Lep dober dan vsem! Vse članice in člane odbora ter vabljene in vse ostale lepo pozdravljam! Pričenjam 4 redno sejo Odbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci. Gospod Ferenc Horváth, gospo Jelko Godec nadomešča poslanec Franc Rosec in gospod Tomaž Lisec je odsoten zaradi bolezni.

S sklicem te seje ste prejeli naslednji dnevni red seje odbora. 1. točka – peticija za spremembo šolskega sistema in razno. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov v zvezi z dnevnim redom je določen takšen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Smo pri 1. TOČKI DNEVNEGA REDA – PETICIJA ZA SPREMEMBO ŠOLSKEGA SISTEMA. Gradivo z dne 7. februar ste lahko pogledali, ker je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora, dodatno ste pa na e-klop prejeli še gradivo Zveze aktivov svetov staršev Slovenije z dne 12. Februar 2019. Ostalo gradivo, ki je prispelo do danes, je objavljeno na spletni strani Državnega zbora. Do njega dostopate s klikom na današnji datum na koledarju, nato s klikom na današnjo sejo, e-gradivo in končno s klikom na gradivo po točkah. To je bilo navodilo za tiste, ki spremljajo mogoče preko televizije ali ki so tukaj prisotni. K tej točki dnevnega reda so vabljeni Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Državni svet, Društvo Svet staršev, Zavod Republike Slovenije za šolstvo in šport, Inšpektorat Republike Slovenije za šolstvo in šport, Sindikat vzgoje, izobraževanje, znanosti in kulture Slovenije, Sindikat VIR, Društvo Ravnatelj, Združenje ravnateljic in ravnateljev osnovnega in glasbenega šolstva Slovenije, Zavod za vzgojo in izobraževanje in usposabljanje otrok in mladostnikov s posebnimi potrebami, Društvo Bravo, Aktiv svetov staršev ljubljanskih osnovnih šol, Zveza Aktivov sveta staršev Slovenije, Učiteljsko združenje Slovenije, dr. Kristijan Musek Lešnik, dr. Marko Juhant, Aktiv ravnateljev mariborskih osnovnih šol, Aktiv ravnateljev mariborskih srednjih šol, dodatno pa so vabljeni še Aktiv sveta staršev mariborskih osnovnih šol, Mladinski svet Slovenije, Zveza društev pedagoških delavcev Slovenije, Društvo šolskih svetovalnih delavcev Slovenije, Združenje za otroško in mladostniško psihiatrijo, Služba za otroško psihiatrijo, Nacionalni inštitut za javno zdravje, predstavnika dijakov drugega letnika Druge gimnazije Maribor.

V uvodu bi na kratko pojasnil razlog za sklic današnje seje odbora. Kot sem navedel že v dopisu z dne 25. februar, ki ste ga prejeli vsi vabljeni na sejo. Poslovnik Državnega zbora določa v svojem 32. členu, da se v Državnem zboru ustanovijo delovna telesa za spremljanje stanja na posameznih področjih za pripravo odločitev o politiki na teh področjih za oblikovanje stališč do posameznih vprašanj ter za obravnavo predlogov zakonov in drugih aktov Državnega zbora. sam ocenjujem, da je naš odbor prvi poklican, da obravnava kakršnokoli problematiko, ki se nanaša na razvoj slovenskega šolstva zaradi česar sem na sejo povabil širok krog predstavnikov zainteresirane javnosti. Zaradi prostorske in časovne stiske vseh predlogov za dodatno vabljene nisem mogel upoštevati, bom pa vsekakor vse prispevke o obravnavani temi priložil kot dodatno gradivo, ki bo vidno na spletnih straneh Državnega zbora. namen seje je, da se tudi znotraj Državnega zbora začne odvijati razprava o tem kakšen vzgojno-izobraževalni sistem imamo, kje so njegove prednosti, kje pomanjkljivosti, kaj je dobrega, kaj je slabega, kje so možnosti za izboljšave. Šolski sistem je dinamičen in potrebuje nenehno preverjanje, saj ni nepomembno in nam ne sme biti vseeno kakšno šolo imamo. Državni zbor je v končni fazi tisti, ki sprejema spremembo zakonodaje, zato je prav, da se o tem pogovarjamo že v preliminarnih fazah in poskušamo najti stične točke ter zbližati stališča. Vsak deležnik starši, učitelji, učenci, dijaki, stroka, ministrstvo ima svoje mesto in vlogo v izobraževalnem sistemu. Te vloge morajo biti kar se da uravnotežene, glas vsakega mora biti slišan, a hkrati si v sodobnem času ne želimo in ne predstavljamo, da bi samo ena skupina deležnikov prevzela primat nad oblikovanjem in izvajanjem sprememb v šolskem sistemu. Ekstremi zlasti v vzgoji in izobraževanju ne predstavljajo obetavne poti razvoja v občutljivem šolskem prostoru. Namen te seje ni zagovarjanje teze, da bi morali biti primarno starši tisti, ki bi pisali ali spreminjali učne načrte in določali kaj naj se otroci učijo. Menim, da se kot pristojni odbor na peticijo odzivamo z razpravo ne le zaradi števila podpisnikov in ne zaradi smeri sprememb, ki jih peticija skuša doseči, temveč predvsem zaradi tematike, ki zadeva vse nas in predstavlja temelj prihodnosti vsake družbe. slovenska šola je dobra šola, pozorni moramo biti na pravočasen in zaželen odziv šolskega sistema na spreminjanje družbenih okoliščin. Besedo prvo dajem predstavnici Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, državni sekretarki gospe Martini Vuk, pred tem pa postopkovno ima kolega Žan Mahnič. Izvolite.

Hvala za besedo, predsednik. Kolegice in kolegi, spoštovani gosti! Izhajal bom iz tega kar ste vi povedal predsednik in se praktično z vsem z vami strinjam, sicer, da obravnavamo izredno pomembno, zanimivo pa tudi kompleksno tematiko, da je odbor, kjer smo člani in ki trenutno poteka zasedanje, da je absolutno pristojen, da si želimo slišati čim več mnenj in to nekako ne gre skupaj s tem kar ste pa potem povedal, da so bili še predlogi za vabljene, ampak da zaradi nekako prostorske in tudi časovne stiske niste vabil še vseh, ki bi jih lahko. Jaz verjamem, da je v Sloveniji veliko ljudi in tudi združenj, društev, ki imajo o tej temi kar nekaj za povedati. Zdaj, da tukaj smo mi določeno število ljudi vabili in da jih bomo sedaj tudi na nek kratek čas omejevali pri tako pomembni temi, jaz nekako ne vidim ravno smisla, zato bi bil moj predlog, da v skladu s 46. členom Poslovnika Državnega zbora opravimo javno predstavitev mnenj o temi o kateri smo se danes želeli pogovarjati, na to javno predstavitev mnenj lahko pridejo ti, ki so danes tukaj kot tudi vsi drugi, ki bi jih eventualno vabili, pa tudi tisti, ki niso povabljeni, pa pridejo, se tam prijavijo, želijo razpravljati, tam nismo omejeni s prostorom, nismo omejeni s časom in veliko bolj smiselno je, da slišimo neko širšo razpravo, ki bi tam potekala in potem na podlagi tiste razprave poslanci opravimo tudi razpravo na tem odboru. povabiti 30 ljudi, jih omejiti na, kaj jaz vem, 3 minute, bistveno bolje je, da naredimo javno predstavitev mnenj, kjer ne omejujemo vabljenih, tudi jim damo kakšno minuto več, da ni potem, vemo kako stvari tam potekajo, ni nekih teh interkacij, ampak vsak pove tisto kar misli glede te peticije, ki je aktualna, glede na splošno spremembo v šolskem sistemu, potem pa se naredi nek povzetek in se opravi razprava o tej javni predstavitvi mnenj. Tako da, predsednik, moj predlog je, da v skladu s 46. členom, da se da na glasovanje, da v skladu s tem členom opravimo o tej točki dnevnega reda, o tem gradivu javno predstavitev mnenj.

Hvala, kolega Mahnič. Slišali ste, spoštovane kolegice in kolegi, dajem predlog kolega Žana Mahniča na glasovanje.

Kdo je za predlog o javni predstavitvi mnenj na temo, ki jo… Lidija Divjak Mirnik, postopkovno. Izvolite.

Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Lepo pozdravljeni vsi prisotni!

Po mojih informacijah bo javna razprava na to temo o spremembi šolstva še potekala in se mi zdi ta predlog sicer hvale vreden, ga podpiram, ampak se mi zdi brezpredmeten, ker to se bo zgodilo, če jaz prav razumem, v mesecu dni, gospa državna sekretarka, vi boste vedeli bolje, pa se mi zdi, da podvajamo neke stvari. Opravimo danes razpravo, če so ljudje sam prišli, naj povedo kaj imajo za povedati, potem pa opravimo to širšo javno razpravo,ki bo tako ali tako domnevam, da v Državnem zboru ali pa nekje v nekem velikem prostoru in zadevo korektno izpeljemo, korektno do vseh deležnikov. Hvala lepa.

Hvala kolegica Divjak Mirnik.

Torej glasujemo za predlog, da se organizira javna razprava.

Kdo je za? (7 članov.) Kdo je proti? (8 članov.)

Predlog je zavrnjen o organizaciji javne razprave.

Hvala lepa.

Besedo dajem prvo predstavnici Ministrstva za izobraževanje znanost in šport, državni sekretarki gospe Martini Vuk. Izvolite.

Hvala lepa, spoštovani predsednik, spoštovane poslanke in poslanci in vsi gostje na današnji seji!

Jaz bi pravzaprav začela s tem, da sem vesela tega, da je zadnje mesece področje vzgoje in izobraževanja kar v nekem fokusu. Zelo veliko razprav poteka različnih pobud, interesov, kar pomeni da obstaja neki skupni konsenz, neko skupno strinjanje o tem, da je to področje torej področje vzgoje in izobraževanja eno ključnih področij v državi in širše na splošno in da dejansko smo vsi tako ali drugače neki deležniki na tem področju in obstaja potreba po izražanju svojih mnenj, po izražanju tega kaj koga moti, po predlogih kako bi se spremenilo ali pa samo po splošni debati, da se ta prostor razprave odpre. Že v koalicijskem sporazumu smo napovedali ta proces priprave nove bele knjige in tega, da je potrebna neka širša razprava, da je potreben tako strokovni kot širši premislek o tem kam želimo na področju vzgoje in izobraževanja in da se tega v tem mandatu kot ministrstvo pristojno za to področje pa seveda tudi kot cela Vlada želimo lotiti. Ta proces se je pravzaprav sedaj spontano že začel, lahko temu tako rečemo. Bolj nekako koordinirano pa se bo začel že naslednji mesec in tukaj lahko potrdim poslanke, ko bomo sklicali posvet vseh zainteresiranih, ki si želijo na to temo kaj povedati, razpravljati, podati predloge, povedati kaj bi spremenili ali se jim zdi potrebno karkoli na področju vzgoje in izobraževanja spreminjati, na kakšen način si to predstavljajo. Začeli bomo ta proces priprave novega temeljnega krovnega dokumenta s področja vzgoje in izobraževanja, zato ker se izteka to 10-letno obdobje od prejšnje bele knjige, zato ker so družbene razmere drugačne, ker je šel čas naprej, ker imamo sedaj že določene izkušnje s tem kako se je uresničevala sedaj veljavna bela knjiga. Narejena bo evalvacija obstoječe bele knjige, ocenjeni bodo učinki kaj je bilo implementirano, kaj ni, kaj se je pokazalo v praksi in na ta način bomo, potem začeli ali pripeljali do nekih končnih strokovnih zaključkov, ki bodo izhodišče za nov dokument. Kar se nam zdi zelo pomembno, zaradi te širine je to, da vsak in vsaka dobi prostor in možnost, da pač se o tej temi izrazi, vendar le pa na koncu mora biti proces tak, da bodo tiste odločitve, ki bodo sprejete, da bodo tiste rešitve, ki bodo, potem vsebovane v novem krovnem dokumente take, ki bodo strokovno utemeljene, ki bodo izvedljive in ki bodo izhajale tudi iz nekaterih že preteklih izkušenj, da se nam ne bi zgodilo, da odkrivamo toplo vodo, zato je pomembno, da ta proces nekaj časa traja torej ne bo samo enkratnega dogodka, na katerem bi o tem razpravljali, ampak bo to kontinuum več ali manj celo letošnje leto bo temu posvečeno tudi po različnih regijsko koordinirano torej po različnih predelih Slovenije, zato da pač vsak dobi možnost. Bolj formalizirano pa bodo oblikovane seveda tako krovne skupine kot, potem delovne skupine, ki pa bodo zelo konkretno obravnavale posamezna področja in vsebine za v naprej. Cilj je zagotovo vključiti tako imenovane praktike torej tiste, ki dnevno pač delujejo in izvajajo programe vsebine s področja vzgoje in izobraževanja in vključiti vse ostale deležnike kot so starši kot so lokalne skupnosti kot je civilna iniciativa v najširšem pomenu besede, zato da bi na koncu, če bo to možno prišli do nekega družbenega konsenza kam naprej in kako vidimo(nadaljevanje to področje v Sloveniji. Sedaj lahko bi vam naštevala pa ne bi želela jemati časa. Vsi več ali manj poznamo te mednarodne raziskave in primerjave. Vemo kam se Slovenija uvršča in vemo, da lahko zelo kredibilno trdimo, da je naše celo področje vzgoje in izobraževanja cel ta družbeni podsistem, da je res dober, da je kakovosten, da se imamo s čim pohvaliti, da bi pa bilo neustrezno reči, da ni potrebno nikakršnih sprememb. Tega nihče od nas nikoli ni trdil in zato je poznan stavek, ki ga uporablja tako minister kot tudi vsi ostali od nas področje vzgoje in izobraževanje zagotovo ne potrebuje revolucionarnih sprememb, potrebuje pa evolucijo in sedaj je očitno napočil pravi čas tudi z vidika angažmaja, potreb po aktivnosti različnih akterjev različnih deležnikov, zato da pridemo do tega procesa in do končnih rešitev, ki pa ne delajmo si utvar nikoli ne bodo za vse sprejemljive bodo pa temeljile na dejstvih, na široki razpravi, na strokovni utemeljenosti in bodo dobra podlaga za delo v naprej.

Jaz ne bi želela še jemati časa. Če bo potrebno se bom z veseljem vključila, potem v nadaljnjo razpravo s kakšnimi konkretnimi zadevami. Hvala lepa.

Hvala, gospa državne sekretarka. Sedaj dajem besedo vabljenim na sejo. Vabljene prosim, da se, zaradi magnetograma predstavijo z imenom in priimkom in navedejo institucijo v imenu katere prihajajo. Prosim tudi, da se v svojih predstavitvah mnenj in stališč čim bolj osredotočite na temo dnevnega reda, saj sem, zaradi velikega števila vabljenih moral omejiti to predstavitev na 3 minute. Ampak vsak, ki si želi svoj pogled obrazložiti v širšem obsegu ima to možnost skozi pisni prispevek, ki bo dostopen v objavi med dokumente prihajajoče seje. Hvala za to. Izvolite z prijavami.

Dober dan. Nataša Šram iz Društva Sveta staršev.

Spoštovani in spoštovani! Zahvaljujem se vam za povabilo na današnje srečanje. Veseli nas, da ste pripravljeni se pogovarjati o spremembi šolstva in pri tem slišati glas po spremembi vseh podpisnikov peticije, ki jih ni malo kot tudi, ki soustvarjajo vzgojno-izobraževalni sistem. Spremembo šolskega sistema peticijo, ki jo je do danes v mesecu ni podpisalo 22 tisoč 404 ljudi. Peticija je nastala na podlagi življenjskih izkušenj staršev, učencev, učiteljev in tudi stroke in jo lahko razumemo kot klic na pomoč oziroma poziv in pobudo k bolj humani na otroka in otroštvo osredotočeni šoli, za otroka bolj spodbudno v šolskem sistemu. Razlogov za nezadovoljstvo z obstoječim sistemom je pa več. Številni starši in učitelj tudi profesorji srednji šol in fakultet opozarjajo, da se učna snov premaknila iz višjih razredov v nižje. Prav tako opozarjajo na prenatrpane učne načrte, kjer je veliko faktografskega učenja in snovi, premalo utrjevanja, predvsem premalo razumevanja snovi. Vse to so prenesli v popoldansko delo in na ramena staršev. Obremenjenost učencev je pogojeno s storilnostno naravnanostjo šole in težje po uspehu v njej. Obremenjenost se ne meri samo v urah osnovnošolskega pouka tukaj so še dopolnilni pouk, dodatni pouk, obvezno, neobvezni predmeti, projektno delo. Učenci preživijo v šoli najmanj 7 tudi 9 ur še, ko so v podaljševanjem bivanju in oddelajo več kot odrasli v službi. Jasno pa, da se njihove obveznosti s sprehodom na domov ne končajo, ker se začnejo še domače naloge, učenje, utrjevanje, razlage tekoče učne snovi s starši, projektno delo. Storilnostno naravnani šoli ni prostora za otroke s posebnimi potrebami. V tako veliko številčnih razredih ni niti prostora za otroke brez posebnih potreb. Na videz preprost primer iz peticije je primer težje šolske torbe. O njej so razpravljali veliki in veliko brez rezultata in vsi strokovnjaki se strinjajo, da ne sme šolska torba presegati desetino otrokove teže. Do danes se v tej smeri je zgodilo bolj malo ali nič, torba ostaja pretežka. Na zahteve po spremembah bo moralo odgovoriti stroka, Ministrstvo za šolstvo, učitelji in vsi, ki v šolski sistem soustvarjamo in ne nazadnje tudi mi učenci in starši. Kot prvo bi pa moral v središče biti postavljen otrok oziroma učenec pri čemer mislimo na to kako se učenec danes počuti v šoli in ne stremeti zgolj h kognitivnemu razvoju in napredovanju, pač pa upoštevati tudi kulturni, socialni in čustveni kontekst. Šola je dobra, ampak je cena trenutno zelo previsoka. Hvala.

Hvala lepa. Naslednji. Izvolite.

Hvala lepa. Dr. Kristjan Musek Lešnik, sklepam, da sem tukaj kot namestnik predsednik strokovnega sveta Republike Slovenije za izobraževanje. Na vabilu je pisalo samo Kristjan Musek Lešnik, sem pa tudi starš, tako da lahko govorim v obeh vlogah.

Najprej hvala lepa za vabilo.

Šolstvo nedvomno rabi spremembe. In nismo edini. V mnogih državah sedajle potekajo razprave ali je trenutni model šole sploh še primeren času, kjer si nekaterih poklicev, ki jih bodo opravljali današnji šolarji, ne znamo še niti predstavljati. Takšno razpravo rabimo tudi v Sloveniji, kjer generacije otrok pošiljamo v šole, kjer se pretežno ukvarjamo s polnjenjem možganov in uma, malo pa z ostalimi pomembnimi življenjskimi področji, od razvoja socialnih veščin, čustva, inteligentnosti, reševanja konfliktov, kritičnega razmišljanja do ročnih spretnosti. Jaz sem psiholog, pa spim na postelji, ki sem si jo sam izrisal, izžagal in sestavil, ker sem se v osnovni šoli učil delati s stružnico in drugimi orodji. Moja otroka tega ne bosta nikoli mogla. Želim si, da razpravo o prihodnosti šolstva podpre politika. Želim si, da v njej sodelujejo starši. O vsebinah, v katere bo treba zagristi, sem pisal v gradivu, ki sem jih priložil gradivom za sejo. Tukaj je premalo časa. Tudi v peticiji za spremembo šolskega sistema je marsikaj s čimer se lahko strinjam. Žal pa govori predvsem o simptomih, pa o grobih problemih zaradi katerih nastajajo tiste težave, ki jih omenja. Je premalo časa, da bi govoril o vsebinah, zato bom sedaj omenil nekaj razlogov zakaj mislim, da je peticija zaradi katere dobrodošlo, seveda, da se danes pogovarjamo o šolstvu, hkrati pa mislim, da ne sme in ne more biti osnova za vsebinsko razpravo.

Prvič, govorimo o številki preko 22 tisoč. Ne morem pa mimo tistih mladoletnih dijakov, ki so me opozorili, da so jih k podpisu peticije vabili v okviru plačane promocije na njihovih Facebook profilih. To se mi zdi vsaj nehigienično.

Drugič, ko govorimo o 22 tisoč podpisnikih, pa ne želim podcenjevati kogarkoli, ki je dal podpis. Vsak, ki je podpisal to peticijo ve zakaj jo je podpisal in smatram, da je treba vsakemu od staršev, ki jo je podpisal, seveda, dati priznanje oziroma priznati, da ima stiske in težave zaradi katerih je govoril. Bi pa rad še nekaj rekel. 22 tisoč podpisnikov peticije, ki se začne: Državljani Slovenije imamo dovolj, dajmo tukaj pogledati na širši kontekst. Pa bi želel opozoriti na drug primer, ko so državljani imeli dovolj, jih ni bilo 22 tisoč, bilo jih je več kot 17 milijonov. Izglasovali so pa brexit. Kakšne posledice so brexita pa lahko sedajle v reality show vsak dan spremljamo.

Predvsem me pa moti vsaka stvar, ki smrdi po zlorabi civilne družbe v nehigienske namene. In tukaj ocenjujem, da je peticija pravzaprav izigrala 22 tisoč podpisnikov in še koga. Moja ocena pa temelji na zapisu gospe Nataše Šram na Facebooku, ko so jo opozorili, da lahko oseba odda neomejeno število podpisov pod peticijo. In je odgovorila: »S tem naj se ukvarja Vlada, katera je to možnost omogočila.« In naprej: »Oni imajo to čez, ne jaz. Oni so vzpostavili ta mehanizem.« Želel bi razumeti pravzaprav kakšno ima povezavo tukaj Vlada oziroma kje vidi gospa Šram povezavo med svojo peticijo in Vlado. Asociacija, ki jo jaz lahko dobim v tem je pa na tisto staro reklamo na polno greznico, ko so palčki prišli, si zavihali nos in rekli: Smrdi, smrdi, smrdi, kako smrdi.

Spoštovani člani odbora, jaz vas prosim, da z vašimi glasovi pa ravnanji prispevate k temu, da se res ustvari priložnost za široko razpravo v prihodnosti šolstva, po drugi strani pa prosim, da zagotovite, da se v to razpravo ne bodo vpletali poslovni ali drugačni interesi različnih interesnih skupin ali pa ideološke vsebine, ki v šolo ne sodijo. Vsekakor slovenski šolski sistem rabi resno razpravo o njegovi prihodnosti, ki bo vključila vse deležnike, s poudarkom na resni, takšni v kateri ne bo prostora za manipulacije in populizme. Rad bi omenil samo še eno reč, da razumemo kontekst o katerem se pogovarjamo. Nekaj dni nazaj sem na strani, kjer v glavnem pišejo starši, objavil en kratek zapis, in sicer se glasi takole: »Opozorila, da slovenska osnovna šola čedalje bolj računa na delo staršev, so pogosta. Zaradi tega nastajajo velike socialne razlike, prednost imajo otroci staršev, ki znajo razlagati in pomagati pri učenju ali pa zmorejo plačati inštruktorje, tečaje in podobno. Spremeniti to slabost sedanje šole bi po mojem mnenju moral biti eden poglavitnih ciljev prenove. Na ta tekst se je usul plaz soglasij. Prva, ki se je oglasila je bila gospa Nataša Šrank, ki je rekla, to je to, upam da boste to predstavili v parlamentu. zdaj sem to predstavil v parlamentu. tisto kar sem hotel pa omeniti je pa to, da to ni zapis, ki bi ga jaz pripravil zdajle, to je zapis, ki ga je zapisala 21 let nazaj dr. Darja Piciga, se pravi, se ukvarjamo popolnoma z enakimi stvarmi kot smo se ukvarjali že takrat, in če bi takrat poslušali strokovnjake, ker gospa Darja Piciga je bila vendarle vrhunska slovenska razvojna psihologinja, ki je cel kup posmeha s strani politike in nekaterih strokovnjakov / nerazumljivo/ naj šolskega prostora. Dajmo poslušati starše, strokovnjake, učitelje, ampak naj bo pa razprava resna.