Spoštovane kolegice in kolegi!
Uvodoma vam moram pojasniti, da bom del seje po pooblastilu predsednika Odbora za zadeve Evropske unije dr. Darija Krajčiča kot podpredsednik odbora vodil sam.
Začenjam 30. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da namesto poslanke mag. Meire Hot danes Poslansko skupino SD predstavlja gospod Matjaž Nemec, namesto poslanca Zmaga Jelinčiča Plemenitega Poslansko skupino Slovenske nacionalne stranke nadomešča poslanec Dušan Šiško, poslanca Gregorja Periča v Poslanski skupini SMC nadomešča poslanka Monika Gregorčič in poslanca dr. Darija Krajčiča bo del seje nadomeščal poslanec Jože Lenart in to za LMŠ. In še ena, namesto poslanke Nataše Sukič bo Poslansko skupino Levica predstavljal poslanec Primož Siter. Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslanci Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije ter predstavniki Vlade in Državnega sveta. In vse tiste, ki so prišli, lepo pozdravljam, druge pa pozivam, da mogoče le pridejo do konca mandata. Vse navzoče lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red seje, kot ste ga prejeli s sklicem.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG REBALANSA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2019.
Gradivo je objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z dne 25. 1. 2019. Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 je v obravnavo predložila Vlada Republike Slovenije. Predlog rebalansa bomo obravnavali na podlagi 166. člena Poslovnika Državnega zbora, in sicer kot zainteresirano delovno telo z vidika svojih pristojnosti, kar pomeni, da bomo obravnavali le tisti del, ki se nanaša na Službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma na Ministrstvu za zunanje zadeve.
Na sejo so bili k tej točki vabljeni Služba Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, Ministrstvo za zunanje zadeve, Ministrstvo za finance, Združenje občin Slovenije, Skupnost občin Slovenije, Združenje mestnih občin Slovenije.
Drage kolegice in kolegi, do tega trenutka nisem prejel nobenega predloga za amandma odbora, zato prosim predstavnika Ministrstva za finance, da nam na kratko predstavi Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019.
Državna sekretarka, mag. Jazbec, prosim.
Saša JazbecHvala lepa za besedo. Dobro jutro, lepo pozdravljeni.
Torej pred vami je Predlog rebalansa državnega proračuna za leto 2019, ki se že zadnja 2 tedna obravnava po zainteresiranih delovnih telesih v Državnem zboru. V bistvu je vaš odbor zadnji, ki se z njim seznanja. Prepričana sem, da ste tako poslanci kot tudi druga javnost že seznanjeni z razlogi za pripravo z bistvenimi poudarki tega rebalansa. Zaradi tega bom dejansko to povedala zelo na kratko. Zaradi 6. leta gospodarske rasti v letošnjem letu bodo načrtovani prihodki kljub visoki ravni odhodkov v letošnjem letu omogočili, da bo državni proračun zabeležil presežek. Načrtujemo presežek v višini 193,6 milijona evrov in da bomo lahko zaradi lani izvedenih prodaj kapitalskih deležev države in pred-financiranja znižali potrebno zadolževanje v letošnjem letu. Ker je bil eden od razlogov za pripravo rebalansa počasnejša dinamika od načrtovane pri črpanju evropskih sredstev, se pravica porabe za evropski del, torej sredstev v predlogu rebalansa zvišujejo, in sicer skupaj znašajo milijardo 17 milijonov EU denarja in še 230 milijonov slovenske udeležbe. Od tega je kohezijske politike v EU delu 625 milijonov in pripadajoče slovenske udeležbe 137 milijonov. Natančnejši pregled teh vsebin verjamem, da ste pač opravili po resorjih. In za natančnejši pregled finančnega načrta Službe Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko pa predlagam, da ga predstavi državna sekretarka.
Hvala lepa.
Zahvaljujem se mag. Saši Jazbec, državni sekretarki na Ministrstvu za finance za podano poročilo.
Zdaj pa prosim dr. Nevenko Ribič, državno sekretarko v Službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, da nam predstavi Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na delovno področje Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko oziroma na izvajanje evropske kohezijske politike v Sloveniji v letu 2019.
Prosim.
Nevenka RibičSpoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Danes imam nalogo, da na kratko predstavim del proračuna ali, bolje rečeno, Rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019, ki seveda odpade na našo službo, se pravi na službo Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Kot veste je naša služba odgovorna za izvajanje evropske kohezijske politike, tako za cilj 1 kot tudi za cilj 2 ali, kot temu pravimo, evropsko teritorialno sodelovanje. Poleg tega seveda koordiniramo aktivnosti razvojnega načrtovanja v Republiki Sloveniji. V okviru teh nalog smo seveda pripravili rebalans proračuna naše službe za leto 2019. Sprejeti proračun Službe Vlade Republike Slovenije za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za leto 2019 je bil v višini 23 milijonov 278 tisoč 460 evrov. Rebalans proračuna za leto 2019 je v višini 31 milijonov 249 tisoč 892 evrov, kar pomeni zvišanje proračuna za 7 milijonov 971 tisoč evrov.
Spremembe glede na sprejeti proračun pa so predvsem v naslednjih kategorijah. Na integralnih sredstvih je v bistvu porast za cirka pol milijona evrov predvsem zaradi sprostitev napredovanj. Isti razlog v pretežni meri na obeh kategorijah tehnične pomoči, tako cilja 1 kot tudi cilja 2, je v bistvu zaradi popolnitve kadrovskih kvot. Na obeh tehničnih pomočeh je porast za cirka milijon in 850 tisoč evrov. Za nekaj manj kot 6 milijonov evrov pa so porasla sredstva, ki so na SVRK planirana za izvajanje operativnega programa evropske kohezijske politike za rast in delovna mesta v obdobju 2014 do leta 2020. V obeh primerih gre za tako imenovane »niote«(?), ki se še niso uvrstili v INOP. Če povem drugače gre za načine izbora operacij oziroma projektov, ki jih bodo resorji v letu 2019 uvrstili v izvedbeni načrt operativnega programa. Realizacija tega pa bo predvidoma opravljena v letu 2019. Sem spadajo na primer projekti, ki so uvrščeni v dogovore za razvoj regij, potem, recimo, energetska sanacija stavb, / nerazumljivo/ ožjega in širšega javnega sektorja in pa skupina projektov, ne gradbenih, protipoplavnih ukrepov. INOP, to se pravi izvedbeni načrt operativnega programa - gre v bistvu za vsebinsko in tudi finančno razčlenitev operativnega programa za izvajanje evropske kohezijske politike v obdobju 2014-2020. Za leto 2019 le-ta določa porabo EU sredstev v višini 625 milijonov evrov in pa pripadajočo slovensko udeležbo v višini 145 milijonov evrov. Dodatno je v letu 2019 predvideno tudi vplačilo druge tranše v sklad skladov za izvajanje finančnih instrumentov, ki pa se ne izkazuje v bilanci prihodkov in odhodkov državnega proračuna. To so v bistvu glavne razlike, ki jih ima sprejeti oziroma rebalans proračuna naše službe za leto 2019. Vsekakor sva s sodelavcem na voljo za morebitna vaša vprašanja. Hvala lepa.
Zahvaljujem se dr. Nevenki Ribič, državni sekretarki v službi Vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko za podano poročilo.
Prosim še predstavnika Ministrstva za zunanje zadeve, gospoda Dobrana Božiča, državnega sekretarja, da nam na kratko predstavi Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za leto 2019 v delu, ki se nanaša na delovno področje Ministrstva za zunanje zadeve.
Dobran BožičNajlepša hvala. Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovani gospe poslanke in poslanci.
Dovolite mi, da vam predstavim Predlog rebalansa proračuna Republike Slovenije za Ministrstvo za zunanje zadeve za leto 2019. Ta, za leto 2019, tako znaša 90 milijonov 955 tisoč 51 evrov. Predlog rebalansa proračuna MZZ za 2019 je tako za 4 milijone 600 tisoč višji, od sprejetega proračuna za leto 2019. V danih okvirih ministrstvo lahko zagotovi sredstva za redno delovanje, nima pa še zagotovljenih sredstev za pričetek priprav na predsedovanje Republike Slovenije Svetu EU. Pričakujemo, da bodo sredstva zagotovljena s prerazporeditvijo tekom leta, s strani Ministrstva za finance.
Dodatna sredstva s sprejetim proračunom so zagotovljena na: podprogramu izvajanja zunanje politike in EU zadeve in sicer, za povečane obveznosti iz naslova plač, na podlagi realizacije dogovora o plačah in drugih stroških dela v javnem sektorju, za delovanje diplomatsko konzularne mreže, konkretno za izdelovanje novih DKP v Abu Dabiju, Teheranu in Sofiji, za katere obveznosti niso bile predvidene v sprejetem proračunu 2020 za ureditev zdravstvenega zavarovanja v državah izven Evropske unije in za obnovo stavbe stalnega predstavništva v Bruslju.
Povečuje se tudi obseg namenskih sredstev iz naslova odprodaje premoženja nekdanje SFRJ. Iz tega naslova je v začetku leta 2019 predviden tudi nakup poslovne stavbe, za potrebe konzulata Republike Slovenije v Trstu. Prav tako se povečuje(?) sredstva v podprogramu sredstva za množične migracije in sicer za dodatne obveznosti vplačila druge tranše(?) inštrument za begunce v Turčiji, hkrati pa velja tudi omeniti znižanje sredstev, v primerjavi s sprejetim proračunom 2019, ki se izkazuje na podprogramu gospodarsko sodelovanje, zaradi spremenjene dinamike plačil obveznosti do OECD. 90 % obveznosti do OECD za leto 2019, je bilo poravnanih ob koncu leta 2018. Sredstva za redno delovanje gospodarske diplomacije pa se nekoliko povišujejo glede na sprejeti proračun 2019 ter v podprogramu multilateralno sodelovanje zaradi spremembe tečajev valut za obveznosti do mednarodnih organizacij, ki se plačujejo v tujih valutah. Spoštovani gospod predsednik, hvala lepa.
Zahvaljujem se državnemu sekretarju na Ministrstvu za zunanje zadeve, Dobranu Božiču, za njegovo poročilo.
Vidim, da ni drugih vabljenih razpravljavcev, zato odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo besedo? Besedo ima magister Andrej Rajh.
Spoštovani predsedujoči, hvala lepa za besedo.
Jaz bi se ob tej priliki želel navezati na predstavitev državno sekretarske, dr. Nevenke Ribič v zvezi z energetsko sanacijo. Ob tej priliki bi želel pozvati lokalne skupnosti, domove za upokojence in bolnišnice, da se prijavijo na koriščenje evropskih sredstev za potrebe energetske sanacije objektov. Vemo, da se stroški, povezani z ogrevanjem dražijo in da se to prenaša na končne uporabnike in da je to eden izmed načinov, da se te posledice višanja stroškov energentov ublažijo. Hvala lepa.
