7. nujna seja

Odbor za gospodarstvo

4. 3. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Spoštovane gospe, cenjeni gospodje, lepo pozdravljeni!

Začenjam skupno sejo Odbora za finance in Odbora za gospodarstvo, ki je bila sklicana na zahtevo Poslanske skupine Levica.

Najprej začenjam 9. nujno sejo Odbora za finance.

Obveščam vas, da so zadržani in seje se ne morejo udeležiti naslednji člani Odbora za finance, to je zaenkrat samo poslanec Anže Logar. Na seji kot nadometni člani pa sodelujejo naslednje poslanke in poslanci in sicer: poslanec Gregor Perič namesto poslanke Monike Gregorčič, poslanec Miha Kordiš namesto poslanca Primoža Sitera, poslanec Soniboj Knežak namesto poslanca Matjaža Hana in poslanec Andrej Rajh namesto poslanca Franca Kramarja. Toliko za uvod, kar se tiče Odbora za finance, zdaj pa predaja besedo predsedniku Odbora za gospodarstvo, poslancu Gregorju Periču.

Izvolite kolega.

Hvala lepa, kolega Polnar.

Dobro jutro, lep pozdrav vsem!

Spoštovani kolegice in kolegi, pričenjam 7. nujno sejo Odbora za gospodarstvo in vas tudi obveščam, da so z nami kot nadomestni članice in članice odbora s pooblastili naslednje poslanke oziroma poslanci: namesto poslanke Monike Gregorčič Mateja Udovč, namesto poslanca Franca Trčka poslanec Miha Kordiš, namesto poslanca Franca Kramarja poslanec Andrej Rajh in namesto poslanke Meire Hot poslanec Jani Prednik.

Še enkrat vas pozdravljam in predajam besedo kolegu predsedniku Odbora za finance.

Izvolite.

Hvala lepa.

Prehajam na določitev dnevnega reda skupne seje odborov v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red skupne seje z eno točko dnevnega reda, to je Zagotavljanje pogojev za dostojne delovne razmere na Pošti Slovenije, d.o.o. ter pogojev za zagotavljanje vsem dostopne univerzalne poštne storitve. Do pričetka seje odborov nisem prejel predlogov za spremembo dnevnega reda, zato je določen dnevni red, kot je bil poslan s sklicem.

Tako prehajamo na obravnavo PRVE IN EDINE TOČKE DNEVNEGA REDA - ZAGOTAVLJANJE POGOJEV ZA DOSTOJNE DELOVNE RAZMERE NA POŠTI SLOVENIJE, D.O.O. TER POGOJEV ZA ZAGOTAVLJANJE VSEM DOSTOPNE UNIVERZALNE POŠTNE STORITVE

Poslanska skupina Levica je 21. februarja 2019 na Odbor za gospodarstvo ter na Odbor za finance naslovila zahtevo za sklic nujne seje obeh odborov z navedeno točko dnevnega reda. Kot gradivo k tej točki ste prejeli zahtevo Poslanske skupine Levica za sklic nujne seje odborov s predlogi dveh sklepov.

Na sejo so bili vabljeni: predlagatelj zahteve, poslanec dr. Matej Tašner Vatovec, vodja Poslanske skupine Levica, Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za finance, Agencija za komunikacijska omrežja in storitve; kot dodatno povabljeni: Slovenski državni holding, Pošta Slovenije, Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije.

Preden pridemo na obravnavo zadeve, vas prosim, da upoštevate eno dejstvo. Danes opoldne se začne redno zasedanje Državnega zbora, zato predlagam, da v kolikor bi bila debata zelo intenzivna vendarle razmišljamo, da bi sejo dokončali najkasneje do 11. ure in 30 minut.

Prehajamo torej na obravnavo zahtevane zadeve. Predstavnik predlagatelja je v imenu Poslanske skupine Levica poslanec Miha Kordiš, kateremu predajam besedo.

Kolega Kordiš, izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

18. februarja sta oba reprezentativna sindikata v Pošti Slovenije, to sta Sindikat poštnih delavcev in Sindikat delavcev prometa in zvez z upravo Pošte podpisala dogovor o stavkovnih zahtevah, s katerim se je taista uprava zavezala k ureditvi delovnih razmer. Da se zagotovi dejansko izvajanje tega dogovora, da se prepreči nadaljnji upad kakovosti izvajanja univerzalne poštne storitve in s temu povezanim zapiranjem poštenih poslovalnic po Sloveniji predlagamo, da se na omenjenih odborih, ki sta se danes zbrala, opravi razprava o pogojih delovanja Pošte Slovenije v kontekstu dostojnih delovnih razmer in v kontekstu zagotavljanja univerzalne poštne storitve ter se na koncu odloči za sprejetje sklepov, ki smo jih v Levici prinesli na mizo.

Za kaj gre? Pošta Slovenije beleži zgledne dobičke, kot so zahtevani tudi v strategiji upravljanja s kapitalskimi naložbami države. Družbo Skupina Pošta Slovenija upravlja ustanoviteljica, ki je tudi 100 % lastnica, to je Republika Slovenija, svoje ustanoviteljske pravice pa uresničuje preko slovenskega državnega holdinga.

Skupina Pošte Slovenije je v letu 2017 beležila slabih 9 milijonov evrov dobička, eno leto prej, torej leta 2016 pa skoraj 10 milijonov evrov. Za lansko leto je Pošta načrtovala 9,8 milijonov evrov dobička in 5,3 odstoten donos na kapital, vse to pa je želela dosegati na račun preobremenjenih in izgorelih poštnih delavcev, zato tudi sindikalna akcija, grožnja s stavko in vse to, kar smo lahko spremljali v februarju.

Ob tem velja poudariti, da so dejavnosti Pošte Slovenije na grobo razdeljene v dva sklopa. Najprej je tu izvajanje osnovne univerzalne poštne storitve, ki pokriva javno službo, pomeni trajno, redno, nemoteno infrastrukturo za oskrbo s poštnimi storitvami na celotnem ozemlju države, potem pa so tu še ostale tržne dejavnosti, kot so dostavna služba, trgovinska dejavnost in podobno. No in ta prvi sklop dejavnosti je nedobičkonosen in se zagotavlja državljankam in državljanom kot temeljna pravica oziroma naj bi se zagotavljal, ta drugi del je pa ravno nasprotno, je pa sila rentabilen in pritiski po doseganju visoke donosnosti na kapital negativno vplivajo na izvajanje osnovne dejavnosti pošte. Pritisk po zniževanju stroškov dela, vseobsežno preusmerjanje v tržne dejavnosti, vse to se prevaja v slabe delovne pogoje, v nizke plače, v velik delež bolezni na delovnem mestu, poškodbe med delavce, hkrati pa tudi v vse slabšo kakovost, dostopnost osnovnih poštnih storitev za prebivalce. Zaradi vsega tega ni presenetljivo, da pošta že zaradi zahtev po visokih dobičkih že dalj časa zapira nekatere poslovalnice, predvsem ne pa izključno v manjših krajih. Zapiranje poštnih poslovalnic pomeni socialno segregacijo predvsem za manj mobilne, za starejše osebe. Ponekod to pomeni tudi, da morajo uporabniki za to, da pridejo do najbližje pošte, da oddajo svojo pisemsko pošiljko, prevoziti več deset kilometrov. Ob upoštevanju vseh ostalih bremen, ki pestijo odročne ali pa razvojno depriviligirane kraje, je seveda nedostopnost osnovnih poštnih storitev zaradi zapiranja poslovalnic navkljub pozitivnemu poslovanju pošte, popolnoma nesprejemljiva. S tem se stopnjuje segregacija manjših oziroma odročnejših krajev, njihovi prebivalci se še dalje marginalizirajo in seveda so znotraj tega še zlasti prizadeti starejši občani, ki so praviloma težje mobilni, bodisi zaradi fizičnih omejitev, bodisi zaradi pomanjkanja javnih povezav oziroma lastnega prevoznega sredstva.

Tu bi morala na prizorišče vstopiti država kot lastnik in upravljavec Pošte Slovenije in zagotoviti, da pošta primarno odgovarja na potrebe prebivalcih po univerzalnih poštnih storitvah. Univerzalna poštna storitev po definiciji je to trajno, redno in nemoteno izvajanje z zakonom določenih poštnih storitev na celotnem ozemlju države po cenah, dostopnih za vse uporabnike. Je del osnovne družbene infrastrukture in je njeno delovanje zato v splošnem družbenem interesu.

Za zaključek. Zaradi vsega dogajanja, ki ga na pošti spremljamo v zadnjih desetih letih, ki gre konsistentno v smeri liberalizacije področja poštnih storitev zaradi uvajanja pogodbenih poslovalnic, prevzemnih mest, zapiranju lastnih poslovalnic, smo soočeni z razkrajanjem javnega servisa, ki ga mora izvajati država in seveda postopno deregulacijo področja izvajanja poštnih storitev. Te trendi so zaskrbljujoči, treba jih je nasloviti nemudoma in seveda te težave odpraviti prav pri njihovem vzroku.

Na podlagi vsega povedanega v Levici kot predlagateljih današnje nujne seje predlagamo, da odbora opravita razpravo na to temo in sprejmeta naslednja dva sklepa. Prvi sklep: Odbora predlagata Vladi, da kot skupščina Slovenskega državnega holdinga zagotovi, da vodstvo Pošte Slovenije nemudoma ustavi vse postopke povezane z zapiranjem poštnih poslovalnic in ponovno vzpostavi široko dostopno mrežo poštnih poslovalnic po Sloveniji, s posebno skrbjo za manjše odročnejše kraje. In drugi sklep: Odbora predlagata Vladi, da zagotovi izvajanje univerzalne poštne storitve in skladno s tem v strategiji upravljanja z državnimi naložbami ustrezno ovrednoti izvajanje take storitve in jih upošteva pri določanju zahteve donosnosti na kapital.

Hvala.

Hvala, gospod predlagatelj.

Nadaljujemo s sejo na način, da bodo najprej dobili besedo predstavniki Ministrstva za finance, potem Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, za njimi pa tudi vsi ostali povabljeni.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance, gospodu Alojzu Stani.

Izvolite.

Alojz Stana

Hvala. Gospod predsednik lep pozdrav tudi z moje strani, gospod predsednik gospodarskega odbora in vsem prisotnim!

Glede predloga prvega sklepa je potrebno izpostaviti, da je Slovenski državni holding in njegovi organi skladno z Zakonom o Slovenskem državnem holdingu, niso vezani na navodila državnih organov. Namen Zakona o Slovenskem državnem holdingu je ravno bil ločitev politike od upravljanja. Delovanje Slovenskega državnega holdinga mora biti v okviru zakonov in aktov upravljanja. Želimo izpostaviti še en zakon, to je Zakon o gospodarskih družbah, kateri pa eksplicitno nalaga, da ne more odločati o vprašanju vodenja poslov skupščina te družbe. Vlada pri vodenju poslov družbe Pošte Slovenije nima zakonskih pristojnosti. Po Zakonu o delovnih razmerjih je za zagotavljanje pogojev za varnost in zdravje delavcev odgovoren delodajalec, torej družba Pošta Slovenije in ne skupščina te družbe, v tem primeru SDH, ali skupščina upravljavcev te naložbe, v tem primeru Vlade. Politika upravljanja poštnih poslovalnic sodi v vodenje poslov Pošte Slovenije, ki vodi uprava samostojno in na lastno odgovornost ter skladno z Zakonom o poštnih storitvah. Pogoje in merila za zaprtje poštne poslovalnice ali preoblikovanja v pogodbeno poštno poslovalnico pa določa Splošni akt o kakovosti izvajanja univerzalne storitve in je v pristojnosti AKOS, Agencije za komunikacijska omrežja in storitve Republike Slovenije. AKOS presoja, ali so pogoji za zaprte posamezne pošte oziroma preoblikovanje v pogodbeno ali premično izpolnjeni. Iz vsega navedenega sledi, da je predlaganega sklepa s strani Vlade kot skupščine SDH nemogoče izvesti. Glede drugega sklepa je pa potrebno izpostaviti, da Zakon o poštnih storitvah, ki vsebinsko zasleduje načela iz poštne direktive 2008/6/ES, od leta 2011 zagotavlja popolno liberalizacijo poštnega sektorja. Izvajalca univerzalne poštne storitve imenuje AKOS, ki je z odločbo z dne 28. 5. 2018 Poštno Slovenije imenoval za izvajalca univerzalne poštne storitve do 31. 5. 2023. Cena izvajanja univerzalne poštne storitve na predlog Pošte Slovenije potrjuje AKOS po veljavnih merilih na pobudo uprave Pošte Slovenije. Kakovost in način izvajanja univerzalne poštne storitve spremlja AKOS, ki je pristojen za sprejem ukrepov v primerih nepravilnega izvajanja univerzalne poštne storitve. Želim pa tudi pojasniti določena dejstva iz sprejete strategije upravljanja kapitalskih naložb države, ki je bila sprejeta v Državnem zboru 13. julija 2015. Že v tej strategiji je bilo opaženo in tudi definirano, da se beleži upad določenih osnovnih storitev, katera je pošta izvajala, in da je potrebno implementirati strateške usmeritve, kot so utrditev položaja vodilnega izvajalca paketnih storitev in postati prepoznan izvajalec na trgu logističnih storitev. In še več teh aktivnosti je bilo omenjenih. Kar pa je zelo pomembno, da pa v tej strategiji, katera je bila sprejeta v Državnem zboru leta 2015, pri Pošti Slovenije je zapisan donosnost na kapital v letu 2015 3,4 % in je bil tudi dosežen. V letu 2017 je bil planiran donos na kapital 4,1 %, dosežen je pa bil 4,05 %. Poudariti pa je treba, da v letu 2015, ko je bil dosežen donos na kapital na pošti 3,4 %, je bil povprečen dosežen donos na kapital, kapitalskih naložb za udeležbo države 5,9 % in pa leta 2017 6,5 %. Iz predstavljenega sledi, da strategija upravljanja kapitalskih naložb države pri Pošti Slovenije že upošteva v postavljanju ciljev izvajanje univerzalne poštne storitve, kar se odraža v prilagojenem kapitalskem donosu, ki je nižji od povprečnega donosa Slovenskega državnega holdinga, d. d., oziroma nižji od donosa drugih družb v državni lasti.

Hvala.

Hvala, gospod državni sekretar.

Takoj bom, gospod predlagatelj, vam dal besedo, samo preberem še eno pooblastilo, smo prejeli, in sicer poslanec Željko Cigler nadomešča člana Odbora za finance poslanca Luko Mesca iz Poslanske skupine Levica. Besedo ima zdaj predstavnik predlagatelja, poslanec Miha Kordiš.

Prosim.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Vlada oziroma predstavniki ministrstva zelo radi povedo, da ko pride do upravljanja strateških naložb države pravzaprav nimajo nikakršnih pristojnosti, da se je to ločilo od političnih funkcij oziroma od Vlade kot delničarja, kot skupščine SDH, ampak to ni popolnoma res. Vlada kot skupščina SDH lahko ravno po Zakonu o gospodarskih družbah odloča, vam bom kar taksativno naštel, o sprejetju letnega poročila, o uporabi bilančnega dobička, imenovanju in odpoklicu članov nadzornega sveta in upravnega odbora, podelitvi razrešnice članom organov vodenja ali nadzora, spremembah statusa, ukrepih za povečanje, zmanjšanje kapitala, prenehanju družbe in statusnem preoblikovanju, imenovanju revizorja in drugih zadevah, če tako v skladu z zakonom določa statut, ali drugih zadevah, ki jih določa zakon. Se pravi Vlada je eden izmed 3 ključnih organov upravljanja Slovenskega državnega holdinga. Zato ni brez moči v tej funkciji. Je pa hkrati tudi edino telo, za katerega lahko, ki ga lahko poslanci neposredno nagovarjamo, in spet hkrati edino telo, ki približno predstavlja slovensko družbo kot lastnika. In zato smo se v Levici odločili za sklic te seje. No poleg delovanja ali pa predlogov v okviru skupščine pa lahko na upravljanje državnega premoženja bistveno vpliva tudi sprememba strategije upravljanja naložb. In tukaj ima Vlada ključno vlogo, da poseže v to strategijo, jo prilagodi in jo prinese v Državni zbor v potrditev poslankam in poslancem. Eden izmed izvirnih grehov, zakaj se na pošti stvari dogajajo, kot se, za obupno slabe delovne razmere, za zapiranje poslovalnic je pričakovana visoka donosnost na poštne storitve. Pri tem, kot sem že uvodoma izpostavil, ima pošta 2 dela. In ravno tista univerzalna poštna storitev iz tega naslova, ki se izvaja kot pravica za vse državljanke in državljane, je tudi zakonsko regulirana, pošta dela minus 10 milijonov vsako leto, kar je popolnoma razumljivo zaradi tega, ker poštna poslovalnica v nekem ruralnem kraju, ki je daleč od kakršnihkoli urbanih centrov seveda ne more nikoli delati pozitivno, hkrati jo je pa potrebno tam ohranjat. Primerjava pošte, ki opravlja s tovrstno strateško komunikacijsko infrastrukturo, z gospodarskimi družbami, ki so tu pretežno zato, da pač ustvarjajo dobiček oziroma zasledujejo tudi kakšne druge njihove z Ustavo določene funkcije, vsaj naj bi jih, kot so to socialna funkcija, kot je to ekološka funkcija, tega dvojega ne moremo primerjati, tega dvojega ne moremo primerjati zaradi tega, ker neko podjetje v državni lasti, neka fabrika, če želite, nima tega neprofitnega dela, vsaj ne tako zakonsko postavljeno, kot ga ima pošta. In tukaj potegniti eno donosnost, mislim, potegniti ven donosnost pošte, pa reči, glejte, to je pod povprečjem. Oprostite, to ne gre. Skratka, kar želim tukaj izpostaviti, če zaokrožim svojo poanto, je, da se je Pošta Slovenije znašla med kladivom in nakovalom. Kladivo je strategija upravljanja naložb države in tam zahtevana dobičkonosnost. Nakovalo je pa upad klasičnega poštnega prometa, ki se je skrčil za 40 % v zadnjih 10 letih, zaradi tega se potem luknja iz tega naslova še poglablja, ampak, še enkrat poudarjam, s tem ni pač nič narobe. Poštna poslovalnica v odročnem kraju nikoli ne bo delala plusa.

Hvala.

Hvala predlagatelju.

Besedo dajem državnemu sekretarju na Ministrstvu za finance.

Gospod Stana, izvolite.

Alojz Stana

Hvala.

Jaz bi želel samo še enkrat poudariti in pojasniti, da bomo pravilno razumeli to dikcijo, katero zagovarja Zakon o gospodarskih družbah. On dejansko prepoveduje mešanje skupščine v poslovanje družbe, razen če poslovodstvo družbe tole zahteva. Drugo pojmovanje, katero tudi mora biti pravilno razumljeno, je pa o vlogi skupščine, se pravi Vlade v SDH. Je pa res, kar je bilo izpostavljeno, da Vlada je pa tista, kar sem tudi omenil, da je 13. julija 2015 v Državnem zboru sprejela strategijo upravljanja vseh družb z naložbenim kapitalom s strani države. Pomeni, da so, pač 3 organi so, po katerih neka gospodarska družba deluje, eno je uprava, je nadzorni svet in potem je pa, nad njim je pa skupščina. In skupščina je omejena v svojih pristojnostih. Je pa potrebno kljub temu še enkrat poudariti in pravilno razumeti, da dokument, kateri je nastajal pred 13. julijem 2015, se pravi strategija upravljanja kapitalskih naložb države, je že zaznal spremembe na prostoru, v katerem deluje Pošta Slovenije, in je tudi prepoznal pot, katero jo je možno realizirat, da bo družba kljub temu primerljiva in pa uspešna v prihodnje. Zelo pomembno pa je, mogoče sem bil preslišan, da cilji, kateri so bili postavljeni na donosnost kapitala, so izpod povprečnih donosnosti na kapital, ki jih Slovenski državni holding dosega. In pomeni, da tudi v postavljanju ciljev je tole bilo upoštevano. In je približno 1,5 do 2-odstotni točki so cilji, katere dosega pošta, nižji, kot so pa povprečni dosegani donosi na kapital v ostalih podjetjih.

Še eno stvar bi rad izpostavil, samo iz vidika, da smo pravilno razumljeni. Omenjeno je bilo tudi počutje oziroma delo z ljudmi, z zaposlenimi. O tem pa dejansko govori Zakon o delovnih razmerjih, kar pa je zopet v pristojnosti uprave in pa tudi delojemalca. Se pravi zavezani delodajalec, da upošteva ta navodila, zakonska priporočila, usmeritve, in pa tudi delojemalec. Samo za lažje razumevanje.