7. redna seja

Mandatno-volilna komisija

28. 2. 2019

Besede, ki so zaznamovale sejo

Brez zadetkov.

Transkript seje

Začenjam 7. sejo Mandatno-volilne komisije. Vse članice in člane komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam!

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne more udeležiti član komisije Ferenc Horváth. Na seji pa kot nadomestne članice oziroma člani komisije s pooblastili sodelujejo: mag. Andrej Rajh nadomešča Mašo Kociper, Boris Doblekar nadomešča Jožeta Tanka, Jani Prednik nadomešča mag. Bojano Muršič, Jože Lenart nadomešča Braneta Golubovića, Nataša Sukič nadomešča Violeto Tomić, dr. Franc Trček nadomešča dr. Mateja T. Vatovca in Blaž Pavlin nadomešča Jožefa Horvata.

S sklicem seje ste prejeli naslednji dnevni red:

1. kandidatna lista za izvolitev člana Sodnega sveta,

2. predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniški mesti okrožnih sodnic na Okrožnem sodišču v Ljubljani,

3. predlog za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniško mesto okrožne sodnice na Okrožnem sodišču v Kopru,

4. predlog sklepa o imenovanju dveh članov Nadzornega sveta Radiotelevizije Slovenija,

5. predlog sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednik, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju zlorab in negospodarnega ravnanja v DUTB,

6. predlog sklepa o spremembah Sklepa o sestavi in imenovanju predsednika, podpredsednika, članov in namestnikov članov Preiskovalne komisije o ugotavljanju domnevnega pranja denarja v NKBM, d.d., domnevnega nezakonitega financiranja politične stranke SDS in domnevnega nezakonitega financiranja volilne kampanje SDS za predčasne volitve poslancev v Državni zbor 2018,

7. nadzor po 21. členu Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.

20. in 22. februarja 2019 ste prejeli predloge za razširitev dnevnega reda z novimi točkami 1a, 4a, 4b in 6a, in sicer: 1a - predlog za izvolitev dveh kandidatov za sodnika na Splošnem sodišču Evropske unije v Luksemburgu; 4a - predlog sklepa o imenovanju člana Izbirne komisije za izbiro primernih kandidatov za imenovanje namestnice oziroma namestnika predsednika Komisije za preprečevanje korupcije; 4b - predlog sklepa o razrešitvi predsednika Državne volilne komisije in 6.a - administrativne zadeve. Ali želi kdo v imenu svoje poslanske skupine predstaviti stališča o predlogih za razširitev? Če ne, prehajamo v skladu s 64. členom Poslovnika Državnega zbora na glasovanje o predlogih za razširitev. Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 1.a točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo 4.a točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Sedaj glasujemo o predlagani razširitvi dnevnega reda z novo 4.b točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov.) Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Sedaj glasujemo še o predlagani razširitvi dnevnega reda seje z novo 6.a točko. Glasujemo.

Kdo je za? (17 članov). Je kdo proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Nekatera gradiva za današnjo sejo ste prejeli v varovani predal v sistemu UDIS, saj vsebujejo osebne podatke, ki so varovani na podlagi zakona. V kolikor jih nameravate navajati, oziroma v zvezi z njimi sprožati vprašanja, vas prosim za predhodno opozorilo, saj moramo v takem primeru v skladu s 101. členom Poslovnika sejo zapreti za javnost.

Sedaj pa prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA KANDIDATNE LISTE ZA IZVOLITEV ČLANA SODNEGA SVETA, KI JO JE DRŽAVNEMU ZBORU PREDLOŽIL PREDSEDNIK REPUBLIKE SLOVENIJE.

Del gradiva je objavljen pri EPI, celotno kandidatno listo pa so člani in članice zaradi varstva podatkov prejeli v varovani predal v sistemu UDIS. K tej točki dnevnega reda sem vabil Urad predsednika Republike Slovenije. Seje se udeležuje gospa Nataša Kovač, generalna sekretarka v Uradu predsednika Republike Slovenije, ki jo prav lepo pozdravljam.

Uvodna pojasnila: Na podlagi 131. člena Ustave in 10. člena Zakona o sodnem svetu 5 od 11 članov Sodnega sveta izvoli Državni zbor na predlog predsednika republike izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov. Dr. Verica Trstenjak je bila 19. aprila 2018 s sklepom Državnega zbora imenovana za članico Sodnega sveta za dobo 6 let. Ker je Sodni svet 3. decembra 2018 Državni zbor obvestil, da dr. Verica Trstenjak z 31. decembrom 2018 odstopa kot članica Sodnega sveta, je predsednik Državnega zbora na podlagi 15. člena v povezavi s prvim in tretjim odstavkom 17. člena Zakona o sodnem svetu razpisal nadomestne volitve za člane Sodnega sveta, ki ga na predlog predsednika republike za preostanek mandata izvoli Državni zbor ter o tem obvesti predsednika Republike Slovenije. Volitve bodo v torek, 5. marca 2019. Na podlagi prvega odstavka 16. člena Zakona o sodnem svetu so volitve tajne. Tretji odstavek 12. člena Zakona o sodnem svetu določa, da članu Sodnega sveta, ki postane član Sodnega sveta zaradi predčasnega prenehanja mandata prejšnjega člana, preneha mandat z iztekom dobe, za katero je bil izvoljen prejšnji član. V skladu s 16. členom Zakona o Sodnem svetu predsednik republike Državnemu zboru predloži kandidatno listo, na kateri mora biti predlagano število kandidatov večje od števila članov, ki se volijo, vendar največ dvakrat tolikšno, kot je število članov, ki se volijo. Predsednik republike je na kandidatno listo za izvolitev člana Sodnega sveta uvrstil dva kandidata, in sicer gospoda Borisa Ostruha in dr. Saša Preliča. Končno odločitev o kandidatih bo sprejel Državni zbor s tajnim glasovanjem. Član Sodnega sveta bo izvoljen za preostanek mandatne dobe članice Sodnega sveta, ki ji je funkcija predčasno prenehala.

Gospo Natašo Kovač, generalno sekretarko v Uradu predsednika Republike Slovenije prosim za uvodno obrazložitev kandidatne liste.

Izvolite, beseda je vaša.

Nataša Kovač

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci!

Dovolite nekaj besed v uvodu k točki dnevnega reda. Na javni poziv predsednika republike za nadomestne volitve članov Sodnega sveta so se javili trije kandidati oziroma so bili prijavljeni kot kandidati, in sicer gospod Marjan Feguš na predlog Odvetniške zbornice Slovenije, gospod Boris Ostruh na svoj predlog in pa dr. Saša Prelič na predlog Pravne fakultete Univerze v Mariboru. V skladu z zakonsko opredelitvijo, da člane Sodnega sveta Državni zbor voli izmed, na predlog predsednika republike, izmed univerzitetnih profesorjev prava, odvetnikov in drugih pravnikov in da mora biti število kandidatov večje od števila mest, ki se voli, predsednik republike predlaga Državnemu zboru, da nadomestnega kandidata za člana Sodnega sveta izbere izmed dveh kandidatov, in sicer gospod Boris Ostruh in redni profesor dr. Saša Prelič.

Gospod Boris Ostruh je namestnik generalnega državnega tožilca, ki je sprva po opravljenem pravosodnem izpitu nekaj let služboval kot sodnik, sicer pa celotno svojo poklicno pot posvetil delu v tožilskih vrstah. V letu 2007 je bil imenovan za višjega državnega tožilca na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije v zunanjem oddelku v Celju. Od leta 2011 je opravljal državno tožilsko službo kot višji državni tožilec na Okrožnem državnem tožilstvu v Celju. Od leta 2013 opravlja funkcijo vrhovnega državnega tožilca na Vrhovnem državnem tožilstvu v oddelku za kazenske zadeve. Julija 2017 je bil imenovan za namestnika generalnega državnega tožilca Republike Slovenije za dobo šestih let. Do julija 2017 je opravljal tudi funkcijo predsednika Državnotožilskega sveta. Iz ocene državno tožilske službe iz leta 2016 izhaja, da kandidat razpolaga z obsežnim in poglobljenimi strokovnim znanjem ter svojo državno tožilsko delo opravlja zavzeto, vestno in skrbno, tudi z iskanjem rešitev za boljše delovanje državnega tožilstva. Poseduje visoko stopnjo osebne in strokovne integritete. Kot vrhovni državni tožilec ne opravlja državno tožilske funkcije na prvi ali drugi stopnji in pri opravljanju svoje funkcije ni v neposrednih stikih s sodniki.

Drug kandidat, redni prof. dr. Saša Prelič je redni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru, kjer od leta 2015 opravlja funkcijo prodekana za gospodarjenje v okviru katedre za gospodarsko pravo. Sodeluje pri predmetih pravo družb, korporacijsko in koncernsko pravo ter gospodarsko in statusno pravo. Na tej fakulteti je magistriral in tudi doktoriral in bil habilitiran v naziv rednega profesorja. Študentje prava ga poznajo kot izvrstnega predavatelja, ki zna svoja predavanja ilustrirati tudi s primeri s prakse. Ob delu na fakulteti je opravil sodniško pripravništvo in leta 97 opravil uspešno tudi pravniški državni izpit. V letih 2015- 2017 je opravljal funkcijo dekana Pravne fakultete Univerze v Mariboru. Prof. dr. Saša Preliča odlikujeta izjemna zavzetost, iniciativnost pri ukvarjanju z najtežjimi pravnimi vprašanji, zlasti s področja gospodarskega in statusnega prava. Napisal je več kot 400 znanstvenih in strokovnih publikacij. Sodeluje na mnogih slovenskih in tujih strokovnih srečanjih, pri pripravi predlogov sprememb in dopolnil slovenske korporacijske insolvenčne zakonodaje. Z visoko strokovno ravnijo svojega dela, jasno pravno mislijo, zavzetostjo ter bogatim biografskim opusom izpolnjuje prof. dr. Saša Prelič visoke strokovne standarde za uspešno opravljanje funkcije člana Sodnega sveta. Hvala lepa.

Hvala lepa za to uvodno obrazložitev.

Preden dam besedo za razpravo poslankam in poslancem, še za magnetogram, poslanec Rosec nadomešča pod pooblastilom mag. Marka Pogačnika.

Sedaj pa odpiram razpravo poslank in poslancev. Kdo želi besedo? Izvoli, podpredsednica Anja Bah Žibert.

Izvoli.

Hvala lepa, predsedujoči za besedo.

No, danes se bomo odločali za enega izmed dveh kandidatov. Zdaj, seveda, je bilo v uvodu s strani predstavnice predsednika države nekako navedena strokovna pot enega in drugega kandidata, vendar pa bi se tukaj ustavila tudi na neko drugo vprašanje, ki pa seveda v tem delu ni bilo izpostavljeno.

Namreč, če povzamemo, kaj je bistvena naloga Sodnega sveta? Sodni svet je seveda najvišji kadrovik v držav, ko gre za sodno vejo oblasti. Njihova naloga je, da krepi neodvisnost sodne veje oblasti, da seveda pri tem ne prihaja do nobenih dvomov in da seveda daje in pomaga pri dobremu imenu te veje oblasti.

Zdaj, ko pa govorimo o gospodu Sašu Preliču, pa se postavlja res zelo aktualno vprašanje – ali bo omenjeni, če bo izvoljen v Sodni svet, to funkcij opravljal kot strokovnjak, ki ste ga vi tudi navedli, kar se tiče pravne fakultete in njegovih del, ki jih je tam opravljal, ali kot politik? Namreč, gospod je v zadnjem času izrazito politik. Je aktiven član, kar se tiče župana Maribora, se pravi, gospoda Arsenoviča in je tudi predsednik nadzornega sveta, Mestne občine Maribor.

Se pravi, težko mu boste danes govorili, da lahko ti dve zadevi ločimo. Se pravi, verjamem da, kar se tiče pravne fakultete, absolutno, bil je dekan, bil je vse to, kar ste omenili, ampak danes je on politik in jaz menim, da bi bilo zelo slabo, če danes v Sodni svet izvolimo nekoga, ki je politično aktiven in ne moremo mimo tega, ali bo potem deloval tako tudi v samem Sodnem svetu. Vsako imenovanje, ki ga Sodni svet opravi, mora biti, kar se tiče transparentnosti, kar se tiče neodvisnosti, je še kako občutljivo. Mi vemo, da se o tem velikokrat pogovarjamo, veliko želimo tudi informacij o tem, koga se predlaga, vendar pa, če bo gospod Sašo Prelič, član Sodnega sveta, bojo ti pomisleki še toliko večji.

V Slovenski demokratski stranki ne moremo podpreti nekoga, ki je trenutno aktivno politično udejstvovan v prostoru. Gre vendarle za neodvisno vejo oblasti, gre za Sodni svet in gre za to, da mora biti vsakršen dvom o nepristranskosti tukaj, ne samo zminimaliziran, ampak bi morali imeti vsi skupaj ničelno toleranco in jaz tukaj, poziv tudi ostalim poslanskim skupinam – razmislite o tem. Ne nazadnje, kot rečeno, ne želim oporekati njegovim pravnim strokovnim znanjem, ampak po tem, za kaj se je omenjeni odločil trenutno aktivirat. Trenutno se je odločil aktivirat politično, zato menim, da ni prostora, da bi lahko zasedel mesto v Sodnem svetu.

Hvala, kolegica Anja. Rad bi samo popravil, da danes ne bomo izbirali enega, ampak bomo listo, kot ustrezno in bo Državni zbor, poslanci Državnega zbora, na glasovanju izbrali nekoga.

Ja, želi še kdo razpravljati? Izvoli, podpredsednica, Lidija Divjak Mirnik.

Hvala lepa za besedo, gospod predsednik, lepo pozdravljeni.

Jaz bi mogoče samo dva stavka. Rednega profesorja, dr. Saša Preliča poznam, ker sem bila njegova sodelavka in moram povedati, da ga oblikuje izjemna strokovnost, da stvari zelo dobro obvlada in da argumenti, ki so bili pravkar iznešeni(?), so pač argumenti, ki pridejo prav vsakomur. Kolikor vem, se še nadzorni odbor Mestne občine Maribor, katere članica tudi sem, ni sestal, mogoče bo pa gospod razmislil tudi o tem, da te funkcije ne opravlja, tako da, kar se mene tiče, vaš argument ne stoji. Hvala lepa.

Hvala lepa, podpredsednica.

Zdaj pa ima besedo, replika? Aha, Anja Bah Žibert, replika.

Ja, jaz bi si želela, da se poslušamo. Jaz o strokovnosti nisem podvomila, če pa je nekdo politično aktiven, pa je problem. Tukaj ne gre za to, ali ti nekaj pride prav ali ne. Gre za politično aktivacijo. Gospod je bil aktiven član ekipe gospoda Saša Arsenoviča. Vi ste bila sicer protikandidatka, mogoče je to za vas olajševalna okoliščina, ampak prej bi pomislila, da boste imeli kakšen dodatni argument, ali je to prav ali ne. Hvala.

Hvala.

Zdaj pa dajem besedo dr. Francu Trčku. Izvoli, Franc.

Hvala za besedo.

V osnovi se nisem mislil oglasit, pa se moram. Na srečo nisem član MVK, tako da me zgolj izjemoma vidite tukaj. Ne bom se opredeljeval glede konkretnega gospoda, ponovil bom pa to, kar trdim že ves čas in kar je tudi gospa Jadranka Sovdad govorila – to, da Državni zbor potrjuje oziroma »žegna«, če rečemo v ljudskem jeziku, kdo je v tretji veji oblasti je relikt nekega sistema, ki ni bil ravno demokratičen.

In zdaj neka stranka, ki ima ogromno proti tem sistemu, jaz bi predlagal, da nekako se gre v spremembo zakonodaje, da Državni zbor ne potrjuje in na ta način tudi dobijo odgovornost in avtonomijo in samostojnost tretje veje oblasti. Seveda gre za spremembo Ustave. Vemo, koliko glasov potrebujejo in to bi zame bila neka zrelost, ker vedno znova, zlasti s strani ene stranke opozicije, katere dolgoletni predsednik zelo rad hodi po sodiščih, so te neke zgodbe. Nekdo odgovarja, nekdo ne odgovarja in mislim, da imamo več kot dovolj drugega dela in da dejansko ta relikt, ki je delno izjema v ustavnih parlamentarnih demokracijah, že enkrat pošljemo na smetišče zgodovine.

Tretja veja oblasti ima odgovornost, naj se sama kadruje, mi kot skrbniki proračuna, pa ji moramo zagotoviti, v ljudskem jeziku, dovolj »penez« in to je pika, ker drugače vedno znova prihaja na MVK, potem pa na rednih sejah do takšnih in drugačnih teatrov, kdo komu odgovarja, kdo komu ne odgovarja. Strinjam se pa tu z Lidijo, da pa določeni ljudje bi pa morali malo tudi razmisliti o tem, da ima dan samo 24 ur – v nabiranju nekih položajev ali odgovornih funkcij, na kateri so.

To je pa tudi neka druga zgodba – nek ustavni sodnik je kdaj že v 70ih, 80ih, v bivšem sistemu pisal o nekih funkcionarjih, ki so si nabrali toliko funkcij. V prejšnjem mandatu, verjetno ste nekateri že pozabil, smo imeli prvo ministrico za šolstvo iz SMC, ki je imela toliko dodatkov, da sem jaz razmišljal, da mora njen dan biti dolg vsaj 42 ur, če hoče vse »popedenati«, to je pa tudi neka zadeva znotraj političnih kadrovanj, ki se jih grejo vse stranke. Danes sem nekako razmišljal v tej smeri. Toliko, zelo na kratko, hvala.