glasujemo. Ugotavljam, da je za 10 kolegic in kolegov, nihče proti.

(Za je glasovalo 10.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je to stališče sprejeto.

S tem končujem 1. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA PRAVOSODJE IN NOTRANJE ZADEVE, KI BO V BRUSLJU 5. IN 6. MARCA 2026.

Gradivo smo prejeli od Vlade 26. februarja 2026 na podlagi 8. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije.

Tudi pri tej točki vas bom prosil, državna sekretarka z Ministrstva za pravosodje doktor Maja Čarni Pretnar, torej da nam predstavite izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospa državna sekretarka.