Spoštovani, lepo pozdravljeni! Začenjam 8. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Na začetku mi dovolite nekaj obvestil. Najprej vas želim obvestiti, da je prišlo do zamenjave v sestavi odbora, in sicer bo v bodoče oziroma od 10. 5. letos pri delu odbora sodeloval namesto poslanca Robija Pavšiča poslanec Nik Prebil, vendar sem dobil obvestilo, da bo na današnji seji Nika Prebila še vedno nadomeščal Robi Pavšič, tako bo sodeloval na tej seji odbora.

Obveščam vas, da opravičil zaradi zadržanosti s strani članic in članov odbora nisem prejel, sem pa prejel dve obvestili o nadomeščanju na tej seji, in sicer: namesto Predraga Bakovića bo na seji sodeloval Soniboj Knežak, Poslanska skupina Socialnih demokratov, in namesto Nataše Sukič bo na seji sodeloval dr. Franc Trček, Poslanska skupina Levica.

Ker k dnevnemu redu seje ni bilo predlogov za njegovo spremembo, je ta določen, kot je bil predlagan s sklicem seje.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - UKREPI ZA UČINKOVITO ZAŠČITO SCHENGENSKE MEJE TER USTAVITEV NEZAKONITEGA PREHAJANJA MEJE MED REPUBLIKO HRVAŠKO IN REPUBLIKO SLOVENIJO.

Zahtevo za obravnavo te točke je 9. maja 2019 vložila Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke.

Kot gradivo ste k tej točki prejeli zahtevo Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke in predloge sklepov, ki naj bi jih na tej seji obravnavali in ki naj bi jih odbor ob zaključku razprave tudi sprejel.

Na sejo odbora sem povabil predlagatelja, predsednika Vlade Republike Slovenije, gospoda Marjana Šarca, ki se je za udeležbo zaradi službenih obveznosti opravičil, ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja, ki ga lepo pozdravljam, skupaj s sodelavci, generalno direktorico Policije mag. Tatjano Bobnar, ki jo tudi pozdravljam, s sodelavci, svetovalca predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Damirja Črnčeca, ki se je zaradi službenih obveznosti opravičil, svetovalca predsednika Republike Slovenije za nacionalno varnost mag. Uroša Kreka, ki se je zaradi službenih obveznosti opravičil, varuha človekovih pravic Petra Svetino, ki se je zaradi službene poti opravičil, prisoten pa je generalni sekretar varuha človekovih pravic, župana Občine Ilirska Bistrica, gospoda Emila Rojca, ki sodeluje na seji, župana Občine Črnomelj Andreja Kavška, ki se je opravičil zaradi tega, ker na obisku princ Edvard, predstavnike civilne iniciative Bela krajina, mag. Majo Kocjan, ki sodeluje na seji, in predstavnike civilne iniciative Jelšane, gospoda Rojca, ki sodeluje na seji.

Prehajamo na obravnavo točke dnevnega reda. Uvodoma dajem besedo predlagatelju. V imenu predlagatelja bo zahtevo za obravnavo te točke predstavil poslanec Branko Grims.

Hvala za besedo.

Vsem zbranim prav lep pozdrav!

Zagotovo bo največkrat danes ponovljen tu stavek, ki ga je nedavno izrekel predsednik Vlade Republike Slovenije Marjan Šarec: »Slovenija je popolnoma varna država.« Vsakogar iz koalicije in iz Vlade, ki bo izrekel ta stavek, lepo prosim, naj potem gre po gospoda Šarca in naj gospod Šarec tukaj Državnemu zboru in vsej slovenski javnosti razložil, zakaj je potem potrebna nova gromozanska ograja okoli njegove hiše - če bi bila Slovenija popolnoma varna država, bi najbrž še lahko demontiral ključavnico na vratih. Če bi gospod Šarec kot predsednik Vlade toliko sredstev, energije in časa, kot ga je v ograjo okoli svoje hiše, vložil v zaščito slovenske meje, potem se s problemom, s katerim se danes ukvarjamo, sploh ne bi bilo treba soočiti, ker bi bil že zdavnaj rešen. Dve leti že poslušamo pravljice, kako je problem z migranti rešen, kako to sploh ni tema, kako ni nobenega problema več, skratka, popolna idila. No, realnost za ljudi ob meji in bojim se, da čedalje bolj za celotno Slovenijo, je popolnoma nasprotna. Za prve tri mesece imamo uradne podatke, se pravi za prve tri mesece pred dvemi leti je bilo v Sloveniji zaustavljenih 202 ilegalnih migrantov, lani 660, v prvem tromesečju letos jih je bilo tisoč 619. To so uradni podatki, ki sem jih dobil od ministrstva, ko sem šel na eno okroglo mizo v Italijo o varnosti na tem delu Evrope.

Včeraj sem hotel prositi za nove podatke, žal jih nisem dobil in zato bom ta trenutek izkoristil najprej tudi za vprašanje. Da se predstavijo točni podatki, koliko je bilo v tem letu do današnjega dne, dejansko zaustavljenih ilegalnih migrantov oziroma aretiranih na ozemlju Republike Slovenije, koliko je bilo vlog za azil, koliko je bilo vrnjenih ilegalnih migrantov iz Italije, koliko iz drugih držav in koliko jih je bilo vrnjenih na Hrvaško in seveda kje, gospe in gospodje, so tisti iz razlike, ki bo v teh številkah nastala? Potem bo situacija jasna. Te številke se skriva vedno znova kot mačka mlade, zaradi tega, da se celotne slike ne vidi. Opozarjam, da ena od bistvenih stvari, ko se soočamo s problematiko ilegalnih migrantov, je, da se pove stvari po resnici in da se seveda stalno in vedno znova predstavljajo ljudem realne številke, realno stanje. Ljudje imajo vso pravico vedeti, s čim se sooča Slovenija, kakšni so ti problemi, kajti na koncu koncev slovenske davkoplačevalke, davkoplačevalci vse to tudi plačujemo. Če bi se spoštovalo dosledno pravni red Republike Slovenije in pa vse tiste mednarodne akte, ki Slovenijo zavezujejo, potem se problema ilegalnih migrantov ne bi bilo nikoli potrebno lotevati na tak način kot se ga moramo sedaj. Sedaj je vprašanje varnost. Varnost je ena in nedeljiva. Varnost je dobrina, je tudi človekova pravica, katere pomen se zavemo šele takrat, ko jo izgubimo – enako kot zdravje. In Slovenija je bila dejansko v preteklosti po osamosvojitveni vojni, po zmagi v osamosvojitveni vojni, res varna država, zdaj pa je žal vsak dan manj varna. Zaradi popolnoma neodgovornega ravnanja nekaterih vlad – prejšnje in sedanje in pa nevladnikov, pa ne vseh, ampak tistih na / nerazumljivo/ EU ideologiji utemeljenih nevladnih organizacij, na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom, ki seveda spodbujajo prehode preko slovenske meje, ilegalne prehode in se kot ste lahko prebrali v izjavi direktorice PIC v zadnjem obdobju, celo hvalijo s tem, da dajejo navodila migrantom, kako naj ravnajo po tem, ko grejo preko meje Republike Slovenije. Vse to prikrivajo za humanitarno dejavnostjo. Že v tem trenutku vas moram opozoriti, da tudi sosedje, tudi Italijani, če na kaj opozarjajo, opozarjajo na to sporno vlogo. A je to res humanitarna dejavnost? Če pogledate na spletne strani vlade boste videli, da pogodbeniki, ki s temi nevladnimi organizacijami sklepajo bodisi podjemne, bodisi avtorske pogodbe kakršnekoli že, so plačani po urah in da je plačilo tja do 116 evrov na uro. Če to preračunate na mesečno raven, je to enako kot plača 20 tisoč evrov na mesec. Zdaj mi pa povejte, kdo v Sloveniji ima štirikrat večjo plačo od predsednika Vlade, predsednika države ali pa predsednika parlamenta, zato da pomaga pri ilegalni dejavnosti. Če nekdo, na osnovi kakršnekoli pogodbe za tako dejavnost prejema denar, je to kriminalna dejavnost in zaradi tega je potrebno seveda v takih primerih ukrepati skladno z zakonom.

Danes Vlada Republike Slovenije pripravlja nove kapacitete, pripravlja kup sprejemnih centrov. O tem je veliko polemik, tudi protestov ljudi na terenu. Nedavno je bil en tak protest v Jelšanah, sem se ga udeležil. Zadnjič je bil v Črnomlju, samo vprašanje časa je kdaj in kje bo naslednji. Vse to je nepotrebno, nič od tega ne bi bilo potrebno, če bi se dosledno skladno s pravnim redom, z veljavnimi predpisi zaščitilo južno mejo Republike Slovenije, potem seveda tudi z italijanske smeri zagotovo ne bi prejemali nazaj še in še skupin migrantov tudi po 80 na enkrat in podobno, kar je bilo v preteklih dneh. Dejstvo je, da tisto kar je bilo na začetku migrantskega toka ni več niti podobno temu kar je sedaj, že takrat seveda, to niso bili nobeni ubogi begunci kot se je reklo, ampak so bili ilegalni migranti, večina jih je bila iz drugih držav, iz držav v katerih ni bilo nobene vojne, zdaj pa je seveda vojna v Siriji že zdavnaj končana, ISIS je poražen, in tudi če pogledate strukturo ilegalnih migrantov, pričakujem, da jo bo podrobneje za to leto predstavil tudi minister, boste ugotovili, da je večina med njimi iz Alžirije, Maroka, Pakistana, Afganistana, pa potem od Egipta, Irana in tako dalje in tako naprej. Skratka iz držav kjer v tem trenutku ni prav nobene vojne več. Zadeva je še toliko bolj problematična, ker se stvari na severni strani pri vseh naših sosedih zapirajo. Čedalje več je ukrepov, ki jih sprejemajo bodisi na zakonodajni bodisi na izvršilni ravni zoper ilegalne migracije, te niso več tako dobrodošle kot so bile v tistem nespametnem in tudi protipravnem vabilu, ki je bilo dano pred tremi oziroma štirimi leti s strani Nemčije. Danes so stvari bistveno drugačne in v nekaterih državah so, ko so posegli po ukrepih, ki so v državi na voljo, skladno z njeno zakonodajo, ko so ljudje, pravi ljudje prevzeli mesta, naredili neverjetne stvari, za to je dokaz soseda Italija. Kdor je bil pred par meseci v Italiji je dobesedno v nekaterih mestih že v sosednjem Trstu težko iti po ulici, danes tam ni več nobenega problema. Dekleta spet hodijo sproščeno po ulicah, nobenega strahu ni čutiti, nobenega ilegalnega migranta ni na ulici. To je dokaz, da se da, če se hoče in Salvini je to tudi pokazal. Zanimivo pa je, da se v teh dneh gospod Salvini sooča z napovedmi interpelacije ne boste verjeli zaradi ilegalnih migrantov, ki prihajajo preko Slovenije po balkanski poti. Popolnoma nesmiselno je, da je take predloge kot jih je dal nedavno zunanji minister, če se prej ne zaščiti južna meja. Južno mejo je možno in jo je nujno zaščititi. Ljudje imajo do varnosti vso pravico, to jim daje Ustava Republike Slovenije, daje jim veljavna zakonodaja, samo voljo je potrebno. Če bi se že zdavnaj postavilo ustrezno ograjo, če bi se poskrbelo za ustrezno zaščito te ograje, potem sploh ne bi bilo nikoli nobenega migrantskega toka, ta bi se eventualno usmeril kam drugam, Slovenija bi bila iz te zgodbe izvzeta. Če bi se to storilo pred kratkim, potem seveda vseh teh zgodb, ki jih imamo v letošnjem letu, sploh ne bi bilo, ne bi bilo problemov in ne bi bilo stroškov, ti stroški so pa ogromni in segajo v desetine milijonov in seveda vse to plačajo davkoplačevalci. Tudi to je razlog zakaj imajo ljudje pravico vedeti zakaj jih je potrebno sproti, celovito in brez kakršnegakoli prekrivanja obveščati o vseh relevantnih zadevah iz tega področja, po eni strani zaradi njihove varnosti in po drugi strani zato, ker davkoplačevalci v Sloveniji vso to zgodbo plačujemo. Plačujemo jo večkrat, najprej zaradi tega, ker se gradijo dodatne kapacitete za sprejem in oskrbo ilegalnih migrantov. Zato, ker se sicer po kapljicah povečuje varovanje, kar pa je popolnoma nezadostno, zadnji ukrep Ministrstva za obrambo poslali bodo 35 dodatnih vojakov na južno mejo. Če bi jih poslali 3500 bi bilo to vsaj omembe vredno, ampak bojim se, da v tem trenutku Slovenska vojska toliko operativnih vojakov sploh nima. In zdaj postaja jasno zakaj se je te temeljne institucije države, te stebre državnosti tako zanemarjalo v minulih letih, ker je očitno to nekomu odgovarjalo. Ampak davkoplačevalci plačujejo še naprej. Vsi sodni postopki, vsi upravni postopki, če želite, vsi postopki izvršilne veje oblasti stanejo, vse to plačujejo davkoplačevalci. In še nekaj plačujejo, plačujejo tisto zgodbo, o kateri sem govoril prej, nevladnike, ki po eni strani - ne vsi, da ne bo nesporazuma, na LGBT ideologiji utemeljeni, kot sem jih že prej naštel, na čelu s PIC in Mirovnim inštitutom -, ki po eni strani spodbujajo ilegalne migrante, da prestopijo mejo Republike Slovenije, da pridejo sem. Po drugi strani so spremenili njihov prihod že v pravo industrijo tukaj. Javna skrivnost je, da obstajajo oskrbovalni centri za ilegalne migrante, taborišča, kjer imajo šotore, kjer jih sprejmejo, kjer imajo oskrbo in tako naprej, da jim dajo navodila, kam iti, kako iti, kako se izogniti različnim oviram, kako se izogniti nadzoru na meji, kako ravnati, ko enkrat pridejo na ozemlje Republike Slovenje. Vse to imate v izjavah migrantov, ki so bili že javno objavljeni, anonimizirani, vendar javno objavljeni, kot pričevanja. So pa seveda nekatera novejša, ki so še bolj zanimiva, po tem, kar se sliši iz policijskih vrst. Tudi za te dokumente - anonimizirane, ne gre za to, da bi govorili o osebnih podatkih - sem zaprosil ministrstvo. Če do zdaj ni bilo volje in časa, upam, da bo na tej seji ali po njej, zato da se to predstavi, da bo jasno, za kaj v resnici gre. Da je vse skupaj že prav industrija, pove naslednji podatek: proračun nevladnih organizacij za letošnje leto je po tistem, kar smo lahko prebrali v časopisih, čez 800 milijonov evrov. Če odštejete tiste, ki jih zraven dajejo, pa v bistvu niti ne sodijo, ker opravljajo dejansko pomembno delo za Slovenijo, ostane nekaj sto milijonov evrov, ki grejo za organizacije, katerih edina vloga je v tem, da migrante novačijo, ko enkrat pridejo preko meje, jim ilegalno pomagajo - in pazite, kdor pomaga pri ilegalnem ravnanju, je tudi sam storil kaznivo dejanje, tako pravi slovenska zakonodaja, in tu ni nobenih izjem, ne po ustavi ne po zakonu. In tretje, ko gre za postopke, ki se potem peljejo bodisi v upravnem delu bodisi na sodišču, kadar do sodišča pridejo, oni še pomagajo, da se ti postopki maksimalno zavlečejo. In to stane. Po uradnih ugotovitvah Računskega sodišča Republike Slovenije vsak mesec vsakega ilegalnega migranta, ki pride na ozemlje Republike Slovenije, slovenske davkoplačevalce, če zajameš celoto, vse stroške, ki tu nastanejo, stane tisoč 963 evrov na mesec. Številke o tem, koliko jih vstopi, so pa, kot smo povedali, iz dneva v dan hujše in naraščajo in bodo še naraščale, kajti po podatkih služb, če želite, bo v naslednjih nekaj tednih prišlo do Slovenije ali pa preko nje nekaj tisoč ilegalnih migrantov. Na letni ravni, če pogledate samo ta priliv v prvih treh mesecih, ga primerjate z lanskim, boste videli, da je zagotovo dosegljiva in presežena številka 20 tisoč. Zdaj si pa predstavljajte, da se uresniči napoved, poziv, ki je bil poslan iz Trsta notranjemu ministru Salviniju, naj hermetično zapre mejo - migranti ne bodo imeli več kam iti, tiste, ki bodo šli čez, bodo vrnili, kaj bomo potem storili mi. Hrvaška tudi vseh ne sprejme nazaj, razloge za to bo predstavil minister. In potem, seveda, se srečamo še z zahtevami za azil, od katerih je praktično 100 % neutemeljenih, in vse to se plačuje. Tisti, ki pa nosijo največjo težo, so pa prebivalci ob meji. Dol se dogajajo neverjetne stvari in mene ne čudi, da je gospod Šarec postavil tako orjaško ograjo okoli svoje hiše, ker seveda tega noče doživeti in očitno noče niti videti več, kajne; toliko o razumevanju sedanje Vlade za težave državljank in državljanov. Dol se grmadijo po gozdovih odpadki, ljudje si ne upajo na nekatera območja, ponoči si ljudje celo v nekaterih vaseh ob meji ne upajo več iz hiš, ker srečujejo skupine ljudi, za katere ne vedo, kdo so, kam gredo, kaj hočejo. Dogajajo se pa še vse mogoče stvari. Tudi to, da migranti pridejo, ilegalni migranti pač rečejo za kakšno pomoč, eventualno jo prejmejo; marsikdo, ki je tako pomoč nudil, se je srečal z zelo slabimi posledicami. V enem primeru - vem, ker mi je gospa sama to pripovedovala - je prišlo do tega, da jih je dala v en prostor, v tem prostoru je bil križ, ko so odhajali, so cel prostor zažgali. Pa to ni osamljen primer, teh primerov s požigi, s poškodovanji, s tem, da so do neuporabnosti posvinjali ali pa obtolkli posamezne prostore, je kolikor hočete. In kako se ljudje zaščitijo, ker jih ne zaščiti država - na vse načine, kot se znajdejo. Tudi take smo videli, da ljudje postavljajo celo, verjetno na Hrvaškem ali kjerkoli že, izposojene znake »Pozor, mine!«, v srbohrvaščini, pa ovijejo kakšne trakove okoli, zato da si ljudje ne bi upali do njihovih osamljenih vikendov ali pa drugih nepremičnin priti; pa seveda še na vse druge možne načine. Vedno znova beremo, kako je problem odstranjevanje teh podatkov. Seveda, treba je vedeti, da ti ostanki ali pa, če želite, odpadki so tudi nevarni. Gre tudi za možnost prenosa nalezljivih bolezni in s temi stvarmi se pač ne gre igrati. Zanimivo pa je, da imamo predsednika parlamenta, ki je bil minister v prejšnji Vladi, pa je podpisal posebno opozorilo, da kjer gredo migranti čez, se je treba vzdržati košnje, paše in vsega drugega, ker lahko pride do prenosa bolezni na živali, medtem ko za ljudi pa to ne velja. Večkrat na ta problem opozarjam, ponavadi je bilo precej posmeha, vse do takrat, ko je na to opozoril Sindikat policije. Kajti treba je vedeti, da policisti po najboljših močeh in tudi skupaj z vojsko, s tistimi, ki jim je to dopuščeno, delajo na meji kar se da in to s skrajnimi napori, ker jih je bistveno premalo in ker tudi ni ustreznih ovir. Če bi bila povsod ustrezna ograja, jo z nekaj ljudmi zlahka zaščitiš, če tega ni, potrebuješ bistveno več ljudi in bistveno več napora. In vsem tistim, ki ščitijo južno mejo, je treba izreči zahvalo. Toda očitno niso deležni dovolj politične podpore, da bi lahko svoje delo dejansko v celoti in povsem brezhibno opravili. In tu je problem - problem je torej politika, se pravi, Vlada, bodimo realni. Če bi se, kot rečeno, zagotovilo vsa sredstva, ki so za to potrebna, uporabilo vso tehniko, ki je na razpolago, uporabilo človeške vire, ki so na razpolago, potem se s tem problemom sploh ne bi bilo treba ukvarjati, ker ga ne bi bilo. Ampak očitno za to ni volje. Potem pa prihaja do tega, da je, recimo, ravno včeraj bilo objavljeno, da Italija uvaja poleg infrardečih kamer in še nekaterih drugih tehničnih ukrepov, ki jih lepo potihoma izvaja na slovensko-italijanski meji, zdaj po novem še dodatne geofone pa detektorje srčnega utripa in tako naprej, skratka, stvari, ki so sicer bolj običajne v vojski za zaščito vojaških objektov. Ampak tega bomo zdaj deležni na slovensko-italijanski meji - zaradi tega, ker se ne poskrbi za varnost na južni meji. Iz istega razloga je še vedno schengenska meja proti Avstriji, zdaj tudi drugod, seveda nadzorovana in ta nadzor je podaljšan in bo še podaljšan in bo podaljšan v nedogled. Iz več razlogov, ker enostavno sosedje ne verjamejo več, da je pri nas volja, ne da ni sposobnosti, ampak volje ni za to, da bi se s strani izvršilne veje oblasti zaščitilo južno mejo in dejansko zaustavilo dotok ilegalnih migrantov. Tu ima Slovenija tudi strateško neugoden položaj, kajti treba je vedeti, da bolj ko je uspešen Salvini v Italiji pri omejevanju prihoda migrantov preko Sredozemlja, bolj se seveda krepi pritisk preko kopnega, preko balkanske poti. Tu je izvirni greh še od prejšnje Vlade, to je treba zelo jasno povedati, če bi poslušala to, kar sem govoril že spomladi 2015 pa poleti 2015, in bi skupaj z Orbanom postavili ograjo in razglasili zaporo, bi Slovenija ne imela teh težav. Ampak takrat se je najprej posmehovalo, potem je bila pa panika. In podobno je tudi zdaj: najprej se je govorilo, kako je vse pod kontrolo, zdaj se v zadnjih tednih kažejo z naraščajočimi, in to vrtoglavo naraščajočimi številkami ilegalnih prehodov, da pod kontrolo ni ničesar, po domače povedano. Koliko jih gre čez, so različne ocene. Zelo zanimivo, da, recimo, službe sosednjih držav ocenjujejo, da gre tri- do petkrat več ilegalnih migrantov preko Slovenije, kot se jih tu prestreže, tako da bo približno jasno, za kakšne številke gre. Te številke tudi utemeljujejo na pritoku, ki je zabeležen v Bosni, in potem, ko gredo ti ljudje naprej, ker jih tam več ni, je popolnoma jasno, v katero smer so odšli. In nekateri imajo še mnogo hujšo oceno, tja do desetkrat. Ampak tudi če vzamemo, da je trikratnik, kar je najnižja sploh ocena teh služb, je treba vedeti, da gre za tisoče in tisoče ljudi.

To je problem, s katerim se Slovenija danes sooča in s katerim se soočajo ljudje, ki na meji živijo. Povsod po Sloveniji so že težave, tudi zaradi tega, ker so azilni domovi in vse druge kapacitete prenapolnjene. In, seveda, zaradi tega si Vlada prizadeva, da bi našla lokacije in odprla še dodatne. Ampak tega ne bi bilo treba, če bi se mejo na južni strani ustrezno zaščitilo. In, seveda, če bi se izvajalo zakone in predpise tako, kot je treba. V nobeni sosednji državi ni nobene vojne in popolnoma jasno je, da je tu vsaka od sosednjih držav varna država. To se pravi, kdor sem pride pa reče, da želi azil, bi mu bilo treba po hitrem postopku samo še pomagati preko meje, pa lepo pomahati in zaželeti srečno pot in naj bo lepo doma. Pri nas se dogaja ravno obratno. Gospod Ahmad Šami, ki je sam govoril, da ima ne vem koliko otrok in ženo, ki jih je pustil na vojnem območju, potem ko je vojne konec in ko je že vsega konec in ko je pravnomočna odločba, da bi moral oditi nazaj na Hrvaško in potem naprej, je ostal kar lepo s pomočjo nevladnikov na ozemlju Republike Slovenije. On je samo simbol, da se razumemo, tu ne gre za… Ampak ta primer je znan; koliko je takih primerov, lahko samo ugibamo. In še enkrat povem, vse to seveda plačujemo slovenski davkoplačevalci. Zato zmanjkuje denarja za pokojnine, zato zmanjkuje denarja za šole, zato zmanjkuje denarja za zdravstvo, v katerem je že cel kaos, zato zmanjkuje denarja za vse ostalo. Paradoks te zgodbe je, da zato tudi zmanjkuje denarja za Slovensko vojsko. Če bi bila Slovenska vojska ustrezno postavljena na noge v zadnjih letih, glede na to, da se je prej zanašalo morda nekoliko preoptimistično na meddržavno sodelovanje v okviru Nata, se zdaj vidi, da je treba okrepiti lastne sile in da se v praksi lahko zanesemo samo sami nase.

Zdaj pa, ko se pogovarjamo o teh stvareh, kaj je pravzaprav možno narediti. Odgovor je en sam, in verjeli ali ne, je isti danes, kot je bil leta 2015: samo dosledno, brez izjem in za vse na enak način je treba izvajati pravne predpise Republike Slovenije. Če kdo misli, da je kakšen predpis nejasen, naj pride, pa se ga tu v parlamentu popravi. Ampak že če bi se sedanje predpise dosledno izvajalo, ne bi bilo problema ne za ljudi ob meji, ne bi bilo problema ne tam, kjer so azilni domovi, ne bi bilo ne stroškov, norih stroškov za slovenske davkoplačevalce in za mnoge stvari, ki bi si dejansko to zaslužile, bi bilo dovolj denarja.

Zaradi tega predlagamo v SDS naslednje sklepe:

»Ministrstvo za notranje zadeve in Vlada Republike Slovenije naj nemudoma sprejmeta ukrepe za zagotovitev varnosti prebivalcev Republike Slovenije in ukrepe, ki bodo zagotovili učinkovito varovanje schengenske meje ter preprečili nezakonite prihode.« Samo ukrepati je treba, gospe in gospodje, volja, politična volja izvršilne veje oblasti, pa se stvari lahko zelo hitro začnejo urejati. Trdno sem prepričan, da slovenska Policija in Slovenska vojska, če jim za to omogočite vse, kar je potrebno, zlahka za te stvari tudi dobro poskrbita.

»Ministrstvo za notranje zadeve naj nemudoma ustavi vse aktivnosti, povezane s postavitvijo sprejemno-migrantskih centrov, sredstva in kadre, ki so bili predvideni za ta namen, pa preusmeri v učinkovito varovanje schengenske meje.« Če je nekje problem, je treba ta problem odpraviti pri koreninah, ne pa rezati vrhnje listke, ki potem poganjajo vedno znova in znova. Toda če pa nekomu to ni v političnem interesu, je pa problem in se pa to ne da. Samo volja, tako kot pri 1. točki je tukaj potrebna – a ta volja je, se bo videlo na glasovanju.

O ukrepih iz 1. in 2. točke sta Ministrstvo za notranje zadeve in vlada dolžna poročati Državnemu zboru. To je samoumevno. Glejte, gre za največji varnostni izziv, s katerim se sooča Slovenija in Evropa oziroma Evropska unija od časov konca osamosvojitvenih vojn pred več kot 25 leti. To ej varnostni izziv. Danes je ISIS poražen, javno je bilo že objavljeno opozorilo obveščevalnih služb, tujih obveščevalnih služb in vlad, da se med temi, ki se zdaj vračajo, skriva še in še borcev ISIS, njihovih podpornikov in mnogi drugi ljudje, ki predstavljajo problem, varnostni problem, kar se odraža seveda v celotni Evropi. Slovenija tukaj ni izvzeta, marsikaj se je v Sloveniji že zgodilo, tudi to se pred javnostjo praviloma prikriva. zdaj po novem izumu, ki se mu reče politična korektnost, po domače se temu reče cenzura, se niti ne poroča o tem, niti ne beleži več, kakšen je tisti, ki je posamezno dejanje storil in zato se ta slika megli. Toda neizprosno dejstvo je, da te stvari ogrožajo celotno Evropo, dejstvo je, da je bilo zdajle uradno objavljeno, da je prišlo do več kraj avtomobilov, dejstvo je, da je prišlo do udorov v avtomobile, do ropov, do tatvin, pa potem tudi do fizičnega nasilja in če pogledamo še malo nazaj v preteklost – boste našli tudi izredno hude primere fizičnega nasilja, ki so jih povzročili ilegalni migranti oziroma azilanti, mnogi med njimi tudi takrat, ko so bili popolnoma nelegalno na ozemlju Republike Slovenije. Vse to seveda zahteva ukrepanje. Ukrepanje bo učinkovito, če bo nad tem tudi nadzor. Nadzor, v tem primeru javnosti, zagotavlja poročanje Državnemu zboru.

In končno četrti sklep: »Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo opozarja Vlado Republike Slovenije, da je pomoč pri nezakonitem vdoru na ozemlje Republike Slovenije kaznivo dejanje ter, da so organi odkrivanja in pregona dolžni ukrepati skladno z zakonom v vseh tovrstnih primerih, ki so dokumentirani v zapisnikih zaslišanj ilegalnih migrantov oziroma na druge ustrezne načine.« Dokazov, da tukaj prihaja do te pomoči, je kolikor želite. To vsi dobro veste. Kot rečeno, nekateri se zdaj - recimo direktorica PIC, po novem s tem že celo hvalijo, ampak gospe in gospodje, tega ni mogoče skrivati za neko humanitarnost. Prvič ta humanitarnost pade na točki, ko so ljudje za to plačani. Vsi tisti, ki so tam na pogodbah, ki za to dobivajo denar, ki za to dobivajo honorarje, pač ne morejo reči, da je to humanitarna dejavnost. Prostovoljnost – to smo zdaj preverjali pri tistih poteh v Bosno in tako naprej, je natanko nula. Tam ni nobene prostovoljne ure. To se pravi gre za pridobitno dejavnost in če gre za pridobitno dejavnost, ki je namenjena kot pomoč pri nezakonitem ravnanju, gre za kriminal. Na to je opozorilo tudi državno tožilstvo, ko ga je vprašalo ministrstvo – tudi to lahko predstavi gospod minister, ki je reklo: »Humanitarna dejavnost je lahko opravičilo, ampak ne more pa v nobenem primeru biti opravičilo takrat, ko je očitno, da gre za pridobitnost«. To se pravi, da je nekdo plačan za tisto, kar počne oziroma dobi za to materialno korist. Tukaj je torej samo še vprašanje volje. Slovenija zagotovo ima zmogljivosti, kapacitete, policijo, ne dovolj veliko vojsko, pa vendarle zagotovo vojsko, ki je sposobna in usposobljena zagotoviti varnost na mejah Republike Slovenije in na celotnem ozemlju Republike Slovenije, da se tudi predsedniku Vlade potem ne bo več treba skrivati za enim gromozanskim zidom, pred svojimi lastnimi državljani in razmerami, kakršne on s svojo vlado ustvarja na ozemlju Republike Slovenije. Gre torej samo za vprašanje politične volje, ali se to v tej smeri tudi sprejme in potem ukrepa. Državljanke in državljani imajo vso pravico živeti varno, pravico do osebne integritete, do varnosti, do življenja, do nedotakljivosti, če želite, je temeljna človekova pravica. Dajejo jim Temeljna listina človekovih pravic, Organizacija združenih narodov, garantira jim jo slovenska Ustava in sankcionira, če je ta pravica kršena, slovenska zakonodaja. Že enkrat in zdaj je to ne samo skrajni trenutek, ampak tisti trenutek, ko je treba to povedati zelo jasno za vselej, je čas, da se začne zakonodaja in pravni red Republike Slovenije izvajati v celoti, na celotnem ozemlju, na mejah Republike Slovenije za vse in za vsakogar brez izjem in na ena način in da se nehamo sprenevedati, da je humanitarna dejavnost tisto, kar je preraslo v industrijo z ilegalnimi migranti. To je v resnici samo pridobitna dejavnost, umazana pridobitna dejavnost, zaradi katere trpijo najprej ljudje na meji, trpijo cele države, trpi varnost tudi v Evropi in se tudi uničuje evropska prihodnost. To se pravi je temu treba enkrat za vselej narediti konec.

Ja, hvala lepa za to dodatno predstavitev zahteve.

Zdaj pa dajem besedo ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju. O tem bi ga rad spomnil, da smo mi o tej zadevi razpravljali in to tematiko obravnavali lani 24. oktobra. Minister je takrat zagotovil, da policija obvladuje razmere in da obvladuje tudi te tokove. Zdaj kot vidimo, je stanje bistveno slabše kot je bilo takrat. številke govorijo o tem, tako da bi prosil minister, če se v tej razpravi osredotočite predvsem v to, kaj bo policija storila za to, da bo ta meja bolj učinkovito zavarovana kot je. Številke boste pa verjetno vi povedali.

Izvolite, gospod minister.

Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod župan Ilirske Bistrice, spoštovane gospe in gospodje!

Slovenska policija tudi tokrat obvladuje razmere na meji Republike Slovenije z Republiko Hrvaško na naši Schengenski meji. Moram se zahvaliti policistkam in policistom za upravljanje nalog, katere delajo tako na naši južni meji kot v notranjosti države in zaslužijo za svoje delo vso pohvalo.

Kar se tiče številk je res, da se ilegalne migracije povečujejo. V letu 2019 do 12. maja 2019 je v Slovenijo ilegalno vstopilo 3 tisoč 364 ilegalnih migrantov. Največ je državljanov Alžirije, Maroka, Afganistana in Pakistana in migracije intenzivneje potekajo na področju Policijske uprave Novo Mesto, Policijske uprave Ljubljana in Policijske uprave Koper. Prošenj za mednarodno zaščito je do danes tisoč 327, kar se pa tiče vračanja iz sosednjih držav, torej iz Republike Avstrije in Republike Italije, iz Republike Avstrije so avstrijski varnostni organi vrnili 20 oseb, iz Republike Italije pa 96 oseb. Tudi to je podatek, da slovenska policija na meji z Republiko Hrvaško dela dobro.

Moram povedati, da je tihotapstvo oziroma, da organizirane kriminalne združbe in pa posamezniki upravljajo in vodijo tihotapljenje ilegalnih migrantov preko hrvaško-slovenske meje na ozemlju Republike Slovenije, tako da je policija v letošnjem letu do 13. maja prejela 97 tihotapcev, ljudi, ki so izvajali kaznivo dejanje in pri teh tihotapcih je bilo zajetih oziroma je policija procesirala še 449 ilegalnih migrantov. Od vseh teh 97 tihotapcev ljudi je bilo 89 tujcev, le nekaj slovenskih državljanov. V letu 2018 je bilo teh ljudi, ki so tihotapili tisoč 3 migrantov, je bilo 57 tujcev in pa 43 slovenskih državljanov. To so operativni podatki, ki nam dajo vedeti, da so migracije tudi dober posel za organizirane kriminalne združbe in pa posameznike, ki vodijo po celotni zahodno balkanski poti in policija tukaj v intenzivnem sodelovanju s tujimi varnostnimi organi tudi uspešno preprečuje ta kazniva dejanja.

Kar se tiče ukrepov na 670 kilometer kopenske meje in 47,4 kilometrov morske meje slovenska policija učinkovito varuje slovensko mejo. Postavljamo tudi dodatno začasno tehnično oviro v delu Bele krajine, sodelujemo intenzivno s slovensko vojsko tako z njihovim moštvom z enotami kot tudi s tehniko v skladu z operativnim načrtom, ki ga vodita generalna direktorica policije in načelnica Generalštaba Slovenske vojske, tudi midva z ministrom za obrambo sva dnevno v stiku, kjer se pogovarjajva ali so ti ukrepi zadostni oziroma ali je treba še kaj postoriti. V letošnjem proračunu Ministrstvo za notranje zadeve smo zagotovili tudi dodatna sredstva za video nadzor slovensko-hrvaške meje, ki ga bomo pravzaprav v /nerazumljivo/ fazi dobave in takoj, ko bo dobavljen, ga bodo policijske uprave tudi postavile ob meji. Vemo, da imamo v policiji kadrovske težave, zato generalna direktorica policije s kolegi z generalne policijske uprave in z direktorji policijskih uprav na regijah prerazporeja sile policije na južno mejo iz različnih policijskih uprav, ki so manj obremenjene, je tudi aktivirana rezervna policija, aktivna politika zaposlovanja, ki jo vodimo tako na ministrstvu za notranje zadeve kot pa v policiji tudi z letošnjim šolskim letom, ko bodo policisti izšolani bodo poslani v policijske uprave, kjer je manko kadra, seveda se pa intenzivno dogovarjamo tudi z Ministrstvom z notranje, z Ministrstvom za obrambo, kar se tiče vojaka po 45 letu, da bi jih prerazporedili v policijo. Več o samih ukrepih bo povedala generalna direktorica policije mag. Tatjana Bobnar. Na Ministrstvu za notranje zadeve spremljamo situacijo v regiji, in sicer bilateralno zelo dobro sodelujemo predvsem na ravni vseh policijskih tako uprav kot policijskih postaj in pa seveda generalne policijske uprave z Republiko Hrvaško v izmenjavi informacij, sodeluje slovenska policija v sodelovanju bilateralnem sodeluje tako v Severni Makedoniji kot v Srbiji s policisti pri varovanju meje tako grško-severno makedonske kot severno makedonsko-srbske. Želimo krepiti policijske atašeje, in sicer v Skopju, Zagrebu, Rimu in Dunaju, razpis je že zunaj, zaradi strateških podatkov katere lahko iz teh držav pravzaprav tudi dobimo med policijskim sodelovanjem ,v Beogradu in Sarajevu policijskega atašeja že imamo.

Kar se tiče ilegalnih migracij se zavedamo, da ilegalne migracije rastejo. Policija na terenu dela učinkovito skupaj s Slovensko vojsko, odzivnost Ministrstva za notranje zadeve je učinkovita tudi na področju mednarodne zaščite in naj na koncu še dodam, da je Slovenija varna država in da sistem nacionalne varnosti delu. Če mi pa, predsednik, dovolite, pa predajam besedo generalni direktorici policije, ki bo še natančneje vrisala in predstavila ukrepe, ki jih policija dela za zagotavljanje varnosti na slovenski meji z Republiko Hrvaško.

Hvala lepa za to uvodno predstavitev. Nismo dobili vsega tistega, vseh informacij, ki sem jih jaz pričakoval, ampak temu je tako ali tako namenjena potem razprava, tako da predlagam, da uvodoma še generalna direktorica policije gospa Tatjana Bobnar to predstavitev dopolni. Izvolite.

Hvala lepa. Lepo pozdravljeni! Torej, temeljna dolžnost in naloga Slovenske policije po naši zakonodaji je zagotavljanje varnosti, spoštovanje človekovih pravic in temeljnih svoboščin in pa krepitev pravne države. In obravnava te problematike, se pravi tega migrantskega, da tako rečem izziva, s katerim se ukvarjamo že v bistvu od leta 2015 je naša prioriteta vse od takrat in to zagotovo terja od slovenske policije veliko analiz, prilagajanja, prerazporeditev, kadrovskih resursov, materialno tehničnih sredstev. Na eni strani imamo seveda nalogo po zagotavljanju varnosti prebivalcem Republike Slovenije, nad drugi strani je pa tu tudi potrebno upoštevati glede na nacionalno zakonodajo in evropsko zakonodajo tudi ta humanitarni vidik. Obe nalogi tako eno kot drugo, seveda slovenska policija opravlja z vso skrbnostjo in z vso resnostjo. Na vsa novinarska vprašanja, medijska vprašanja tudi poslanska vprašanja podajamo odgovore, pojasnjujemo naše postopke, skratka zagotavljamo človekove pravice in varnost po svojih najboljših močeh, kar nam pravzaprav pritrjujejo tudi inštitucije oziroma agencije tako UNHCR, ki v postopkih policije ni ugotovil nekih bistvenih pomanjkljivosti kot seveda na drugi strani tudi agencija Frontex, ki ocenjuje, da slovenska policija obvladuje situacijo na južni meji in našo južno mejo, se pravi schengensko mejo ne ocenjuje kot problematično. Policija torej izvaja vse z zakonom predvidene ukrepe. Ko policisti pri varovanju državne meje dobijo oziroma primejo tujce, ki so ilegalno pristopili državno mejo, opravijo seveda z njimi varnostni pregled, opravijo razgovor s tujcem, ugotovi se mesto, kjer je prestopil državno mejo, izvede se prekrškovni postopek, ki se mora opraviti s pomočjo tolmača, to vam pripoveduje zaradi tega, da lahko nekako orišem kompleksnost, da tako rečem, tega postopka in v kolikor tujec ne izrazi namere za podajo prošnje za mednarodno zaščito, se tujca po sporazumu z Republiko Hrvaško vrne na Hrvaško in tako smo v letošnjem letu sosednjim varnostnim organom izročili 2046 tujcev od italijanskih kolegov pa smo jih prejeli 90, kar kaže na to, da slovenski policisti na južni meji zelo dobro in z vso skrbnostjo, da tako rečem, opravljajo svoje naloge. V kolikor pa seveda tujec izrazi namero, da želim mednarodno zaščito, pa se ga namesti v azilni dom in tam potem postopek speljejo kolegi iz direktorata za upravno notranje zadeve Ministrstva za notranje zadeve. Skratka, naša naloga je na naši južni meji prijemanje migrantov čim bližje meji, hitri postopki v smislu tudi sodelovanja s hrvaškimi kolegi in pa seveda zagotavljanje človekovih pravic tem ljudem, ki prestopajo našo mejo. Ves čas spremljamo dogajanje, opravljamo analize, sodelujemo z državami Zahodnega Balkana, izmenjujemo informacije, generalni direktorji policij imamo ves čas srečanja, tako smo imeli na Dunaju, se pravi v Avstriji, s hrvaškim kolegom, v tem tednu se sestanem tudi na bilateralnem dogovoru z italijanskim kolegom. Skupaj s hrvaškimi varnostnimi organi izvajamo nadzor nad mejo v obliki mešanih patrulj, po skladu z našim sporazumom med Slovenijo in Hrvaško in tudi vračanje oseb, ki ne zaprosijo, torej tujcev, ki ne zaprosijo za mednarodno zaščito, poteka v skladu s tem sporazumom, vsak je obravnavan individualno in vrača se vedno na mejnem prehodu. Prav tako kolegi iz Hrvaške z nami izmenjujejo informacije v centru za sodelovanje in varnost v dolgi vasi. Kar se tiče ukrepov, ki jih slovenska policija izvaja za nadzor državne meje oziroma za zagotavljanje varnosti, je tako kot je, bom rekla, nekako načeloma orisal tudi že minister, skratka vpoklicali smo pomožno policijo, pomožni policisti v sodelovanju z aktivnimi policisti v patrulji ves čas pomagajo pri nadzoru državne meje, vključenih imamo tako 461 pomožnih policistov na vseh najbolj obremenjenih policijskih upravah tako v Ljubljani, Kopru kot Novem mestu. Prav tako aktivno delajo po tej problematiki pripadniki oziroma policisti posebne policijske enote, gre za enoto, ki deluje, da tako rečem, na sklic, sestavljena je iz policistov, in sicer policijskih postaj in seveda pomagajo pri nadzoru državne meje, a sicer policistom nadzornikom državne meje. Pripadniki posebne policijske enote delujejo na območju vseh teh treh najbolj obremenjenih policijskih uprav, se pravi, Koper, Novo mesto in Ljubljana. Prav tako v nadzoru državne meje sodeluje sektor oziroma aktivno delujejo policisti Sektorja za nadzor državne meje z nivoja Generalne policijske uprave, in sicer imamo stalno v operativni sestavi 27 policistov, ki smo jim dodelili še pomoč, skupaj z vodniki službenih psov, ki prav tako zelo učinkovito opravljajo svoje naloge na naši južni meji. Tako na območju Policijske uprave Koper kot Novo mesto in seveda tudi Ljubljane smo poslali policiste konjenike, ki sodelujejo z ostalimi policisti pri nadzoru in pri prijemanju tujcev, ki ilegalno prestopijo državno mejo.

V veliko pomoč so seveda policiji, ki je zagotovo kadrovsko podhranjena - to pravzaprav velikokrat poudarjamo, v zadnjih desetih letih je slovensko policijo zapustilo okrog 900 policistov. Mi si seveda zelo prizadevamo za aktivno kadrovsko politiko, popolniti, da tako rečem, naše vrste. Zaradi tega imamo ves čas aktiven razpis za zaposlitev novih nadzornikov državne meje. Tako v letošnjem letu prihaja novih 40 policistov nadzornikov državne meje, tudi lansko leto jih je bilo toliko. Vsako leto imamo razpis na Višji policijski šoli za novo generacijo kandidatov za policiste. Skratka, zelo veliko delamo na promociji poklica policista, da bi pridobili mlade policiste. In v veliko pomoč so nam ob tej kadrovski podhranjenosti, ki ni nastala včeraj ali lansko leto, ampak je posledica nezaposlovanja zadnjih desetih let, so nam torej v pomoč tehnična sredstva, tako videonadzorni sistemi kot te manjše kamere, bolj mobilne kamere, tako imenovane lovske kamere, ki jih že uporabljamo in ki so še dodatno v nabavi. V veliko pomoč so nam seveda tudi začasne tehnične ovire. Sama sem sicer proti, bom rekla, nekim ograjam, zlasti v naši miselnosti ali pa glavah, ampak v tem primeru pa začasne tehnične ovire, zlasti te tako imenovane panelne ograje, zelo pomagajo pri usmerjanju, da tako rečem, prehoda teh tujcev, ki nezakonito prestopajo državno mejo. Ugotavljamo, da pravzaprav nekako preprečujejo te nezakonite prehode, in ugotavljamo, da tam, kjer tehnične ovire, takšne in drugačne, so, je teh nezakonitih prehodov, če pogledamo celotno sliko, samo 17 %. Tako dejansko ograja je neka pripomoček za usmerjanje teh tokov tujcev, ki nezakonito prestopajo državo mejo. In seveda smo dali zaprosilo oziroma predlog za postavitev dodatnih kilometrov panelne ograje. Prav tako za nadzor nad državno mejo uporabljamo tako imenovano mobilno policijsko postajo. Slovenska Policija ima dve mobilni policijski postaji, gre za policijski postaji, kjer policisti v za to posebej prirejenem kombiju lahko opravijo vse naloge policista, v smislu torej mobilne policijske postaje, in delujeta na območju Policijske uprave Koper ter na območju Policijske uprave Ljubljana. Na mejo smo napotili tudi pripadnike specialne enote. Njihova naloga je pravzaprav ugotavljanje aktivnosti oziroma iskanje taborov in poti gibanja teh tujcev, ki nezakonito prestopajo državno mejo. Državno mejo nadziramo tudi s svojim helikopterjem, torej s policijskimi helikopterji, nadziramo jo tudi z brezpilotnimi letalniki. In v zelo veliko pomoč nam je sodelovanje pripadnikov Slovenske vojske. Od te sobote naprej nam pomagajo z dodatnimi 35 pripadniki na dan, se pravi, v 24 urah, oziroma 12 pripadnikov Slovenske vojske na 12 ur, se pravi, na izmeno. Zaprosili smo še za 105 dodatnih pripadnikov Slovenske vojske, ki bi v sodelovanju s policisti pomagali pri nadzoru državne meje. Na eni strani torej pripadnik Slovenske vojske oziroma vojak sodeluje skupaj s policistom v patrulji, na drugi strani pa te pripadnike Slovenske vojske uporabljamo tudi z namenom opazovanja, kot tako imenovane opazovalnice pripadnikov Slovenske vojske. Poleg tega, da namenjamo zelo veliko kadrovskih resursov - in dejansko se lahko kot generalna direktorica Policije samo pridružim temu, kar sta povedala že gospod poslanec Grims in minister, da gre vsa zahvala in pohvala policistom, ki vsak dan delajo in nadzirajo državno mejo, prijemajo sprovajalce in opravljajo vse postopke, kot sem jih na začetku opisala, s tujci, ki nezakonito prestopajo državno mejo, postopke, ki jih določa naša zakonodaja in evropska zakonodaja -, je seveda zelo veliko naših resursov in časa namenjenega tudi preiskovanju kaznivih dejanj sprovajanja čez državno mejo. V ta namen smo ustanovili posebno delovno skupino kriminalistov na Policijski upravi Koper, ki se ukvarjajo prav s preiskavo tovrstne kriminalitete. Imamo odprte posebne operativne obdelave, operativne kombinacije. Slovenska Policija v sodelovanju s partnerskimi službami spremlja informacije in poti teh sprovajalcev, ker vemo vsi, da je pravzaprav za tem en zelo dobro organiziran kriminal. Imeli smo primer, ko so prosilci za mednarodno zaščito organizirali združbo in se sami začeli ukvarjati tudi s sprovajanjem čez državno mejo.

Tako slovenska Policija namenja precejšen del resursov, tako kadrovskih kot materialnih, za nadzor državne meje in opravlja te svoje naloge, po eni strani tako zagotavljanje varnosti kot po drugi strani skrb za človekove pravice, ki nam jih nalaga zakonodaja, z vso največjo možno mero resnosti.

Hvala lepa.

Hvala tudi vam.

V nadaljevanju dajem besedo županu Občine Ilirska Bistrica, gospodu Emilu Rojcu.

Hvala lepa.

No, jaz bi se tu nekako ustavil predvsem pri varnosti prebivalstva. Večkrat slišimo, da je Slovenija varna država in da policija obvladuje situacijo. Jaz vsem, ki to izjavljajo, verjamem, vendar moram dodati, da Slovenija ni varna država v obmejnem pasu. Slišali smo, da policija dobro deluje, kar je tudi res, dobro deluje v okviru svojih možnosti, vendar s terena je treba povedati naslednje. Policija včasih ujame nezakonite migrante na mejni črti, kar je razmeroma redko, v glavnem jih ujame v notranjosti občine. To pomeni, da ti ljudje prehodijo 10, 20, pa tudi 30 kilometrov po občini, ne da bi bili pri tem opaženi. Ta podatek lahko podkrepim z dejstvom, da je v lanskem letu policija prijela približno 2 tisoč nezakonitih migrantov v naši občini, od tega jih je prijela tisoč 800 na poziv občanov, torej ne na mejni črti, ampak v notranjosti občine. In ti ljudje na svoji poti po občini povzročajo škodo. Če se kdo ne strinja z mano, ko to trdim, predlagam, da teh ljudi sploh ne ustavljamo. Pa naj pridejo do Ljubljane, pa bomo potem videli, ali povzročajo škodo ali ne, ampak zdaj se ustavijo v naši občini.

In ti ljudje na svoji poti povzročajo škodo tudi gospodarstvu. Tu je najbolj očiten primer v turizmu. Verjemite mi, da nobeno turistično naselje ne more funkcionirati, če je na migrantski poti, ne more, to verjetno razumete. Mi imamo turistično središče Sviščaki pod Snežnikom, ki je na migrantski poti. V te vikendice na tem središču migranti vlamljajo. Kako boste prepričali turista, da se naseli v tej vikendici in preživi noč, če v sosednjo vikendico nekdo vlomi - ne morete ga prepričati. Imamo turistično središče, ki ga želimo vzpostaviti, akumulacijska jezera Klivnik in Mola, tudi ti dve jezeri sta na migrantski poti. Kako naj postavimo kamp na tem območju, če skozi hodijo nezakoniti migranti - tudi tega ne moremo storiti.

Škoda se povzroča v kmetijstvu. Ti ljudje na svoji poti ne izbirajo, kje bodo hodili. Gredo po pašnikih, po njivah, čez ograde, ki varujejo živino. Mogoče se bo nekomu zdelo banalno, da so kmetu čez noč pohodili njivo krompirja, mogoče, ampak vedite, ta kmet je moral ta krompir kupiti, moral se je pripogniti in ga zakopati v zemljo in pričakuje, da bo nekaj od tega krompirja imel. Tega ne gre zanemariti, da je to minimalna škoda. Mogoče nekomu pomeni škodo, če je to nekaj sto tisoč evrov, ampak za tega kmeta ta njiva nekaj pomeni in mi moramo to spoštovati. In če to omenim, zato nisem niti fašist niti rasist, ampak spoštujem imetje ljudi, ki živijo v naši občini. Ne moremo zanemariti divjih odlagališč. Poglejte, mi na spletni strani občine evidentiramo divja odlagališča po občini. Če si boste odprli spletno stran, boste videli, da je občina teh divjih odlagališč, pa ni niti desetine tistih, ki v resnici obstajajo. Povem primer. Občina se že deset let pogaja z Zavodom za varovanje narave in Zavodom za varovanje gozdov, da bi umestili v turistično središče Mašun, torej da bi lahko tam umestili s prostorskim načrtom turistično središče. Na vse načine nam pogojujejo, da ne smemo imeti več kot 130 ležišč, ker bi masa ljudi na tem območju lahko povzročala škodo oziroma motila naravni ritem. Tu se nam sprehaja na stotine ljudi mimo tega središča, pa se ne zgodi nič. Vsa ta odlagališča, ki se pojavljajo, po gozdovih, po pašnikih, v hudournikih, odložena oblačila ljudi, za katere ne vemo, ali so zdravi ali ne, se znajdejo v hudourniških potokih. Vse to bo voda nekam prinesla, in tega ne gre zanemariti. Jaz imam zanesljive podatke, da so nekateri od teh ljudi tudi bolni. Meni je žal, da so ti ljudje takšni, si ne želim tega, ampak dejstvo je, da moramo svoje ljudi pred tem zaščiti, to je naša dolžnost in na koncu koncev nam to zagotavlja tudi naša zakonodaja. Vsa ta odvržena oblačila, ki so običajno platnena, in vse najlon vreče, ki so zraven tega, če jih ne bomo očistili, bodo tam ostala še desetletja. To je izredno velik negativen vpliv na okolje. In še ena stvar, če lahko tu omenim, v zvezi z našim nesrečnim središčem Mašun. Mi imamo tu omejitev s strani naravovarstvenih organizacij, da ne smemo zgraditi minigolfa, ker bo škodoval naravi. Da ne smemo zgraditi čistilne naprave in kanalizacije, ker to lahko škoduje naravi. Da ne smemo napeljati vodovoda, ker to lahko škoduje naravi. Da ne smemo asfaltirati parkirišča, ker to škoduje naravi. Po drugi strani pa si vsi ti naravovarstveniki gladko zatiskajo oči pred vsemi temi odlagališči, ki se nahajajo po naši občini. Mi smo zaprosili državo za sredstva, da se to očisti, in povem vam, da bo to izredno težko očistiti, ker je velik problem vsa ta odlagališča tudi poiskati.

Naslednja stvar, povzroča se škoda na objektih občanov. To so vikendice, lovske koče, lope, ki jih imajo občani na mestih, ki so na migrantskih poteh. Ti vlomi so vedno bolj pogosti. Slišal sem iz nevladnih organizacij, »ja, pa kaj, samo malo se okrepčajo.« Veste, to za človeka, ki je to vikendico gradil več let, ni samo okrepčanje. To kočo je treba očistiti, običajno je razmetana, običajno je noter uničena, in najmanj kar je, je treba zažgati posteljnino. To stane. In če nekdo reče, »saj to ni veliko« - je, za tistega človeka je to veliko, in to je njegovo, to si je on gradil in on pripravil in nihče mu nima pravice tega vzeti. In država mora poskrbeti, da bo to ostalo njegovo in da bo to ostalo zaščiteno. To, kar smo prej slišali, da ljudje postavljajo table. Ja, v naši občini je nekdo, ki mu je bilo petkrat zaporedoma vdrto v vikend, postavil table z napisi »mine« v slovenščini, arabščini in angleščini in ovil je trak okoli svoje koče, da se bodo mogoče bali, pa se niso. Podrli so mu table in zopet so mu razdejali tisto vikendico. Ampak vsakokrat, ko prideš na svoj objekt in vidiš, da imaš zopet razbita stekla, zopet razmetano kuhinjo, vedite, verjemite mi, da to ni prijetno.

Naslednji problem teh ljudi, ki kot sem rekel pridejo nekaj deset kilometrov v občino, je psihološki vidik. Res je in tudi prav je tako, da se nobenemu od občanov za enkrat še ni nič zgodilo. Jaz sem že enkrat povedal, pa bom povedla še enkrat – ustavila me je gospa, ki je rekla – živi približno 17 kilometrov od državne meje v Bitnji pod vasjo Kilovče, vas Kilovče leži poleg železniške proge in po železniški progi prihajajo migranti v našo občino. V Kilovčah se spuščajo v Bitnjo. Gospa živi sama. Mož ji je v zdravilišču, v bolnici, ni ga že en mesec in ponoči, ko hodijo migranti mimo, dvigujejo rolete in ugotavljajo, če je hiša prazna ali ne, ker če je prazna vstopijo. Tukaj vas je dosti žensk. Jaz vem, da če bi se ve postavile v njeno kožo, same, v temi, v tisti sobi, da vam ne bi bilo prijetno in jaz upam, da mi to verjamete.

Glede samega reševanja oziroma vloge vojske in policije. Jaz verjamem ministru, verjamem tudi gospe Bobnarjevi, da slovenska policija dela vse, kar je v njeni moči. Jaz tudi vem, da tem migrantom pomagajo na najbolj človeški način, ki lahko, vem pa tudi, da 55 kilometrov meje posadka desetih policistov, s tem, da je treba vedeti, da sta najmanj po dva v patrulji, torej imamo pet patrulj in 55 kilometrov meje – te policijske enote ne morejo obvladovati te naše meje. Ni jih dovolj niti, da bi pokrili vse gozdne poti, po katerih je mogoče priti v našo občino, niti toliko jih ni dovolj. In ko govorimo o vojski, ki pomaga tej policiji. Če imam napačne podatke, me prosim popravite, ampak po mojih informacijah vojska lahko zgolj pomaga z opazovanjem, z opazovanjem in opozarjanjem policistov na opažene migrante oziroma nezakonite ljudi, ki prehajajo mejo. Vojska nima možnosti uporabe oziroma izvajanja postopka prijetja. Kaj pomaga tem desetim policistom, če imajo 500 vojakov, ki jim kažejo: »glej, tam je eden, glej tam je eden« - kako pa naj ti policisti ukrepajo? Saj se morejo. Tukaj ste poslanci, potrebno je spremeniti zakonodajo in vojski dati pooblastila, ki jim bodo omogočala učinkovito varovanje državne meje in učinkovito varovanje na mejni črti. To je za nas pomembno. Meni, našim občanom ne pomaga dosti, če jih policija prime v Šmagorju, ki je 30 kilometrov stran od občinske meje. Vsi ti ljudje so prehodili neko pot. Na tej poti so nekaj storili in to za nas ni sprejemljivo in iz tega vidika Slovenija na obmejnem pasu ni varna država.

Dovolil si bom še eno stvar, ki mogoče ni s področja lokalne oziroma občinske ravni. Dostikrat slišimo, da mi, ki opozarjamo na ta problem, da smo fašisti, rasisti, razpihujemo sovraštvo in podobne stvari. Poglejte, verjemite mi, da veliko stisko ljudi v tretjem svetu ni mogoče rešiti z migracijami. Verjemite mi. Če boste preprosto izračunali število teh ljudi, ki resnično živijo v nečloveških razmerah in jih poskušali preseliti v Evropo, boste videli, da Evropa tega ne zmore. Problem je potrebno reševati drugje. Problem je treba reševati pri njih in ne v Republiki Sloveniji, še manj pa v občini Ilirska Bistrica, ki je še najmanj kriva za človeške tragedije, ki se dogajajo po svetu. mi v Ilirski Bistrici nismo nikomur orožja prodali, nikogar niso zasužnjili in z nikomer nismo grdo ravnali in prosim vse tiste, ki opletate s fašizmom in rasizmom, da o tem razmislite predno take stvari izgovarjate.

Hvala.

Ja, hvala tudi vam za to nazorno predstavitev varnosti na obmejnem območju.

Naslednji dajem besedo predstavnici civilne iniciative Bela krajina, Maji Kocjan.

Hvala, predsedujoči za besedo. Lep pozdrav tudi iz moje strani!

S popolnoma enakimi težavami se v Beli krajini srečujemo tudi kot se v Ilirski Bistrici. Kot, da bi povzeli naše dogajanje, kaj se dogaja pri nas. Vsekakor je pa ena temeljna razlika, da tam niso imeli nekih bistvenih dejansko kriminalnih dejanj, zelo velikih, medtem ko pri nas se je zgodila ugrabitev. Nenehno se je tukaj zdaj poudarjalo, kako se moramo Belokranjci počutiti varno – ne vem, kako se naj Belokranjci počutimo varne, če dejansko med štirimi ugrabitelji, so bili prijeti trije, medtem ko je te tri ujela italijanska policija in da so prevozili celotno Slovenijo. In ne vem tudi, kako se naj Belokranjci počutimo varne, če srečujemo ilegalne migrante tudi 30, 40 kilometrov izven meje. Danes je bilo oziroma že večkrat rečeno, da dejansko so prebivalci tisti, ki obveščajo policiste, kje se nahajajo ilegalni migranti. Sama živim ob meji, mislim na poti teh migrantskih poti, samo mi povejte, kako se naj počutim varno, ko grem recimo v gozd nabirati zvončke z dvema majhnima otrokoma in vmes pomisliš, kje bom srečala kupe smeti ali se bo moj otrok dotaknil teh smeti, ali bom naletela na gručo 30 ljudi, mladih fantov, kajti dejansko mi ne srečujemo družin, se opravičujem. Če bi bile to družine z majhnimi otroki, vsekakor bi jim pomagali, tako kot smo jim leta beguncem iz Jugoslavije, leta 1991. Mi srečujemo mlade moške in to vsakodnevno. Sama ne vem, če sem eno begunsko družino srečala. Srečujemo ilegalne moške v večjih skupinah. In kako bi se vi počutili, če bi bili sami v gozdu z otroci in 30 neznancev, popolnoma neznanih ljudi, katerih identiteto ne poznamo. In to je tista težava, ki je. Vse več je teh kupov smeti, vse bolj se te številke povečujejo. Mi smo bili tukaj… sama sem bila tukaj na Odboru za notranje zadeve že pred sedaj več kot pol leta. Kaj se je v tem letu spremenilo? Popolnoma, popolnoma nič. Zdaj se je naročilo 3, 8 kilometrov ograje, dodatne ograje, mi pa imamo s Hrvaško 600 kilometrov meje, medtem ko samo v občini Črnomelj 115 kilometrov. In po obveščanju policistov, pa vem, da boste to zanikali, pa vam bom tudi še dala repliko na to, po obveščanju policistov, je na eno izmeno pet policistov, ki obravnava tudi po 50, 60, 70 ilegalnih migrantov na noč. Od 115 kilometrov, se pravi pride recimo na pamet, na 25 kilometrov en policist. Kako naj to varuje? To je fizično nemogoče, kaj šele, da bi bilo učinkovito. Poleg tega še sami policisti pravijo, da tudi, ko vojska jim pomaga, saj imajo za pomoč, vendar nimajo nobenih pooblastil in to je tisto, kar smo mi opozarjali že pred pol leta. In ne nam trditi, da kako smo Belokranjci varni - ne, mi nismo varni. Če morajo mamice, ki same ostanejo ponoči z otroci doma, ker gre mož v nočno službo, zagrabiti otroke in iti k tašči ali svoji mami ali pa na svoj dom spati samo zaradi tega, ker se ne počuti v svoji hiši varno. Kako se naj počutimo varno? Jaz verjamem, da se vi tukaj v Ljubljani in tukaj v parlamentu in tako naprej in v svojih hišah tukaj v osrednji Sloveniji počutite varno, jaz verjamem, ampak tudi Belokranjci smo davkoplačevalci tudi mi zahtevamo enako varnost kot jo imate vi in mi je nimamo. Če ti greš zjutraj v službo ob 5 in ti po avtu tolčejo z rokami ilegalni, štiri, pet ilegalnih migrantov, kako se naj počutiš varno? In to je prvo tisto kar Belokranjci zahtevamo, da imamo enake pravice oziroma enake ugodnosti kot jih imate vi v središču Ljubljane, to je tisto prvo kar zahtevamo. Poleg tega, Belokranjci ne samo, da smo manj varni kot vi tukaj v središču Ljubljane, mi imamo tudi nižje plače v povprečju z ostalo Slovenijo, za 200 evrov približno nižjo plačo, mi nimamo denarja, da si gradimo tako kot predsednik Vlade dvometrsko ograjo okoli hiše. In tudi ne bomo dovolili, da si bomo gradili to ograjo okoli hiše, ker mi želimo živeti tako kot smo živeli pred to krizo migrantsko, ki se je začela že pred nekaj leti. Mi želimo enako živeti, se pravi, da gremo lahko od hleva po vaseh do hiše brez, da zaklepamo vsa možna vrat ali pa da nas je strah za otroke ali bodo šli izza te ograje, da ne bodo slučajno šli na pot ilegalni migrantov ali pa ko se igrajo, če otroka več ne vidiš, da se ustrašiš »joj, šel je proti tisti smeri, kjer je ravno ta migrantska pot«, se opravičujem. In to je tisto kar mi želimo enako kot smo živeli takrat in enako kot vi zdaj tukaj živite. In to mi zahtevamo zdaj že dve leti in pol in v dveh letih se ni naredilo nič razen, da se je včeraj dalo javni razpis za dodatne 3,8 kilometrov ograje in da ste dodatno poslali 35 policistov. Ja, tudi če bi jih poslali 350 bi bilo premalo. Kako naj ob takšnih številkah, sami ste na novinarski konferenci dejali, da se je povečala številka za 99 % v primerjavi z enakim obdobjem lani. Se pravi mi vas na to opozarjamo, številke se povečujejo, vi ne naredite nič, razen, ko ljudje že res totalno ponorijo, bom kar tako rekla, in naredijo protest in zahtevajo, da se nekaj ukrepa. Ali res mora priti do res velike katastrofe preden boste dejansko konkretno ukrepali, ne samo, da boste tukaj malenkost dali tam 3 kilometre ograje na 600 kilometrov meje? To ni noben konkreten ukrep. Poleg tega, da povem tisti policisti, ki delajo, delajo dejansko izredno dobro in so izmučeni, obrnili so se tudi na nas, da so izredno izčrpani, da ne zmorejo več, prosili so nas za pomoč naj na vas pritisnemo, da se bo nekaj spremenilo, da več enostavno ne zmorejo, da so preizčrpani. Jaz verjamem, da se trudijo po vseh svojih močeh. In da se na razpise tudi sem seznanjena s tem, da se na razpise ne prijavlja zadostno število ljudi, vendar na tak način, da se zopet nič ne ukrepa ali pa naj se zaprosi za pomoč Frotex, pa jim vi povejte »ne zmoremo«, vem, da je to težko, ampak povejte jim, ker dejansko ne zmorete. Po vseh dejanjih, ki so se zgodile v zadnjem času, vi ne zmorete varovati meje. Tudi da ne povem o teh smetiščih, ki jih je res vse več, mi smo uradno dobili na občino dopis / nerazumljivo/ ker je občina javno objavila ta dopis, da je v Črnomlju 30 smetišč, ampak te številke so veliko, veliko večje, samo okoli svojega naselja najdem 30 smetišč, in da je bil odgovor, da občine naj same pokrijejo čiščenje oziroma naj občani sami počistijo, lastniki zemljišč naj sami počistijo. Poleg tega, da je bilo toliko let nazaj, kot je povedal že gospod Grims, opozorilo, da se mi tega niti slučajno ne smemo dotikati zaradi prenosljivih bolezni. Moram opozoriti tudi na to kako je bilo rečeno, da naj se ljudje sami zavarujejo. Ja, kako naj se jaz sama zavarujem v gozdu? Kaj nam priporočate, je bilo to mišljeno naj si orožne liste nabavimo ali kako? Jaz sama ne preferiram nobenega orožja nikoli in kako naj se jaz zdaj sama zavarujem in svoje otroke. Da bodo prebivalci opravljali dolžnost, ki bi jo mogla dejansko država, je popolnoma ne sprejemljivo. Poleg tega, ko je bilo rečeno da je konjenica na meji. V Beli krajini nikoli ni bilo konjenice, nikoli, noben občan je nikoli ni videl in to je bilo že zadnjič v medijski hiši izrečeno in je bil popoln posmeh med občani kje je bila kdaj kakšna konjenica v Beli krajini. Tudi psov za enkrat še noben ni videl tudi na teh migrantskih poteh ne. Številke se uradno večajo, koliko je pa takšnih, ki jih ne ujamejo. Domačini poročajo, tudi nam pišejo danes v naši vasi sem videl 30 ljudi ilegalnih migranotv, številke pa navajajo uradne, da so jih prijeli 12 ponoči. Sicer je res, jaz vem vaš način poročanja, da je na 12 ur oziroma od 6 ure do 6, to ste mi že enkrat odgovorili, vendar tudi potem, ko spremljaš več dni, so te številke popolnoma drugačne od tistih, ki jih navajajo domačini. Sama sem eno noč naletela na skupino sredi središča Črnomlja, ne vasi, sredi središča Črnomlja, ki je 20 kilometrov od meje, na 30 ljudi. In poročalo se je, da se je takrat 8 ilegalnih migrantov v par dneh celo je bilo našteto celo 16, jaz sem jih pa 30 naštela. Koliko so dejansko tiste uradne številke in koliko so tiste, ki jih še ne ujamejo? Vseeno bi pa želela še prebrati, kot sem že povedala, je bilo pred nekaj dnevi protest v Črnomlju, kjer smo zbirali tudi peticijo in bi kljub temu rada Ministrstvo za notranje zadeve seznanila z zahtevami, ki so jih podpisovali protestniki, teh poti smo zbrali že čez 2000 in bom vseeno kljub temu še to prebrala, ne bom celotne peticije prebirala, kajti prejeli jo boste kljub temu bi pa želela, da se že sedaj seznanite s temi našimi šestimi zahtevami. Podpisniki peticije želimo živeti v svobodni in varni Sloveniji, kjer bo ustavna pravica do varnosti, blaginje in dostojanstva slovenskih državljanov prva skrb vsake Vlade Republike Slovenije in kjer prebivalci ob meji ne bomo obravnavani kot drugorazredni državljani. Zato od Vlade Republike zahtevamo, prvič, da nemudoma zavaruje mejo in prepreči nezakonite migrantske prehode iz sosednje Hrvaške. Drugič, da poskrbi za popolno varnost ljudi, ki živijo ob meji in varnost vse njihove lastnine. Tretjič. Da nemudoma zagotovi dovolj dodatnih enot policije in tehničnih sredstev za varovanje meje ljudi ob njej in njihovega premoženja. Četrtič. Da na mejo pošlje enote Slovenske vojske z ustreznimi pooblastili. Petič. Da spremeni Zakon o azilu, tako da zlorabe postopka ne bodo več mogoče in da nihče, ki pride v Slovenijo iz varne države ne bo mogel začeti postopka za pridobitev azila. Šestič. Da ustavi vse aktivnosti za postavitev migrantskih centrov ob meji, kakor ste seznanjeni so bili razpisi tudi v metliški občini in se že aktivno pripravlja za postavitev tega centra. Naj vem povej, da Civilna iniciativa Bela krajina in Civilna iniciativa Metlika zagotovo tega ne bo mirno prenesla. En protest je v Metliki že bil, zagotovo pa sam na tem protestu ne bo ostalo. Prišli bomo tudi pred parlament, če bo potrebno. Tako, da to je šest zahtev, kljub temu smo v peticiji izrazili spoštovanje do policije in do vojske, ki se trudita varovati mejo, in to je tisto poziv na katero vsi podpisniki peticije apeliramo na Vlado, da te ukrepe sprejme. Uradno, kot rečeno, boste celoten dopis te peticije še prejeli.

Toliko z moje strani. Mislim, da je bilo z naše strani že kar precej povedanega, zagotovo pa verjamem, da se vse obmejne občine srečujemo z nekako enakimi težavami, predvsem pa prebivalci, da se srečujemo s popolnoma enakimi problemi in se počutimo ogrožene. In želimo, da Vlada Republike Slovenije končno nekaj ukrene, kajti dovolj nam je, samo čakanje in obljube in se ne ukrene nič. Kajti, kot rečeno, mi že dve leti in pol opozarjamo, pa se ni storilo nič. Korak med tem, kar se je zgodilo zdaj med ugrabitvijo in tragedijo, je samo eden, in ta bo zelo velik. In zakaj moramo čakati, da bo ta korak storjen, preden se bo kaj ukrenilo.

Hvala.