Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Zgodnja ura je in smo se uspeli zbrati, tako da smo sklepčni. Zato začenjam 5. nujno sejo Odbora za kulturo.

Ali imamo kakšno obvestilo o zadržanosti in nadomeščanjih? Nimamo. Torej, kdor je, je, kogar ni, bo še prišel, upamo. Pozdravljam vse članice in člane odbora ter ostale prisotne, še posebej pa mag. Zorana Pozniča, kandidata za ministra za kulturo!

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora: Predstavitev mag. Zorana Pozniča, kandidata za ministra za kulturo. Ker v poslovniškem roku nisem prejela predlogov za spremembo dnevnega reda, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV MAG. ZORANA POZNIČA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA KULTURO.

Mag. Zoran Poznič, ki je predlagan za ministra za kulturo, se bo v skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije ter prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora predstavil Odboru za kulturo kot pristojnemu delovnemu telesu in odgovarjal na vprašanja članic in članov. Na podlagi predstavitve bo odbor v skladu s prvim odstavkom 231. člena Poslovnika Državnega zbora sprejel mnenje o ustreznosti predstavitve kandidata, ki ga bom v roku iz prvega odstavka 231. člena Poslovnika Državnega zbora takoj, najkasneje pa v 48 urah po predstavitvi, poslala predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade.

Prosim mag. Zorana Pozniča, kandidata za ministra za kulturo, da se predstavi odboru. Beseda je vaša.

Hvala.

Lep pozdrav tudi z moje strani!

Naj se na začetku zahvalim, da ste to mojo predstavitev sploh omogočili, seveda tudi stranki, katere član sem. Preden bi začel s to svojo predstavitvijo, v izogib mogoče kasnejšim različnim vprašanjem, bi prebral eno kratko izjavo, ki se tiče tega, kar se zdaj dogaja po medijih glede možne kolizije interesov v zvezi z mrežo centrov raziskovalnih umetnosti in kulture. Glede tega moram poudariti, da se bom, če me boste potrdili za ministra za kulturo, takoj izločil iz vseh postopkov, ki v zvezi s tem potekajo na ministrstvu. Kolikor sem seznanjen, je Ministrstvo za kulturo na Komisijo za preprečevanje korupcije poslalo zaprosilo za usmeritve, kako ravnati ob moji morebitni potrditvi, tako da bi izločili vse možnosti potencialnega konflikta interesov. Prepričan sem, da je pred končno odločitvijo v zvezi z razpisom treba počakati na odgovor komisije. Zagotavljam, da bom v celoti upošteval mnenje komisije in ravnal skladno z njenimi usmeritvami. Samo toliko, da je to jasno. Verjetno se bodo tudi še kakšna vprašanja nanašala na to, na tisto sem pa seveda pripravljen odgovarjati.

Zdaj pa k meni kot kandidatu za ministra za kulturo Republike Slovenije.

Moje ime je Zoran Poznič, star sem 59 let, prihajam iz Trbovelj. Po osnovni izobrazbi sem akademski kipar in magister videa in novih medijev, zadnjih deset let direktor Javnega zavoda za kulturo, Delavski dom Trbovlje, ki je v občinski lasti, ne državni. Prejšnjega oktobra sem ravno nastopil tretji mandat, petletni. Pa vendar, ob vseh teh dogodkih, ki so se odvijali zadnje mesece, se je ponudila na nek način možnost, da vse to znanje, pridobljeno v vseh teh letih, da tako rečem, kulturnega menedžiranja v našem javnem zavodu, in z vsem tem, kar kot direktor Delavskega doma spoznavam in sem spoznaval ter se seznanjal s, da tako rečem, kulturnim vesoljem in umetniškim vesoljem, slovenskim, se mi je zdelo primerno in na nek način mogoče celo nujno, da se izpostavim na ta način, da skušam pomagati, potegniti ta voz naprej, da pripravimo tudi to našo sfero za izzive 21. stoletja. To je, kar se mene tiče osebno. Glede programa, glede predstavitve programa bi se pa usmeril bolj kot ne v to, da predstavim v kratkem ekspozeju vse tisto, kar mislim, da je treba storiti, da vzpostavimo mogoče tudi potem skozi pogovor z vami neko skupno vizijo, kako naj bi to področje delovalo in kam naj bi nas vse skupaj peljalo v naslednjem obdobju.

Prvo, kar je treba povedati, so tu obveznosti, programi, projekti, ki jih je nujno nadaljevati, ki jih je nujno izpeljati, in to že tudi v letošnjem letu. Prva takšna naloga, ki je pred Ministrstvom za kulturo, je sprejetje zakona, ki mu rečemo tudi zakon o kulturnem evru, ki bo omogočil v naslednjem obdobju ne samo gašenje požarov, kar se tiče zanemarjene infrastrukture in nekaterih nujnih ukrepov, da se približamo ali da vsaj sledimo vsemu tistemu, kar se na kulturnem področju dogaja v Evropi glede digitalizacije, glede digitalizacije v resnici na vseh področjih, od glasbene, plesne, filmske dediščine, besedne dediščine, da pripravimo tudi naš materin jezik za res tvorno uporabo v medmrežju, v vseh teh novih tehnologijah, ki se nam z bliskovito hitrostjo približujejo. Seveda pa ne smemo pozabiti to na varovanje in seveda čuvanje naše kulturne dediščine. Jaz sedaj govorim še vedno o kulturnem evru, pereči problemi nastajajo v Mariboru, perečih takih problemov je, kar nekaj v Sloveniji in izven proračunskih sredstev bo točno ta postavka proračunskega denarja omogočila ministrstvu in družbi kot celoti, da za te nujne primere v resnici poskrbimo. Druga take velika naloga letošnjega leta je seveda priprava in sprejetje nove medijske zakonodaje, kjer obstoječi medijski zakon seveda sploh se ne dotika vse te nove tehnologije, novih možnosti komuniciranja medijskega podajanja o vsebini, ki ga prinaša nova tehnologija tako, da je nujno sedaj v pripravi. Jaz sem v stiku z nekaterimi vrhunskimi strokovnjaki iz tega področja, ki so delovali tudi v Evropski uniji tako, da bomo obstoječi pripravljeni, da tako rečem, medijski zakon seveda nadgradili še z novimi vsebinami določili in omejili - čeprav ne uporabljam rad te besedo - tudi mogoče vse tisto, čemur rečemo »sovražni govor«, kar v resnici v eno kulturno komunikacijo med ljudmi ne spada in sedaj ni sankcionirano predvsem v medmrežju in v resnici vseh in v pisanih in v drugih medijih. Tako da jaz pričakujem, da ta strokovna skupina takoj prične z delom in da lahko v kratkem že pripravimo eden temeljiti predlog, ga damo naprej v obravnavo in potem seveda verjetno še z redakcijo sprejmemo še letos. Tretja taka velika naloga, ki čaka ministrstvo letos je seveda priprava in sprejem nacionalnega programa za kulturo za naslednjo obdobje, kar je v resnici zelo zahtevna naloga, ampak ne vidim razloga zakaj ne bi tudi uspešno rešili in seveda v sodelovanju in s pogovorom skozi tudi mogoče princip dialoških skupin, ki je bil tudi sedaj zelo dobro uporabljen pri pravi možnih rešitev zakonodaje glede reševanje statusa samozaposlenih v kulturi in nevladnih organizacij. Te dialoške skupine so ekipirane, da tako rečem, izbrane in bodo sedaj takoj začele z delom. Če generalno zaokrožim tale del rečem, da dialoško seveda v pogovoru v upoštevanju mnenja drugih v iskanju ne gnilih kompromisov, ampak plodnih lahko vse te velike naloge, ki so pred nami seveda tudi uspešno že letos mislim, da rešimo. Generalno bi pa dejal takole. Ob vsem tem, kar se dogaja na kulturno umetniškem področju v Sloveniji se meni v zadnjih letih kristalizira nekaj temeljnih nalog, ki jih pa moramo začeti jemati zelo resno in vzpostaviti tudi skozi dialog skozi eden poglobljen družbeni konsenz, da tako rečem, in eno formo, obliko poti, po kateri bomo lahko napredovali in se ohranili kot zelo posebna majhna, da tako rečem skupnost v tej Evropi kakor vidimo se premika, se spreminja, se gnete za njihovo levo za njihovo desno itd… Vsi ti izzivi, ki so pred nami pa gredo nekako po nekaterih temeljih, premicah jaz bi temu rekel debirokratizacija celotnega polja - to je ena prvih nalog, poenostavitev postopkov sprejemanja odločitev in pa odgovornost. To zdaj, ker se tiče teh treh stvari, govorim o ukrepih, o smereh po katerih ne bi ministrstvo se vzpostavilo v teh naslednjih mesecih, da res tam ustvarimo eno ekipo, da tako rečem, eno okrožje, eno atmosfero, ki bo pripravljena na delo, ki bo prevzemala odgovornosti, ki bo na en način tudi nagrajena in pohvaljena,sicer je to grda beseda, za vse tisto kar te ekipe, te službe, direktorati v resnici prispevajo k razvoju slovenske kulture in umetnosti. Tako da, jaz bi se raje posvetil vašim vprašanjem, tako da, takole bi jaz tudi v resnici to kratko predstavitev zaključil in veliko raje odgovarjam na vaša vprašanja.

Hvala.

Hvala vam, gospodu mag. Zoranu Pozniču, se zahvaljujem za podano predstavitev.

V nadaljevanju dajem besedo članicam in članom odbora, da kandidatu za ministra postavite vprašanja. Predlagam, da kandidatu najprej postavimo pet vprašanj na katere bo nato odgovoril, po odgovorih pa predlagam nov krog petih vprašanj in tako naprej, dokler se razprava na odboru ne bo izčrpala, vemo pa, da imamo časa tam nekje do enajstih, ker potem imate sestanke v poslanskih skupinah.

Skratka, najprej se je prijavila… Prosim. Predlagatelj bi še rad besedo. Izvolite, gospod Samo Bevk, bi radi besedo. Prosim.

Hvala lepa za besedo, gospa predsednica. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom, še posebej kandidatu za ministra za kulturo, gospodu Zoranu Pozniču. Postavil bom enako vprašanje kot sem ga pred meseci, septembra, ko smo imeli predstavitev kandidata za ministra, gospoda Prešička. Namreč enako vprašanje, nekaj mesecev je od takrat minilo, marsikaj se je v tem smislu pozitivnega tudi zgodilo. Namreč, Zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi oziroma Zakon o kulturnem evru je v tem času preživel razpravo znotraj zainteresirane strokovne javnosti in pa tudi koalicijsko usklajevanje znotraj vladnih resorjev. Kolikor vem, ni pa kljub napovedim zakon prišel še v obravnavo v Državni zbor. Mi vemo, da ga moramo sprejeti v letošnjem letu, se pravi, v letu 2019. Zakon naj bi začel veljati s prihodnjim letom za obdobje 2020-2026 in s temi sredstvi oziroma s tem zakonom bi dobili za slovensko kulturo dodatnih 122 milijonov in 600 tisoč evrov za sedem programskih sklopov, ki so v tem zakonu navedeni. Zato me zanima, ker ste, gospod kandidat, kot prvo nalogo, ministrstvo v tem letu zapisal in predstavil ravno sprejetje tega zakona, kdaj lahko zakon pričakujemo v Državnem zboru. Vem, da naj bi zakonu bil naklonjena tako minister za finance kot tudi predsednik Vlade. To je dobra popotnica temu zakonu in verjamem, da bomo ta zakon v Državnem zboru tudi podprli. Se pravi, vprašanje:

Kdaj lahko pričakujemo zakon v Državnem zboru? Ali boste pred sprejetjem na Vladi tudi še vsebinsko morda posegali v kakšen sklop teh sedmih programov, ki so v zakonu našteti? In pa še nekaj bi poudaril. Namreč, rebalans proračuna za kulturo za leto 2019 prinaša kulturi dodatnih 30 milijonov evrov, skupaj 193 milijonov evrov, kar je prvič po letu 2012, da znaša proračun za kulturo 1,9 % deleža državnega proračuna. Namreč nujno bi bilo, da Zakon o kulturnem evru, ko bo sprejet, da se to pozna tudi pri državnem proračunu, kajti izvajali ga bomo lahko le v taki meri v kolikor bodo ta dodatna sredstva zagotovljena v celoti, se pravi v letu 2020 glede na sprejeti proračun 2019 vsaj 9,3 milijona evra, potem v letu 2021 12,950 tisoč milijonov evrov in tako dalje vse do leta 2026, to bi bilo moje edino vprašanje na današnji predstavitvi. Verjamem, da boste dobil dovolj visoko podporo, da bomo lahko o tej odločitvi predsednika Vlade, da vas predlaga za ministra za kulturo, v petek tudi na plenarnem zasedanju glasovali in vas potrdili. Hvala lepa.

Hvala, kolega Bevk.

Na vrsti je Karla Urh.

Prav lep pozdrav vsem! Prihajam iz kulturnega področja, šolstvo, kultura, glasba, to je nekako stičišče ali pa sinergija vseh te umetnosti.

Zanima me kako vi vidite rešitev za ponovno vzpostavitev delovanja nekega najvišjega vrha slovenskega zborovskega petja v Mariboru, in sicer, da se vrne gospa Karmina Šilec in da ta Carmina Slovenicka zopet zaživi kot nek nacionalni ponos zborovske glasbe. To je kot prvo.

Kako se boste lotili reševanja in nadaljnjega delovanja festivala Brežice pod okriljem Klemena Ramovša?

In pa mogoče me skrbi malo oziroma vas sprašujem kako vidite ohranjanje slovenske kulturne dediščine identitete kulture slovenstva, in sicer tudi taki majhni projekti kot je recimo Kroparski muzej, ki ni konec koncev samo kultura je tudi sporočilo vsem našim otrokom in zanamcem kako se je delalo včasih ročno in ne tako kot danes večina staršev reče; "uči se, da ti ne bo treba delati". Kako vidite nekako reševanje teh problemov, da ohranimo te kulturne spomenike, ki ne predstavlja tako hudo velik strošek, da naši otroci in zanamci ne pozabijo kako je bilo včasih?

Toliko za enkrat. Hvala.

Najlepša hvala gospe Karli Urh. Na vrsti je Zmago Jelinčič. Prosim.

Hvala lepa.

Najprej iskrene čestitke za korajžo, da ste te odločili, da greste v to kačje gnezdo. Upam, da ga boste tudi spucali. Gospod prejšnji, gospod Prešiček je imel ta namen, pa so ga odnesli, jaz upam, da ne bo uspelo zdaj še enkrat, da bi se to zgodilo. sprašujem pa kakšen je vaš odnos do dviga naročnin za RTV? Tam so naredili še dodatnih 7,5 milijona evrov veliko luknjo za razne programe plus, kjer baje plačujejo po 150.000 evrov honorarja za vsakega izvajalca.

Potem me zanima kakšen je vaš odnos do odkupa premične kulturne dediščine slovenske? Zadeva gre v tujino, ostalo nam je v Sloveniji še izredno malo premične kulturne dediščine, da ne bo se zgodilo tako, da bomo morali hoditi gledati v tujino naše eksponate.

Zanima me kaj nameravate narediti s posebnimi penzijami in dodatki pa uslugami raznim tako imenovanim zaslužnim umetnikom.

Zanima me kaj nameravate z desetimi stotnijami in več arhitektov, ki so deklarirani kot umetniki in na svojem področju krasno služijo medtem ko jim država plačuje vse pristojbine.

Ali nameravate prevetriti te nevladne organizacije, ker nekatere požirajo ogromne denarje iz fonda Ministrstva za kulturo.

Hvala.

Zdaj pa lahko minister odgovori na prvi sklop vprašanj, kandidat za ministra. Prosim.

Hvala.

Če začnem od začetka. Zakon o kulturnem evru je v resnici pripravljen. Potrebne so še drobne redakcijske spremembe, vsebinsko se v ta zakon več posegalo ne bo, ker je popolnoma usklajen. Tako jaz pričakujem, da gre lahko naprej v postopek že na sledeči seji parlamenta. Tako bo tja do poletja ta zakon lahko popolnoma operativen, kar bo tudi glede nekaterih drugih vprašanj, ki so bila zdajle postavljena, predstavljalo kar dosti veliko olajšanje.

Če se zdaj vrnem k vprašanju glede Carmine Slovenice in Festivala Brežice. Seveda tudi nam na terenu, da tako rečem, ni bilo jasno, kako je mogoče, da takšna dva slovenska kulturna velikana izpadeta iz obzorja Ministrstva za kulturo. Tako bomo takoj, če nastopim službo, vzpostavili stik, poskušali narediti vse, pa da ne rečem, od opravičila naprej do poziva k vrnitvi ali na kakršenkoli drug način nadaljevanje delovanja, takšnega, kot smo ga poznali. Če bomo pozneje kaj govorili o ambasadorjih slovenske kulture, to sta dva zelo prominentna ambasadorja. Seveda tudi gospod Ramovš s Festivalom Brežice, se sam spomnim, kako smo v preteklih letih z užitkom hodili na Kum v tako drobno gotsko cerkev, kjer so prirejali v sklopu tega festivala tudi koncerte. Tako je treba to seveda ohraniti, ponovno vzpostaviti in definitivno nadaljevati.

Kulturni evro bo omogočil tudi posege in pomoč takšnim drobnim, kot ste dejali, muzejem, kot je kroparski, ki v resnici pomeni za tisto mikro okolje, pa ne samo za mikro okolje, za celo slovensko dediščino, industrijsko kulturno dediščino, kakorkoli jo pač imenujemo, velik potencial. Seveda tudi vsa ta, da tako rečem, popravila streh, da bom čisto konkreten, ali vzpostavitev stanja, da prostori ne zamakajo, da niso eksponati v vlažnih prostorih in tako naprej, se pravi, vsa ta logistika, ki je potrebna, da deluje okrog neke takšne postavitve, bo ta kulturni evro v resnici na nek način omogočil, da se to čim prej izvede, popravi, vzpostavi, in seveda tudi, da gremo od tam naprej. Predvsem moj namen ni, da zdaj samo vzdržujemo stanje, takšno kot je, da popravljamo vse to, kar zadnjih deset let zaradi znanih razlogov ni bilo postorjeno, denar se v resnici vedno jemlje najprej kulturi in vojski, kar je zelo zanimivo, ker zame je tudi kulturno eno izmed najbolj državotvornih ministrstev. Tako da bomo poskrbeli za vse te stvari, to je moja zaobljuba. Naredili bomo vse, kar je mogoče, da te stvari peljemo naprej. Seveda pa kroparski muzej ni osamljen primer potrebne intervencije, takšnih primerov je kar nekaj. Recimo, v Mariboru jih je kar veliko, od mariborskega arhiva do mariborske galerije, do mariborske knjižnice. Tam so grehi narejeni pred desetimi leti z evropsko prestolnico kulture, tista velika gradbena jama je še vedno v opomin vsem. Sedaj je prišlo do mene, da je končno nova koalicija, mariborska, začela tudi sprejemati odločitve na tem področju, kar me zelo veseli. In seveda bo Ministrstvo za kulturo tvorno pomagalo, prispevalo, kakorkoli, ali finančno ali s strokovno ekspertizo pri odločitvah mestne občine, ki pa so v resnici njihove inicialne odločitve; na žalost jim je zdajle pred nekaj dnevi že propadlo eno gradbeno dovoljenje, tako se bodo nekateri postopki začeli izvajati na novo, še enkrat. Ampak če je res dobra volja, je seveda dobra volja na strani vseh, ker to ni samo dediščina Maribora, Štajerske, ampak je v resnici dediščina našega naroda. Sploh pokrajinski muzej je nujno potreben, nujno, nujno potreben, ker tam je v resnici že nevarno tudi za arhiviste, v bistvu v tisti plesnobi in vsem tistem živeti, dihati, da tako rečem, in nasploh strokovno delovati. Takšnih primerov je kar nekaj po celi Sloveniji in upam, da bomo od primera do primera, ki jih bomo detektirali, zelo hitro lahko akcijsko naredili načrte pomoči ali intervencij na takšni ali drugačni ravni. Toliko o varovanju kulturne dediščine, o tem vprašanju.

Zdaj pa tretje vprašanje gospoda Jelinčiča, dvig naročnin RTV Slovenija. Z vsem tem, kar naj bi se dogajalo na RTV in kakšna je percepcija v javnosti vsega tega pogona, jaz niti ne vem, koliko je res zaposlenih, govorijo o številka tam od 2 tisoč do 3 tisoč. Tako je najprej treba vse te stvari detektirati in narediti akcijski načrt, seveda z vodstvom RTV usklajeno. Seveda pa jaz kot minister za kulturo, če bom potrjen, ne odobravam in ne predvidevam nikakršnega dviga naročnin, v tem trenutku ne vidim razloga za kaj takega.

Kar se tiče odkupa premične dediščine. Sam sem veliko let se ukvarjal tudi z restavratorskimi poskusi na tem področju in sam vem, kako so po Štajerskem zadnjih 20 let tovornjaki te premične dediščine vozili v Avstrijo in Nemčijo. Na nek način včasih naši ljudje nimajo niti občutka, kaj je in kaj ni, tako se je to prodajalo, poklanjalo, uničevalo na veliko. Enako se, recimo, dogaja tam pri nas v Zasavju, kjer so stroji rudarske industrijske kulturne dediščine, stari nekateri več kot 150 let, bili razmontirani, prodani v železarne, stopljeni v plavžih in tako naprej. Tako da kar se mene tiče, jaz imam veliko afiniteto do tega in se mi zdi ta premična kulturna dediščina ravno tako pomembna kot nepremična. Videl sem, opazil sem tudi, da v predlogu v resnici že letos namenjenih skoraj 240 tisoč evrov za odkup takšne premične dediščine, kar je seveda premalo, ampak začelo se pa je. Seveda je bolj problem v tem, kako detektirati stvari, ki so še ostale. In povem vam, da jih ravno veliko niti ni ostalo, ker se je res ropalo in plenilo zadnja desetletja. Seveda, ustanoviti nekakšno akcijsko skupino, ki bo sploh določila nekakšne gabarite, nekakšno delovno okolje, v katerem se bo lahko gibalo, in potem resno iti v valorizacijo vse te premične dediščine, pa seveda v ciljane, da tako rečem, odkupe.

Saj pravim, vsa ta vprašanja se na nek način nanašajo na ta zakon o kulturnem evru, ki pa bo omogočil eno bolj, da tako rečem poglobljeno ne mnenje, ampak poglobljen pristop k temu odkupu, ker če nas osmišljajo na eden način kot zgodovinski narod gradovi. Kar se tiče nepremične dediščine nas seveda osmišljajo tudi stare zibke itd., da ne bom tukaj dolgovezil. Posebne pokojnine. Saj ne vem, če je ravno v kulturi ravno obstajajo kakšne posebne pokojnine. Tiste, ki pa jih mogoče lahko razumemo pod to sintagmo pa seveda so namenjena ljudem, ki so v svojem življenju, v svoji umetniški karieri resno posegli v vse tisto, kar nas dela danes to, kar smo na kulturnem področju. Recimo jaz sam se nimam ravno za ne vem kakšnega umetnika, ampak vem kako težko je včasih življenje izven sistema. Jaz sam imam tam nekje 13 let pokojninske plačane dobe in od tega jih je v resnici 10 let tam v našem zavodu. Vedno sem bil v svobodnem poklicu prekarni delavec in vedno sem se zanašal na svoje roke in na svojo glavo. Seveda pa nekateri, potem na starost moji kolegi iz kateregakoli področja v resnici tega ne zmorejo in je prav, da ravno, zaradi tega ozira v resnici skupnost jim omogoči dostojanstveno preživljanje starosti in nekako na ta način tudi njim odda ali da priznanje, da vendarle cenimo tisto, kar so postorili za vse nas v svoji umetniški karieri. Vprašanje arhitektov kot velikih prejemnikov, da tako rečem plačanih prispevkov za nekatere stvari, da ne bomo dolgovezili je seveda, kar zanimivo vprašanje in potrebno temeljno razmisleka. Definitivno se bomo o teh stvareh pogovarjali je pa to mogoče ena nedoslednost, ki je v prejšnjih časih že zelo dolgo v resnici nekako bila vzpostavljena kot nujna in mislim, da bo veliko teh odločitev na eden način potrebno prevetriti, se ponovno pogovoriti o njih in določiti različne statuse. Prevetritev nevladnih organizacij pa tako in tako sledi tudi sedaj kot sem že prej omenil z ustanovitvi dialoških skupin in pri urediti statusov nevladnih organizacij. Seveda se bodo znotraj teh dialoških skupin tudi vzpostavila merila kdo kaj kako komu zakaj in tukaj ne vidim razloga, da bi kdorkoli, ki ni opravičen do kakršnihkoli sredstev našega ministrstva, če želite naše družbe do teh sredstev tudi prišel na kakšen drugačen način kot samo s svojim delom, prispevkov, strokovnostjo in s svojim vplivom na razvoj kulture umetnosti v naši družbi, tako nekako.