Dobro jutro, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, pričenjam 109. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci; prejel sem opravičilo, in sicer za poslanca Jerneja Vrtovca in pa poslanca Andreja Kosija. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje kolegice kolegi, in sicer: magister Rastislav Vrečka nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, magister Darko Krajnc nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanka Vera Granfol nadomešča poslanko Tamara Vonta, poslanec Andrej Poglajen nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika. Vse navzoče lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora in ker v poslovniškem roku niste prejeli, nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.
Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kot ste seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno bi zbrali en sklop vprašanj in potem bi predali besedo za odgovore državni sekretarki doktor Meliti Gabrič, ki jo lepo pozdravljam.
Omejitve veljajo, da se ne ponavljam, tako kot tudi na plenarni seji. Torej lahko postavite tudi dopolnilno vprašanje, vsebinsko pa lahko postavite največ dve vprašanji in pa seveda tudi, kar se tiče časovnice, je enaka. Tako da seveda želi kdo besedo? Vidim, da se je že prijavil kolega Jožef Horvat, izvoli.
Dobro jutro, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, pričenjam 109. sejo Odbora za zunanjo politiko.
Obveščam vas, da so zadržani oziroma da na seji sodelujejo kot nadomestne članice in člani naslednje poslanke oziroma poslanci; prejel sem opravičilo, in sicer za poslanca Jerneja Vrtovca in pa poslanca Andreja Kosija. Hkrati pa na seji s pooblastili sodelujejo naslednje kolegice kolegi, in sicer: magister Rastislav Vrečka nadomešča poslanca magistra Miroslava Gregoriča, magister Darko Krajnc nadomešča poslanca Lenarta Žavbija, poslanka Vera Granfol nadomešča poslanko Tamara Vonta, poslanec Andrej Poglajen nadomešča poslanca Janeza Janšo in pa poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanca magistra Deana Premika. Vse navzoče lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora in ker v poslovniškem roku niste prejeli, nisem prejel predlogov za spremembo, je določen takšen dnevni red kot je bil predlagan s sklicem.
Tako prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE ČLANIC IN ČLANOV ODBORA ZA ZUNANJO POLITIKO.
Kot ste seznanjeni, je ta točka uvrščena na dnevni red rednih sej Odbora za zunanjo politiko na podlagi prvega odstavka 3. člena Zakona o zunanjih zadevah. Tako kot vedno bi zbrali en sklop vprašanj in potem bi predali besedo za odgovore državni sekretarki doktor Meliti Gabrič, ki jo lepo pozdravljam.
Omejitve veljajo, da se ne ponavljam, tako kot tudi na plenarni seji. Torej lahko postavite tudi dopolnilno vprašanje, vsebinsko pa lahko postavite največ dve vprašanji in pa seveda tudi, kar se tiče časovnice, je enaka. Tako da seveda želi kdo besedo? Vidim, da se je že prijavil kolega Jožef Horvat, izvoli.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. Še posebej vam, spoštovana gospa državna sekretarka doktorica Melita Gabrič in tudi vašim sodelavcem sem hvaležen, da lahko danes vam postavljamo poslanska vprašanja.
Slovenija je nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov še do konca tega leta. Ampak tu je še veliko dni. Verjamem in pričakujem, da bo Slovenija delovala do zadnjega dne. To je izjemen, izjemen privilegij in tudi izjemna priložnost za Slovenijo. Moje vprašanje se bo v nadaljevanju nanašalo na preganjanje kristjanov po praktično celem svetu. In Evropa mora po moji oceni pogumneje braniti preganjane kristjane. Govorim zdaj najprej o Evropi v evropskem okviru, Evropski uniji. Mi smo članica te evropske družine in toliko bolj to izpostavljam, ker je zunanja ministrica gospa Tanja Fajon januarja 2023 na posvetu slovenske diplomacije kot osrednjo spremembo zunanjepolitične strategije izpostavila vrnitev Slovenije v oziroma med jedrne države Evropske unije, karkoli že ta klasifikacija pomeni, jedrne države, ampak to zdaj ne bom o tem razpravljal. Rad bi pa spomnil, da je pred kratkim evropski poslanec magister Matej Tonin sopodpisal amandmaje k letnemu poročilu Evropskega parlamenta o človekovih pravicah, o demokraciji in demokraciji, ki pozivajo k večji zaščiti preganjanja kristjanov ter svobode vere po svetu. Opozarja, da je krščanstvo stoletja temelj evropske kulture in miru, zato Evropa ne sme omahovati pri obrambi tistih, ki so preganjani zaradi svoje vere. In svoboda veroizpovedi ni privilegij, ni privilegij, temveč je temeljno človekovo pravo Evropa, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Verjamem, da tudi Slovenija mora to pravico braniti vsepovsod. Po podatkih World Watch List 2025 več kot 380 milijonov, 380 milijonov kristjanov živi v strahu. Predvsem v državah, kot so Nigerija, Severna Koreja, Iran, Kitajska, tam so pač ti napadi najhujši, to vi itak sami dobro poznate. In moje seveda vprašanje je, Slovenija kot nestalna članica varnostnega sveta ali bo, morda je že, pa ne vem, pokrenila kakšne, predlagala kakšne ukrepe za večjo varnost kristjanov ali pa, da to razširim, za večjo, večje varovanje temeljne človekove pravice, kot je verska svoboda.
Najlepša hvala za vaše odgovore.
Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Lep pozdrav vsem. Še posebej vam, spoštovana gospa državna sekretarka doktorica Melita Gabrič in tudi vašim sodelavcem sem hvaležen, da lahko danes vam postavljamo poslanska vprašanja.
Slovenija je nestalna članica Varnostnega sveta Organizacije združenih narodov še do konca tega leta. Ampak tu je še veliko dni. Verjamem in pričakujem, da bo Slovenija delovala do zadnjega dne. To je izjemen, izjemen privilegij in tudi izjemna priložnost za Slovenijo. Moje vprašanje se bo v nadaljevanju nanašalo na preganjanje kristjanov po praktično celem svetu. In Evropa mora po moji oceni pogumneje braniti preganjane kristjane. Govorim zdaj najprej o Evropi v evropskem okviru, Evropski uniji. Mi smo članica te evropske družine in toliko bolj to izpostavljam, ker je zunanja ministrica gospa Tanja Fajon januarja 2023 na posvetu slovenske diplomacije kot osrednjo spremembo zunanjepolitične strategije izpostavila vrnitev Slovenije v oziroma med jedrne države Evropske unije, karkoli že ta klasifikacija pomeni, jedrne države, ampak to zdaj ne bom o tem razpravljal. Rad bi pa spomnil, da je pred kratkim evropski poslanec magister Matej Tonin sopodpisal amandmaje k letnemu poročilu Evropskega parlamenta o človekovih pravicah, o demokraciji in demokraciji, ki pozivajo k večji zaščiti preganjanja kristjanov ter svobode vere po svetu. Opozarja, da je krščanstvo stoletja temelj evropske kulture in miru, zato Evropa ne sme omahovati pri obrambi tistih, ki so preganjani zaradi svoje vere. In svoboda veroizpovedi ni privilegij, ni privilegij, temveč je temeljno človekovo pravo Evropa, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Verjamem, da tudi Slovenija mora to pravico braniti vsepovsod. Po podatkih World Watch List 2025 več kot 380 milijonov, 380 milijonov kristjanov živi v strahu. Predvsem v državah, kot so Nigerija, Severna Koreja, Iran, Kitajska, tam so pač ti napadi najhujši, to vi itak sami dobro poznate. In moje seveda vprašanje je, Slovenija kot nestalna članica varnostnega sveta ali bo, morda je že, pa ne vem, pokrenila kakšne, predlagala kakšne ukrepe za večjo varnost kristjanov ali pa, da to razširim, za večjo, večje varovanje temeljne človekove pravice, kot je verska svoboda.
Najlepša hvala za vaše odgovore.
Predsedujoči, hvala za besedo. Mogoče bom v svojem prvem vprašanju nekako nadaljeval tam, kjer je kolega Horvat končal. Spoštovani predstavniki Ministrstva za evropske zunanje zadeve! Poglejte, na eni izmed zadnjih sej sem ministrici Tanji Fajon zastavil vprašanje, ki se navezuje na dogajanje v Nigeriji. Od takrat do danes je na to dogajanje opozorila tudi ameriška administracija, Donald Trump in tudi državni sekretar za obrambo ZDA sta obe izrazila stališče, da če se bodo masakri nadaljevali, bo Amerika, Amerika pripravljena intervenirati tudi v Nigeriji. Na podlagi tega in na podlagi dejstev, da je od 7. oktobra leta 2023 v Nigeriji umrlo oziroma je bilo ubitih dvakrat več ljudi, kot jih je bilo v Gazi in ob dejstvu, da Slovenija oziroma slovenska zunanja politika to nemo spremlja, medtem ko smo gledali v primeru konflikta v Gazi konstantno opozarjanje, ki je prihajalo že na notranje politično vprašanje, ne več samo na zunanje politično vprašanje. Me zanima, kakšne aktivnosti so v tem času stekle na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve? Ali bo ministrstvo pripravilo oziroma pripravlja oziroma ste mogoče že podali kakšne jasnejša, bom rekel, stališča glede samega dogajanja v Nigeriji? Saj se zdi dvolično v tej situaciji, da se zunanje, slovensko zunanje ministrstvo, predvsem pa Tanja Fajon pri enih zadevah oglaša praktično dnevno, pri drugih zadevah, ko pa je pa vpraša vprašanju oziroma ko pride do vprašanja druge države, kjer se dogajajo še hujši poboji na podlagi verskega prepričanja pa je slovenska zunanja ministrica o tem tiho. Torej, zanima me, kako bo, če je politika, bom rekel, slovenskega zunanjega ministrstva trenutno taka, da se, bom rekel, jasno postavlja na določeno stran, ko pride do konfliktov, me zanima, kako bo odreagirala v primeru pobojev kristjanov v Nigeriji kot tudi v Sudanu. Hvala.
Predsedujoči, hvala za besedo. Mogoče bom v svojem prvem vprašanju nekako nadaljeval tam, kjer je kolega Horvat končal. Spoštovani predstavniki Ministrstva za evropske zunanje zadeve! Poglejte, na eni izmed zadnjih sej sem ministrici Tanji Fajon zastavil vprašanje, ki se navezuje na dogajanje v Nigeriji. Od takrat do danes je na to dogajanje opozorila tudi ameriška administracija, Donald Trump in tudi državni sekretar za obrambo ZDA sta obe izrazila stališče, da če se bodo masakri nadaljevali, bo Amerika, Amerika pripravljena intervenirati tudi v Nigeriji. Na podlagi tega in na podlagi dejstev, da je od 7. oktobra leta 2023 v Nigeriji umrlo oziroma je bilo ubitih dvakrat več ljudi, kot jih je bilo v Gazi in ob dejstvu, da Slovenija oziroma slovenska zunanja politika to nemo spremlja, medtem ko smo gledali v primeru konflikta v Gazi konstantno opozarjanje, ki je prihajalo že na notranje politično vprašanje, ne več samo na zunanje politično vprašanje. Me zanima, kakšne aktivnosti so v tem času stekle na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve? Ali bo ministrstvo pripravilo oziroma pripravlja oziroma ste mogoče že podali kakšne jasnejša, bom rekel, stališča glede samega dogajanja v Nigeriji? Saj se zdi dvolično v tej situaciji, da se zunanje, slovensko zunanje ministrstvo, predvsem pa Tanja Fajon pri enih zadevah oglaša praktično dnevno, pri drugih zadevah, ko pa je pa vpraša vprašanju oziroma ko pride do vprašanja druge države, kjer se dogajajo še hujši poboji na podlagi verskega prepričanja pa je slovenska zunanja ministrica o tem tiho. Torej, zanima me, kako bo, če je politika, bom rekel, slovenskega zunanjega ministrstva trenutno taka, da se, bom rekel, jasno postavlja na določeno stran, ko pride do konfliktov, me zanima, kako bo odreagirala v primeru pobojev kristjanov v Nigeriji kot tudi v Sudanu. Hvala.
