mag. Urška Klakočar ZupančičDober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!
Začenjam s 37. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 57. člena.
Obveščam vas, da je umrl Franc Laj, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 2014 do 2018.
Prosim vas, da spomin na Franca Laja počastimo z minuto molka.
/ minuta molka/
Najlepša hvala.
Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih s seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi.
Lep pozdrav vsem prisotnim!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 37. seje Državnega zbora, predlog katerega ste prejeli v petek, 5. decembra, s sklicem seje.
O predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.
Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejela, zato Državnemu zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na odločanje, zato vas prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.
Glasujemo. Navzočih je 80 poslank in poslancev, za jih je glasovalo 60, proti pa 20.
(Za je glasovalo 60.) (Proti 20.)
Ugotavljam, da je dnevni red 37. seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.
V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 28 poslanskih vprašanj.
Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena ter 247. členom Poslovnika.
Na prva tri vprašanja poslanke in poslancev opozicije ter na vprašanja poslanke koalicije bo odgovoril predsednik vlade. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo tri minute. Predsednik vlade, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah; če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo pet minut za odgovor.
Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni.
Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora sme trajati največ tri minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru predsednika vlade, ministrice ali ministra. O tem odloči državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Ob tem vas še posebej opozarjam, da je treba tak predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.
V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne bo dobil odgovora, mu morajo predsednik vlade, ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru in v tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo Državnega zbora.
V zvezi s to točko se je za danes opravičila Tanja Fajon, ministrica za zunanje in evropske zadeve.
Na e-klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.
In prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj.
Na prva štiri vprašanja bo odgovarjal predsednik vlade dr. Robert Golob. Poslanska vprašanja mu bodo postavili Suzana Lep Šímenko iz Poslanske skupine SDS, Janez Cigler Kralj iz Poslanske skupine Nova Slovenija, dr. Anže Logar iz Poslanske skupine nepovezanih poslancev in Sandra Gazinkovski iz Poslanske skupine Svoboda.
Zdaj dajem besedo najprej kolegici Suzani Lep Šímenko, da zastavi vprašanje predsedniku vlade dr. Robertu Golobu.
Izvolite.
Najlepša hvala.
Spoštovani, predsednik vlade, najnovejši podatki OECD kažejo, in sicer za oktober niso spodbudni, ampak kažejo neljubo resnico, da ima Slovenija najhitreje rastoče cene hrane v Evropski uniji. Po podatkih OECD je bila oktobra rast cen hrane v Sloveniji okoli 6,8 %, letno gledano seveda. V drugih velikih državah Evropske unije, kot je recimo Nemčija, 2 %, Francija 1,4 %, Italija 2,5 %.
V mandatu vaše vlade je inflacija narasla za več kot 20 %, medtem ko so se cene hrane dvignile za kar 33 %. 33 %! Poleg hrane pa se seveda zvišujejo tudi cene stanovanj, cene energentov, cene storitev, oblačil, obutve, vsega tistega, kar najbolj potrebujejo Slovenke in Slovenci, slovenska gospodinjstva. Seveda rast cen najbolj občutijo tisti z nižjimi dohodki. Žal pa so v težavah zaradi vseh dvigov cen tudi ostali, tudi tisti, ki prejemajo v Sloveniji povprečno plačo. Zakaj? Zato ker niso deležni tako visokih socialnih transferov, ja, kamor spadajo recimo tudi otroški dodatki, ker to pri nas je na nek način socialni korektiv. Plačujejo polne cene vrtcev, plačujejo malice in potem seveda ob vseh ostalih stroških, žal, komaj shajajo skozi mesece.
V mesecu septembru ste v Državnem zboru že povedali, da rasti cen hrane ne morete ignorirati. Rast cen hrane se ni ustavila. Kaj pa ste storili vi? Popolnoma nič. Sami ste tudi že ugotovili in tega ste se zavedali, da je, recimo, cena govedine narasla za 25 %. Kaj ste naredili na tem področju? Popolnoma nič.
Življenjski stroški ljudi tako rastejo iz meseca v mesec pod vašo vlado. Cene hrane in seveda tistih najbolj nujnih izdelkov in storitev gredo gor, medtem ko plače in pokojnine realno padajo, kar pomeni, seveda, da kupna moč prebivalcev pada. Ko govorimo s kmeti, nam ti povedo, da se jim stroški povečujejo, medtem ko odkupne cene izdelkov temu ne sledijo, na policah pa kupujemo drago hrano. Zanima me:
Kaj boste naredili za zajezitev cen hrane?
Zakaj do zdaj niste naredili nič?
Kaj boste naredili, da bo na slovenskih policah več slovenske hrane?
Kaj boste naredili za večjo samooskrbo?
Predvsem pa me zanima:
Zakaj do danes niste naredili nič ob 33-odstotni rasti cen hrane?
Hvala lepa.
Spoštovani predsednik vlade, imate besedo za odgovor, izvolite.
Hvala lepa.
Spoštovana kolegica, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.
Najlepša hvala.
Spoštovani predsednik vlade, pokojnine in plače so realno padle. Če vi ocenjujete rast plač v javnem sektorju in mislite, da je to rast plač v Sloveniji, potem se zelo motite. Res je, plače so v povprečju nekoliko višje zaradi dviga plač v javnem sektorju, če pa pogledamo zasebni sektor, pa vidimo, da so plače realno padle. Pri pokojninah je podobna zgodba.
Kako rastejo cene hrane, pa jaz mislim, da najbolje vedo državljanke in državljani, posebej gospodinje, ko gredo v trgovino in ko vsak teden lahko za isti denar iz trgovine pripeljejo manj izdelkov ali pa pač dajo za podobno košarico bistveno več denarja. Tako da se inflacija, kar se tiče cen hrane, v Sloveniji ni niti najmanj umirila. Glede strokovne komisije – jaz ne vem, če ste jo imeli, če ste neke stvari ugotovili, zakaj niste ukrepali? Kje so konkretni ukrepi, ki ste jih napovedovali tukaj v tem državnem zboru že v mesecu septembru? Mene zanima, kaj konkretno boste naredili. Več kot očitno nič. Počakali boste, da se bodo stvari uredile same, če se bodo ali pa ne.
Kaj boste naredili za boljšo samooskrbo? Sami veste, da v Sloveniji niti najmanj nismo samooskrbni, zlasti, tako kot ste sami rekli, na področju poljščin in rastlinskih izdelkov. Tudi na tem področju ni bilo pod to vlado narejeno popolnoma nič.
In ja, kaj boste naredili za to, da bo na slovenskih policah več slovenske hrane? Vse prepogosto se dogaja, da se kvalitetna slovenska hrana izvaža, medtem ko uvažamo bistveno manj kvalitetno hrano. Kaj boste naredili na tem področju? Niste mi odgovorili na vprašanje.
In še enkrat, ljudje bi se zagotovo bistveno lažje spopadali z višjimi cenami, če ne bi bilo nespametnih ukrepov vaše vlade. Če ne bi takoj v začetku tega mandata razveljavili Zakon o dohodnini, bi danes nekdo z minimalno plačo imel več kot 2 tisoč evrov neto več, nekdo s povprečno plačo pa več kot 3 tisoč 600 evrov neto več na računu.
Hvala lepa.
Spoštovani predsednik vlade, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.
Hvala lepa.
Spoštovana kolegica, imate besedo za postopkovni predlog, da državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru, izvolite.
Ja, absolutno. Predsednik vlade ni odgovoril na niti eno moje postavljeno vprašanje, zato seveda predlagam, da na naslednji seji opravimo razpravo o vse višjih cenah hrane in o neodzivnosti aktualne vlade.
Spoštovani predsednik vlade, poročilo ZPIZ jasno kaže – rekli ste, da so se pokojnine in plače vseskozi realno zviševale – lepo je zapisano, za leto 2023 je bila ugotovljena povprečna letna 7,4-odstotna inflacija. Zato so se pokojnine v primerjavi s predhodnim letom realno zmanjšale, starostne za 2,1 %, invalidske za 2,7 %, vdovske in družinske za 2,4 %.
Omenjate božičnico in zimski regres. Veste, rekla bom tako, to je do ljudi ponižujoče. Ponižujoče zato, ker ste jim vzeli takoj, ko ste nastopili ta mandat bistveno več denarja. Vsak mesec bi ljudje dobivali neto višje plače, v letošnjem letu bi bila splošna olajšava 7 tisoč 500 evrov. Nekdo z minimalno plačo bi tako do danes imel za 2 tisoč 100 evrov več, sedaj pa mu nudite teh 600 evrov za božičnico in se povsod hvalite, kako je zdaj to v bistvu uspeh. Več kot očitno je, da gre tukaj zgolj za predvolilno podkupovanje volivcev, ta vaša božičnica. Da ne govorim tako, kot sem že prej omenila, nekomu s povprečno plačo ste do zdaj vzeli 3 tisoč 600 evrov neto denarja. Oprostite, ampak ljudje tudi tega niso pozabili, kaj ste jim naredili.
In ko govorite o revščini, poglejte, okoli 300 tisoč ljudi v Sloveniji živi pod pragom revščine. Okoli 300 tisoč ljudi. In žal mi je, da moram velikokrat poslušati od ljudi, ki imajo družine, ki dobivajo skoraj povprečne slovenske plače, pa zaradi vaših davkov, zaradi preveč obdavčenih plač komaj shajajo skozi mesec. Ker ti ljudje pač niso deležni tako visokih socialnih transferov kot mogoče tisti, ki so na minimalni plači. Če je prag tveganja revščine pri 981 evrih na mesec, pomeni, da bi moral biti dohodek vsaj v bližini 12 tisoč evrov letno neobdavčen v Sloveniji, podobno kot imajo ostale sosednje države, Italija, Avstrija. Hrvaška ima splošno olajšavo pri 7 tisoč 200 evrih. Kje pa smo mi danes? Pri 5 tisoč 260. In ne vem, nekako boste korigirali to dohodninsko lestvico za dobrih 200 evrov za naslednje leto. Oprostite, ljudem ste bistveno več vzeli in zato je realno kupna moč ljudem padala, tako tistim s pokojninami kot tistim, ki prejemajo plačo.
