Spoštovane članice, spoštovani člani, vabljeni ter vsi ostali prisotni na današnji seji Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbora za zdravstvo!

Začenjamo z 51. sejo Odbora za zdravstvo.

Obveščam vas, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora, in sicer poslanka magister Bojana Muršič in Nataša Sukič ter poslanec Felice Ziza. Medtem ko pa kot nadomestni poslanci s pooblastili sodelujejo: Andreja Rajbenšu, ki nadomešča magistra Dejana Premka, poslanec Teodor Uranič, ki nadomešča poslanca magistra Rastislava Vrečka, Jožica Derganc, ki nadomešča Vero Granfol, doktor Vida Čadonič Špelič, ki nadomešča poslanko Ivo Dimic, Branko Zlobko, ki nadomešča , poslanca Dušana Stojanoviča ter Žan Mahnič, ki nadomešča poslanca Zvoneta Černača.

Besedo sedaj dajem predsednici Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, Tereziji Novak, ki bo v nadaljevanju današnjo skupno sejo odbora tudi vodila. Izvolite.

Hvala lepa in lep pozdrav vsem, posebej članicam in članom odbora in vsem vabljenim in tudi vsem ostalim prisotnim!

Začenjam 61. nujno sejo Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo.

Danes so zadržani in se seje ne morejo udeležiti poslanec Damijan Bezjak Zrim in poslanka Nataša Sukič. Imamo pa nekaj nadomestnih članov: poslanka Alenka Jeraj nadomešča poslanko Anjo Bah Žibert, poslanec Aleksander Prosen Kralj nadomešča poslanko Sandro Gazinkovski in poslanka Andreja Rajbenšu nadomešča poslanko Janjo Sluga.

S sklicem ste prejeli dnevni red seje. Ker v poslovniškem roku nismo prejeli predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

In prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NEPRAVILNOSTI V POSTOPKU NAKUPA DVEH NAMENSKIH HELIKOPTERJEV ZA HELIKOPTERSKO NUJNO MEDICINSKO POMOČ.

Navedeno točko dnevnega reda bomo obravnavali na podlagi zahteve Poslanske skupine stranke SDS za sklic skupne nujne seje Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo in Odbora za zdravstvo z dne 26. 8. 2025, ki je objavljena na spletnih straneh Državnega zbora.

Na sejo so bili vabljeni v imenu predlagatelja, Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, poslanec Andrej Kosi, predsednik Vlade, ki se je opravičil, minister za notranje zadeve, ministrica za zdravje, ki je tudi upravičena, državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, gospod Denis Kordež, magister Darko Čander iz Ministrstva za zdravje, ki je upravičen, gospod Dejan Kink, vodja Letalske policijske enote, Thomas Germ Sekcija reševalcev v zdravstvu Zdravstvenega doma Maribor, ki je upravičen, Uroš Lampič, doktor medicine iz osnovnega zdravstva Gorenjske, doktor Matevž Privšek, podpredsednik sekcije za urgentno medicino, ki je upravičen, Robert Sabol, inštruktor sekcije reševalcev v zdravstvu, ki je upravičen, magistra Petra Polutnik, predsednica strokovne komisije za nakup helikopterjev iz službe za javna naročila, Igor Podjed uprava za policijske specialnosti, član komisije tudi Matjaž Jurjevec, Generalna policijska uprava, uprava za policijske specialnosti, tudi član komisije, Andrej Šmon nekdanji zaposleni na Ministrstvu za zdravje, tudi član komisije, Denis Gorjup Ministrstvo za zdravje in nadomestni član komisije, ki se je opravičil, Jure Olaj Generalna policijska uprava, uprava za policijske specialnosti, tudi nadomestni član, Roman Petek, Generalna policijska uprava, uprava za policijske specialnosti, tudi nadomestni član, Maja Šimunovič namestnica predsednice službe za javna naročila, Janja Kržan namestnica predsednice, tudi služba za javna naročila. Preden začnemo vas še moram opozoriti, da med razpravo upoštevamo predpise s področja varovanja podatkov ter glede tajnih podatkov in me prosim vnaprej opozorite, če boste želeli razpravljati o varovanih podatkih, ker bi v tem primeru bilo potrebno zapreti sejo.

In zdaj prehajamo na obravnavo navedene zadeve in vabim predstavnika predlagatelja za dopolnilno obrazložitev zadeve, poslanec Andrej Kosi.

Hvala predsedujoča za besedo, vsem prisotnim tukaj v dvorani želim lep dan in lepo pozdravljam!

Zdaj, najprej bi rad povedal, da govorimo oziroma osrednja tema današnje seje helikopter za nujno medicinsko pomoč in ne policijski helikopter, glede na to, da vidimo tu številčno prisotnost članov policije. Torej, mi ne govorimo o policijskem helikopterju, ampak helikopterju za nujno medicinsko pomoč, torej medicinskemu helikopterju in ne policijskem.

No, pa gremo k temi, v glavnem, osrednja tema letošnjega poletja, bi lahko rekel, medijska, je predvsem ta drugi razpis glede nakupov namenskih dveh helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, kajti znano je, da je Slovenija edina država v Evropski uniji, ki kljub dolgoletni želji po vzpostavitvi sodobne in učinkovite helikopterske nujne pomoči tega sistema še vedno nima urejenega. Sistem nujne helikopterske pomoči je zelo pomemben sistem znotraj zdravstva, saj pravzaprav s helikopterji lahko nudimo boljšo pomoč tistim, ki nujno potrebujejo zdravstveno oskrbo, saj vemo, da s helikopterji lahko hitreje dostopamo do posameznih krajev, prav tako ima določene prednosti pred zemeljskimi reševalnimi vozili tudi v primeru slabih vremenskih razmer, kot so in pa zastoji na cestah in tako in tako dalje. Zato je seveda pomembno, da v Sloveniji ta sistem čim prej zagotovimo. No, in Vlada Republike Slovenije je leta 2017 določila, da se helikopterska nujna medicinska pomoč dolgoročno izvaja kot državna aktivnost, takrat helikopterji policije in Slovenske vojske, vendar ker policija takrat ni imela na voljo zadostne kapacitete helikopterjev, trenutno to izvaja Slovenska vojska. No, tretja Janševa vlada je potem v juniju 2021 sprejela sklep, s katerim je med drugim določila, da bodo ministrstva, ki so pristojna za zdravje, notranje zadeve in obrambo, v treh mesecih pripravila in vlada predložila v potrditev celoten projekt za izvajanje nalog helikopterskih prevozov, tudi pač vzpostavitev ustrezne infrastrukture in organizacije z vzpostavitvijo treh letalskih baz na Brniku, Mariboru in Postojni v vključevanje Letalske policijske enote z in tudi z obnovo ter predelavo in nadgradnjo štirih helikopterjev Slovenske vojske. No, potem marca 2023, je takratni minister za zdravje Danijel Bešič Loredan napovedal, da bo, da bomo do junija, 1. junija 2026 imeli v Sloveniji tri, štiri, morda celo pet namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč, v vmesnem času pa pač moramo najti ustrezno rešitev, kar bi Ministrstvo za zdravje usklajevalo tako z Ministrstvom za obrambo kot z Ministrstvom za notranje zadeve. No, in potem pride maj 2024, ko znan radijski voditelj pokliče zdaj že ženo. Oziroma zdaj po novem ženo današnjega oziroma aktualnega predsednika vlade, ki je takrat gostil reševalca Roberta Sabola, ki je predstavil peticijo za organizacijo helikopterske reševanja v Sloveniji in takrat je gospa dala potem na zvezo predsednika Vlade, ki je potem povedal, da bo k temu nemudoma pristopil. No, in Vlada je potem na seji 6. junija 2023 s svojim sklepom sklenila, da se bo organizirala služba hitre medicinske pomoči s helikopterji, ki je predpisan na evropski ravni, torej značilen, ki je predpisan na evropski ravni in sicer tako, da se bosta kupila namenska helikopterja, ki ju bo opravljala policija, in da se bosta vzpostavila dve bazi. Predsednik vlade je tudi napovedal, da bo po dodatnih potrebah mogoče še prišlo do vzpostavitve tretje ali celo četrte baze, tako da bodo lahko pač prebivalci v Sloveniji imeli vsi ustrezen dostop do helikopterske nujne medicinske pomoči in tudi določilo se je, da se bo v naslednjih treh letih za posodobitev helikopterske nujne medicinske pomoči namenilo 50 milijonov evrov. No, potem je Ministrstvo za notranje zadeve 15. februarja 2024 na portalu javnih naročil objavilo javno naročilo za nakup dveh helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Že takrat so se pojavili dvomi o ustreznosti razpisnih pogojev, neupoštevanje stroke in pomisleki, da so razpisni pogoji prilagojeni favoriziranemu dobavitelju, to je Leonardu. To se je predvsem izraža predvsem glede roka dobave. Čeprav je predstavnik Letalske policijske enote in pa predstavniki Ministrstva za notranje zadeve govorili, da so se predhodno pogovarjali z obema dobaviteljema glede tehničnih specifikacij in pa tudi roka dobave je znano, da je bil razpis, ki je bil takrat podan, da je rok za dobavo helikopterjev 31. oktober 2026. Seveda se takrat Airbus ni prijavil, saj v podanem roku ni moral zagotoviti helikopterjev. Kajti Airbus je podal informacijo, da lahko en helikopter zagotovi v septembru 2026 in drugega v 2027. Torej, razpis ni bil podan tako, da se oba dobavitelja ne bi mogla prijaviti, ampak je bil razpis tako narejen, da je favoriziral torej Leonardota. Ker je pač bilo glede tega veliko medijskega pompa in tako dalje, se je razpis razveljavil z izgovorom, da Leonardo ni podal ustrezne bančne garancije, kajti vsi akterji pri tem razpisu so spoznali, da s temi izgovori ne bodo morali ustrezno utemeljiti ustreznosti tega razpisa. No, in potem se je zgodilo, da je Ministrstvo za notranje zadeve 14. maja 2025 objavilo novo javno naročilo za nakup in vzdrževanje dveh namenskih helikopterjev, kajti jasno je, bližalo se je poletje in v poletju je manj medijske pozornosti in že ta vlada je velikokrat pokazala, da ko so počitnice, potem počne velike neumnosti in vedno znova se je ravno v tem času potem pojavljajo takšne in drugačne afere, samo spomnimo se Litijske med božičnimi prazniki in tako dalje. No, tudi pri tem razpisu so se hitro pojavili dvomi o ustreznosti razpisnih pogojev, pravilnosti in utemeljenosti meril za izbiro. Seveda se je stroka še posebej kritično odzvala takrat, ko je bilo znano, kateri helikopter je izbran v tem razpisu, saj je bilo kar hitro znano, da Leonardo ne izpolnjuje zahtev stroke. Kritično se odzvali, so se odzvali tako urgentni zdravniki kot reševalci, pridružili so se jim tudi gorski reševalci in ob tem so seveda vsi, vsi ti stroka, pozvali ministrstvo k razveljavitvi razpisa. Po sprejetju odprtega pisma s strani sekcije reševalcev v zdravstvu in sekcije za urgentno medicino smo k ustavitvi razpisa pozvali tudi poslanci Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke, ki je tudi predlagatelj predmetne seje obeh odborov.

K ustavitvi razpisa so pozvali tudi poslanci Nove Slovenije in pa tudi štirje poslanci koalicijske Poslanske skupine Socialnih demokratov. Žal minister ni prisluhnil ne stroki in ne poslancem. No, stroka je bila najbolj kritična pri tem, da pri razpisu ni bila ustrezno vključena in da izbrana helikopterja ne omogočata optimalnih, poudarjam optimalnih pogojev za oskrbo življenjsko ogroženega pacienta, saj ne omogočata dostopa do glave pacienta od zadaj in ne izpolnjujeta pogoje v / nerazumljivo// NN13 17 oziroma 13718-2/ 2015+ A1 2020 iz točke 4.10.1, tko, da se bo moralo še naprej improvizirati.

Po pridobitvi zapisnika sestanka vodi služba v sistemu helikopterskega reševanja v zdravstvu z dne 28. maja 2024 in pa zapisnika delovnega sestanka z izvajalci dejavnosti helikopterske nujne medicinske pomoči za posodobitev osnovnih zahtev Ministrstva za zdravje za pripravo investicijske dokumentacije za nakup namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč z dne 25. aprila 2025 in dokumenta Ministrstva za zdravje z dne 11. julija 2024 z izhodišči potreb zdravstva za nabavo namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči je razvidno naslednje. Na sestanku dne 28. maja 2024 so se izpostavile težave, s katerimi se sooča stroka pri vsakdanjem opravljanju dejavnosti trenutnega sistema helikopterske nujne medicinske pomoči. Na tem sestanku je Uroš Lampič, doktor medicine iz Zdravstvenega doma Kranj izpostavil slabo sodelovanje z letalsko policijsko enoto, kajti letalska policijska enota HNMP Brnik ne obravnava kot enakovrednega partnerja pri izvajanju HNMP. Prav tako izpostavil neprimernost lokacije na Brniku, predvsem zaradi megle in upoštevanja protokolov mednarodnega letališča ter predlaga ureditev baze na letališču v Lescah. Tudi Matevž Privšek iz HNMP Zdravstveni dom Maribor je izpostavil težave, s katerimi se srečuje v Mariboru predvsem glede neustreznosti helikopterja Slovenske vojske in varnosti postopkov na letališču v Mariboru. Thomas Germ, predstavnik sekcije reševalcev v zdravstvu, je takrat podal stališče, da mora biti namenski helikopter za HNMP izključno, poudarjam, izključno za namen HNMP. Za sekundarne medicinske lete in transport kritično bolnih otrok in intubatorja pa naj se izvaja s helikopterji drugih služb. Na sestanku so bila podana tudi strokovna izhodišča, med katerimi izpostavljamo zahtevo po ustanovitvi tretje baze HNMP. Postavitve baz izven območja mednarodnih letališč. Takrat je predstavnik Ministrstva za zdravje, Marko Čander, povedal, da se bo v tem primeru, da bo HNMP izvajala policija, opravil nakup helikopterjev, ki bodo enaki, kot jih policija trenutno uporablja. Torej, že takrat je bilo znano, kateri helikopter bo izbrala policija. Na sestanku ne 25. aprila 2025 je bila izpostavljena nujna ločitev HNMP od ostalih dejavnosti, torej medbolnišničnih prevozov odraslih oseb in otrok v intubatorjih. Ureditev tretje baze, kjer naj bi vsaj ena delovala 24 ur na dan. In da morajo helikopterji imeti notranjost z nameščeno posteljo, na katero je možno direktno vitlanje in ki omogoča dostop za oskrbo pacienta za glavo. Stroka takrat na obeh sestankih ni nikjer zahtevala osem sedežev, kot so zahteva v obeh razpisih. Poudarjam, zdravstvena stroka ni zahtevala osem sedežev, torej gre za razpis pogoja policije. Ob tem velja izpostaviti tudi navedbo v odgovoru Ministrstva za zdravje z dne 25. julija 2025 na pisno poslansko vprašanje, torej mojo, Andreja Kosija, ki se glasi, citiram: "Glede na razpravo, ki se je odvijala v času prvega razpisa za nakup večnamenskega helikopterja, je bil dne 25. 4. 2025 izveden dodaten delovni sestanek z namenom usklajevanja potreb zdravstva s predstavniki izvajalcev dejavnosti HNMP in predstavnikom sekcije reševalcev v zdravstvu. Ugotovljeno je bilo, da se v vmesnem času ni bistveno spremenil seznam opreme. Je pa bilo pri tem ugotovljeno, da se zahteve za helikopterje za potrebe HNMP, sekundarnih prevozov in prevozov intubatorjev ter izvajanja Gorske reševalne službe razlikujejo, iz česar izhajajo tudi različne zahteve glede konfiguracije in opreme helikopterja. Povzetki sestanka so bili v mesecu maju predstavljeni predstavnikom ministrstva za notranje zadeve, kjer pa so predstavili stališče, da gre za ponovljen javni razpis in da so bile specifikacije že predhodno dogovorjene." Iz omenjenega odgovora je razvidno, da policija ni hotela upoštevati zahtev stroke, ker gre za ponovljen javni razpis, in da so bile specifikacije že predhodno dogovorjene, čeprav je šlo za novi razpis in so bile v novem razpisu podane nekatere spremembe, kot je na primer barva helikopterja. Zanimivo je, da se pri odločitvi dobavitelja helikopterja niso upoštevala merila glede dostopnosti za oskrbo pacienta z glavo, ki ga določa že omenjen standard: hrup, masa in varnost. Kajti, Airbusov helikopter je lažji, tišji in ima tudi manjši primer rotorja, torej lažje dostopa do posameznih lokacij. Stroški vzdrževanja: vzdrževanje Airbusovega helikopterja cenejše. Cenejši so rezervni deli. Cenejša ura letenja in nabavna cena. Prav tako niso bile opuščene reference. Airbusovi helikopterji je najbolj airbus… Lahko povem do konca? Airbusov helikopter je najbolj uporaben helikopter HNMP v Evropi. V Oddaji 24 ur zvečer je 11. avgusta 2025 predsednik združenja delovnih skupnih urgentnih zdravnikov v Nemčiji izjavil: Na primer, pri helikopterju Airbus 145 lahko pacienta naložiš med letom znotraj helikopterja in ga oskrbiš v kabini. Zdravnik lahko opravi vse potrebne posege v helikopterju brez dodatne pristajalne procedure." Nisem pa povsem prepričan, ali je to mogoče tudi pri modelu Leonardo 169? Obenem velja izpostaviti, da je Vlada Republike Slovenije na seji dne 23. julija 2025 potrdila izhodišča za ustanovitev Javnega zavoda Republike Slovenije za nujno medicinsko pomoč. Namen zavoda je vzpostavitev enotnega upravljanja in izvajanja nujne medicinske pomoči po celotni državi in zagotoviti čim bolj enako dostopnost do hitre, varne, kakovostne in usklajene nujne medicinske pomoči za vse državljane, ne glede na kraj bivanja. Zavod bo predvidoma ustanovljen do konca leta 2025, nato pa se bodo postopno začele izvajati aktivnosti vključevanja DSZ, HNMP ter mobilnih enot NMP. Del zavoda bo tudi ustrezno organizirana helikopterska nujna medicinska pomoč. Zato bi bilo še toliko bolj pomembno, da bi bil zagotovljen transparenten nakup helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči, ki bi bil brez madeža korupcijskih tveganj in korupcije. Ministrstvo za notranje zadeve je 12. avgusta 2025 izvedlo neformalni sestanek z novinarji, na katerega pa niso povabili novinarjev televizije Planet TV. Novinarko Planet TV je predstavnica za odnose z javnostmi po telefonu ustavila z obrazložitvijo, da je dogodek samo za povabljene novinarje. Zanimivo, torej v Svobodi(?) se lahko udeležijo samo posamezni povabljeni novinarji. Združenje novinarjev in publicistov se je na to dejanje ostro odzvalo in izrazilo protest ter navedlo, da takšno selektivno izključevanje medijev iz dogodkov, ki jih organizira državna inštitucija, da je nedopustno in predstavlja neposreden poseg v svobodo medijev, kot jo zagotavlja listina Evropske unije o temeljnih pravicah ter slovenska Ustava. Vlada in ministrstva imajo dolžnost zagotavljati enak dostop do informacij vseh medijev, ne glede na njihovo uredniško politiko ali lastniško strukturo. Posebej zaskrbljujoče je, da se to dogaja v primeru, ki že sproža resno javno razpravo In ker po počitnicah vlada čaka tudi protest ogorčenja reševalcev. Omejevanje dostopa do informacij ne le krni pravice novinarjev, temveč tudi pravico javnosti do obveščenosti. V svobodi torej je¸, živi tudi cenzura.

Na tem neformalnem sestanku je državni sekretar na Ministrstvu za zdravje, Denis Kordež, Novinarska vprašanja dvomov v možnost izvedbe intubacije pri življenjsko ogroženih pacientih helikopterjih Leonardo, zaradi prostorske stiske in omejenega dostopa do glave, označil za sprevrženo. Torej, če nekaj vprašaš, je lahko tudi sprevrženo vprašanje. Zelo zanimivo. Na korupcijska tveganja pri tem razpisu je opozoril tudi Boris Štefanec, nekdanji predsednik Komisije za preprečevanje korupcije. V oddaji 24 ur zvečer je dne 20. avgusta 2025 v zvezi s tem izrazil zaskrbljenost in izpostavil, da se noben razpis ne bi smel zgoditi, preden se ne vpraša za mnenje tistega, ki bo v konkretnem primeru helikopter uporabljal, torej reševalcev in ne policistov, kot danes vidimo tu ekipo. Nadaljeval je, da če ministrstvo kljub opozorilom stroke vztraja pri nakupu, je potem jasno, da gre za najmanj za korupcijska tveganja.

Ker Ministrstvo za notranje zadeve kljub opozorilom stroke vztraja pri sicer že sprejeti odločitvi, Ministrstvo za zdravje pa temu ne nasprotuje, je vedno bolj očitno, da je bil razpis prilagojen določenemu ponudniku in to kljub temu, da predstavniki Ministrstva za notranje zadeve pojasnjujejo, da bi z upoštevanjem zahtev stroke kršili pravilo pri javnem naročanju, po katerem se ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki oziroma zahtevami, ni dovoljeno dajati prednosti izključno enemu ponudniku. Zelo zanimivo.

Pri takšnem javnem razpisu in odločitvi o nabavi helikopterja za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči se tako odpirajo številna vprašanja. Z vidika transparentnosti postopka, ali je bil izveden v celoti transparentno in skladno z Zakonom o javnem naročanju, z vidika utemeljenosti izbire, torej pravilnosti in utemeljenost meril za izbiro, ali so bila v celoti upoštevana, vključno z mnenjem deležnikov izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči, z vidika primerjave ponudb, ali je bila vsa potrebna dokumentacija, vključno z morebitnimi cenejšimi, tehnično ustreznejšimi ponudbami, ustrezno pregledana in ovrednotena ter z vidika odgovornosti, kdo je odgovoren za morebitne napake ali nepravilnosti v postopku?

Prav tako se sam po sebi zastavlja vprašanje, ali in kako se pri tem vse skupaj upošteva Pravilnik o pogojih izvajanja helikopterske nujne medicinske pomoči? Pomenljiv je razkol med samimi helikopterskimi posredovalci. Trije zdravniki nujne helikopterske pomoči iz baze na Brniku, ki so obenem tudi gorski reševalci, so si premislili. Dva izmed teh, torej Iztok Tomažin in Luka Čamlek, Camlek, sta 13. avgusta glede nakupa dveh helikopterjev dejala, ne gre za optimalen model. Model, ki je izpadel, je za naše potrebe boljši. Ker če povem po domače, to je tako, kot da bi nam policijska postaja kupila policijsko omarico(?) in rekla, zdaj boste pa s tem reševali. Po neformalnem sestanku, ki je sledil, torej skupaj z Urošem Lampičem, sta podpisala precej manj kritično izjavo v zvezi z odločitvijo o nakupu dveh helikopterjev. Ugotovili smo, da so bile zahteve zdravstvene stroke v razpisu večinoma upoštevane, in sprejeli argumentirane odgovore glede tistih zahtev, ki jih ni bilo mogoče upoštevati. Torej je očitno razvidno, da so policisti oziroma enote zelo pritisnili na te reševalce.

Matevž Privšek iz sekcije za urgentno medicino pri Slovenskem zdravniškem društvu je dejal: mislim, da nisem edini, ki ga je to presenetilo. Tako da, zakaj, to je enostavno povedano čudno, ta stališča se pač ne spreminjajo, kar se naše sekcije tiče in tu pravzaprav ne vem, zakaj lahko nekdo kaj drugega zagovarja oziroma s takšnimi razlogi. Na imenu(?) sestankuje deloval tudi Thomas Germ, mariborski reševalec, ki se pa z izjavo trojice ni bil seznanjen in za mene je zagotovil, da je sam tudi ne bo nikdar podpisal.

Mediji so dne 25. avgusta 2025 objavili imena članov strokovne komisije za izvedbo javnega naročila za nakup in vzdrževanje dveh novih namenskih helikopterjev za izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči. Pri tem je zanimiva navedba člana strokovne skupine z ministrstva za zdravje. Andrej Šmon je v času imenovanja zasedel delovno mesto sekretarja v Službi za nujno medicinsko pomoč in izredne razmere. Kot diplomirani zdravstvenik je bil več let zaposlen na reševalni postaji UKC Ljubljana. Denis Gorjup je sekretar v Službi za nujno medicinsko pomoč. Kot magister zdravstvene nege je bil ves čas zaposlen v reševalni postaji UKC Ljubljana, nato pa dispečerski službi zdravstva, kjer je zasedal delovno mesto vodje dispečerskega centra zdravstva, zdravstva Ljubljana. Andrej Šmon ni več zaposlen na Ministrstvu za zdravje, kjer je delal le delno. Odločitev, da tamkajšnje obveznosti prepusti drugim, je povezana z omenjenim sporni razpisom. Po navedbah v medijih se menda ni strinjal, da v razpisu niso upoštevali določenih zadnjih zahtev zdravstvene stroke.

Glede na navedeno je pomembno, da se na nujni seji odborov ter na današnji seji opravi razprava o tako pomembnem vprašanju, kot je zagotavljanje helikopterske nujne medicinske pomoči in pravilnosti javnega razpisa za nakup helikopterjev ter transparentnosti postopka. Pri tem naj Ministrstvo za notranje zadeve predloži certifikat za odločitev za izbranega ponudnika za dobavo helikopterja, ki bo dokazal, da je možno prevažanje in oskrba oškodovanca v prejšnjem položaju in da ustreza tudi intubiranju v tem položaju, torej je dovolj prostora za izvajanje tega posega. Ob odločitvi za izbranega ponudnika bi moralo ministrstvo za notranje zadeve podati tudi odgovor, na katere vrste prevozov ta helikopter uporabljajo italijanski oziroma za katere vrste prevozov uporablja ta helikopter italijanski, švedski, norveški reševalci in v katerem položaju je poškodovanec glede na smer zračnega plovila. Torej obema odboroma, tako Odboru za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odboru za zdravstvo predlagamo, da se po končani razpravi sprejmejo naslednji sklepi. Prvič: Odbor za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo ter Odbor za zdravstvo, v nadaljevanju torej odbora, pozivata Ministrstvo za notranje zadeve, da z izrednim pravnim sredstvom razveljavi odločitev o nakupu dveh helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč ter objavi nov razpis za reševalne helikopterje, ki bodo zadoščali kriterijem stroke in omogočali optimalne pogoje za oskrbo življenjsko ogroženega pacienta. Odbora pozivata Ministrstvo za notranje zadeve in Ministrstvo za zdravje, da v roku 14 dni odboroma predložita vso dokumentacijo, vključno z elektronsko pošto, ki je vezana na javno naročilo za nakup in vzdrževanje dveh namenskih helikopterjev za HNMP, ki je bilo objavljeno 14. maja 2025, za celoten postopek izbire in odločitve o izbiri. Tretjič: Odbora pozivata Ministrstvo za notranje zadeve, da v roku 14 dni odboroma predloži certifikat za odločitev za izbranega ponudnika za dobavo helikopterja, ki bo dokazoval, da je možno prevažanje, oskrba oškodovanca v prejšnjem položaju in da ustreza tudi intubiranju v tem položaju, torej je dovolj prostora za izvajanje tega posega. Četrtič: Odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da sprejme sklep, da se nakup namenskih helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč izvede na način, da bo nakup in javni razpis izvedlo Ministrstvo za zdravje. In petič: Odbora pozivata Vlado Republike Slovenije, da celoten sistem helikopterske nujne medicinske pomoči uredi z upoštevanjem priporočil stroke, da bodo omogočeni optimalni pogoji za oskrbo življenjsko ogroženih pacientov.

Torej, toliko je bilo povedano na začetku, ostalo bomo / nerazumljivo/ tekom postopka. Bi pa seveda rad poudaril predvsem to, kar je bilo že slišano glede očitka ministra prej v preteklosti, torej da mi ne zagovarjamo nobenega, torej privat zdravstveno izvajanje, da ne zagovarjamo določenega ponudnika, ampak zagovarjamo zgolj optimalen in gospodaren nakup nujne helikopterske medicinske pomoči. Hvala.

Zdaj dajem besedo vabljenim na sejo in najprej besedo dajem ministru za notranje zadeve, gospodu Boštjanu Poklukarju, izvolite.

Hvala lepa.

Spoštovana gospa predsednica Odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo, spoštovana predsednica Odbora za zdravje!

Danes sodelujemo tukaj na skupni seji odbora, obeh dveh odborov in seveda z velikim veseljem bomo pojasnili vse v zvezi s postopkom nakupa dveh namenskih helikopterjev helikopterske nujne medicinske pomoči.

Naj najprej gospodu Kosiju pojasnim, da vsi ti policisti v uniformah so danes vabljeni gostje, tako da niso sami prišli. Verjamem, da ne bi prišli kar sami od sebe, ampak ste jih povabili. In verjamem, da bodo v nadaljnjem seveda, nadaljnji seji tudi seveda imeli možnost tudi kaj povedati, saj so sodelovali v komisiji, strokovni komisiji za izbor helikopterja. Tako, da jih tukaj ni nihče vabil, je pa res, da s strani Ministrstva za notranje zadeve jih je prišlo kar veliko, verjamem pa, da tudi z ministrstva za zdravje so tukaj strokovnjaki, ki bodo odgovorili na danes, na vsa ta vprašanja.

Naj najprej povem, spoštovani poslanke in poslanci, da dva namenska helikopterja za helikoptersko nujno medicinsko pomoč nista policijska helikopterja, nista transportna helikopterja, ki jih uporablja Slovenska policija, ampak sta to dva helikopterja, ki jih seveda Slovenija naroča. Za helikoptersko nujno medicinsko pomoč in nenazadnje ti helikopterji bodo pomembno pripomogli k sami storitvi helikopterske nujne medicinske pomoči in verjamem, da po podpisu pogodbe, ko bo stekel dobavni rok, da bodo seveda ti helikopterji čim prej tukaj, in da se gre seveda za namenske helikopterje, kjer je seveda v javnem naročilu bilo jasno določeno kakšni ti helikopterji morajo biti in na ta dva razpisa sta se prijavila dva ponudnika in na koncu je bil s strani strokovne komisije izbran helikopter proizvajalca Leonardo AW169 in seveda v naslednjih dneh bomo tudi podpisali pogodbo s tem proizvajalcem, tako da bomo ta helikopter, verjamem, da čim prej dobili v Slovenijo.

Z moje strani je tudi velika zahvala tako pilotom kot tehnikom, tako Slovenske policije kot Slovenske vojske kot seveda tudi zdravnikom in reševalcem, kajti v letošnjem letu je bilo ogromno, ogromno intervencij, kjer so seveda rešili na desetine in desetine življenj ljudi, državljank in državljanov, tujih državljanov, ki so potrebovali pomoč. Letos je samo letalska policijska enota na Brniku izvedla tisoč 15 intervencij do 31. avgusta lani, v celem letu tisoč 693 in zares, to so ogromne številke, ki jih seveda letalska policijska enota s svojimi piloti, tehniki in pa nenazadnje tudi z reševalnim osebjem, ki je posadka v helikopterju, tudi zagotavlja, kot seveda storitev tako v helikopterski nujni medicinski pomoči. Torej. Ko gre za izpad helikopterjev Slovenske vojske, zagotavlja Slovenska policija helikoptersko nujno medicinsko pomoč, drugače pa predvsem v gorskem reševanju in pa seveda tudi v ostalih intervencijah, kjer seveda naloge letalska policijska enota uporablja. Moram vseeno povedati, da letalska policijska enota od leta 2018 do leta 2018 je izvajala helikoptersko nujno medicinsko pomoč potem smo zaradi zastarelosti same flote prizemljili policijske helikopterje. In to nalogo je od takrat naprej opravljala, so opravljali helikopterji Slovenske vojske.

Sedaj je Slovenska policija se opremila s tremi novimi helikopterji, ki so transportni helikopterji in ne helikopterji za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, te nabavljamo sedaj v tem postopku javnega naročanja oziroma v samem zaključku smo sedaj in nenazadnje s temi helikopterji na nek način improviziramo reševanje, pa vendar smo učinkoviti pri tem. In skupaj s piloti Slovenske vojske, z reševalnimi posadkami, tako s Slovensko vojsko kot policijo rešujemo življenja po celi Sloveniji. In nenazadnje, v poplavah se je to najbolj pokazalo, ker je bilo čez več kot 230 oseb rešenih s strani samo policijskih helikopterjev, potem vemo, da je helikopterska nujna medicinska pomoč izredno potrebna, ampak seveda sedaj bo tudi standardizirana in pa seveda postavljena ravno za ta namen, za namen helikopterske nujne medicinske pomoči.

Katere države uporabljajo helikopter Leonardo, je treba znova in znova ponoviti, kajti deluje tako, kot da je to helikopter proizvajalca Leonardo AW169, helikopter, ki ga nihče ne uporablja. Je to nek helikopter, ki ga je zdaj Slovenija to čudo kupila ali pa bo kupila in z njemu ne bomo mogli nič početi. To ne drži. Ta helikopter uporablja Italija, uporablja Švedska, Norveška, Velika Britanija, Kanada, Združene države Amerike, Nova Zelandija, Japonska, Avstralija, Brazilija, Argentina, Združeni arabski emirati, Katar, Indonezija in Dominikanska republika in zelo dvomim, da v teh državah je standard tako slab, da pravzaprav ne morejo samega, reševalci opravljati svojega dela na tem helikopterju, na helikopterju za helikoptersko nujno medicinsko pomoč, torej namenskem helikopterju in zdaj govoriti o tem, da je samo en helikopter dober, ta drug pa ne, enostavno ne drži.

Jaz vseeno to smatram, to razpravo čez celo poletje, da gre tukaj za zadnji poskus privatizacije helikopterske nujne medicinske pomoči. Tukaj vseeno je treba povedati, da se zelo, zelo navija tako za enega proizvajalca helikopterja. Zadnjič smo to slišali tudi na Komisiji za nadzor javnih financ s strani poslanca Reberška, da edini pravi helikopter je helikopter Airbus, še ta je še boljše, da bi bil privaten. Tako da tukaj jaz moram vseeno povedati, da tukaj govorimo o javni službi helikopterske medicinske pomoči, ki jo bo seveda izvajala Slovenska policija in seveda ta reševalni del bodo izvajali kolegi z Ministrstva za zdravje, torej reševalci in tudi sedaj je tako, vendar, da se to izvaja s helikopterji Slovenske vojske, transportnimi helikopterji, v izpadu helikopterja Slovenske vojske, to izvaja Slovenska policija in nič se ne bo spremenilo, razen to, da bomo dobili dva namenska helikopterja, ki bosta imela seveda popoln interier v helikopterski nujni medicinski pomoči, tisto premično opremo bo pa seveda nabavilo Ministrstvo za zdravje, ki se seveda nosi noter in ven iz helikopterja.

Zdaj, nenazadnje tudi sklep Vlade, to Ministrstvo za notranje zadeve se ni samo spomnilo, spoštovani poslanke in poslanci, da bomo prevzeli helikoptersko nujno medicinsko pomoč oziroma transportni del helikopterske nujne medicinske pomoči, seveda kot prevoznik in tudi ne, da bomo kupili helikopter. To nam je naložil sklep Vlade Republike Slovenije 6. junija 2024, ker v 2. točki piše, da Ministrstvo za notranje zadeve za potrebe izvajanja nalog iz prejšnje točke izvede aktivnosti za nakup dveh namenskih helikopterjev. Torej, nismo se mi spomnili sami ne na Ministrstvu za notranje zadeve, ne na zdravju, ne v policiji, da bomo to nalogo izvajali, ampak smo pravzaprav dobili sklep Vlade in Vlada Republike Slovenije se je odločila, da bomo helikoptersko nujno medicinsko pomoč in medbolnišnične prevoze in helikopterske prevoze otrok v intubatorjih, v skladu z uredbo komisije, dolgoročno izvajali kot državna aktivnost z zrakoplovi policije, izjema pa je gorsko reševanje, ki ga še naprej skupno izvajata tako policija kot Slovenska vojska. To je sklep Vlade, to ni ne minister Boštjan Poklukar, ne ministrica za zdravje, ampak nam je to naložilo, naložil v sklep Vlade.

No, danes z mano na teh dveh odborih je tudi državna sekretarka Helga Dobrin in generalni sekretar Erik Pagon, generalni sekretar ministrstva, vršilec dolžnosti generalnega direktorja Damjan Petrič in pa gospa Mojca Bregar Hasanagić, direktorica Urada za javna naročila, vodja Letalske policijske enote Dejan Kink, ki je odličen poznavalec letenja in pa seveda strokovnjaki, ki so sodelovali v komisiji in so bili s sklepom določeni, da sestavljajo komisijo v tem javnem naročilu, s strani Ministrstva za notranje zadeve, Igor Podjed, vodja oddelka letalske policijske enote, dolgoleten pilot in velik strokovnjak s področja letenja, Matjaž Jurjevec, Letalske policijske enote, tehnik Jure Olaj, pilot Letalske policijske enote in pa Roman Petek, tudi tehnik, strokovnjak in nenazadnje vsi člani skupaj, člani posadke, skupaj z reševalci.

Torej, še enkrat hvala lepa, da ste jih povabili in danes verjamem, da bodo marsikaj tudi povedali, kaj jih je vodilo pri tem razpisu in pa seveda pri samem ocenjevanju javnega naročila.

Ministrstvo za notranje zadeve, tako kot sem že povedal, kupuje dva namenska helikopterja z ustrezno medicinsko opremo in pripomočki za delo medicinskih ekip. Torej, medicinski interier je del tega javnega naročila in tukaj smo to nalogo priprave javnega naročila delali skupaj z Ministrstvom za zdravje. Ne, to sami nismo nič delali. Mi smo seveda ta del plovbe in pa seveda javnega naročila že pripravili, ampak vse strokovne predmete s področja zdravstva nam je pripravilo Ministrstvo za zdravje. In tudi pisno in uradno smo prejeli od njih dopis, da se, da potrjujejo to javno naročilo in nenazadnje tudi člani ekipe, strokovne ekipe, so dali oni svoje predstavnike, ne Ministrstvo za notranje zadeve. V postopek nakupa helikopterjev za helikoptersko nujno medicinsko pomoč je bila od vsega začetka vključena stroka, v prvem in drugem javnem naročilu, vseeno naj povem, da ko je bilo prvo in drugo javno naročilo zunaj, nikogar ni to nič zanimalo. Šele pri drugem javnem naročilu, ko je bil izbran, helikopter Leonardo, se je oglasila stroka in pisala pisma, prej nihče ni nič pisal in to me čudi, to me zelo, zelo čudi. In nenazadnje, ko sem tudi poslušal razpravo med reševalci, je nekdo iz reševalne stroke celo povedal, da javnega razpisa ni prebral, to je povedal javno na komercialni televiziji. Tehnične zahteve za izvedbo zahtevanih nalog nujne medicinske pomoči na podlagi evropskih standardov, poudarjam na podlagi evropskih standardov sta določila Ministrstvo za zdravje kot nosilec helikopterske nujne medic…, kot dejavnosti in pa seveda Ministrstvo za zdravje oziroma policija, ki bo upravljala s floto. Strokovne, tehnične podlage za izvedbo javnega naročila je pripravila strokovno tehnična služba naročnika, torej ministrstva za notranje zadeve oziroma policija v sodelovanju z Ministrstvom za zdravje. To bom danes, velikokrat boste slišali, da smo to delali skupaj in razpisna dokumentacija je bila pripravljena in potrjena s strani strokovne komisije, ki so jo sestavljali strokovnjaki Ministrstva za zdravje, Ministrstva za notranje zadeve in policije v tem javnem naročilu. Zahteve stroke so bile upoštevane v največji možni meri, upoštevajoč tehnične možnosti in varnostne vidike. Upoštevano je bilo tudi temeljno pravilo pri izvedbi javnega naročanja, da se ne sme neupravičeno omejevati konkurence med ponudniki. Zahteve zdravstva pa so bile upoštevane v največji možni meri. Mi enostavno v javnem naročanju, v javnem razpisu po odprtem postopku ne moremo preferirati ne enega ne drugega proizvajalca, tega tudi nismo naredili, zato so se lahko prijavili na ta razpis oba dva ponudnika oziroma vsi ponudniki, na kateri bi se na ta razpis lahko tudi prijavili. Prijavila sta se dva. Strokovna komisija, torej strokovnjaki, ki so tudi danes tukaj za mano, so svoje delo opravili strokovno. Naročnik, Ministrstvo za notranje zadeve, pa je odločitev o izbiri ponudnika sprejel zakonito in transparentno. Jaz kot minister sem zavezan edino Zakonu o javnem naročanju in tega smo spoštovali in tudi nenazadnje je bil javni razpis transparenten in na njega so se lahko, bi se lahko pritožili vsi oziroma vozili vložili revizijo, pa je niso. Noben helikopter od obeh znanih evropskih proizvajalcev, to Leonarda in Airbusa v celoti ne more izpolniti vseh želja reševalcev. To je nemogoče. Oba ponujena helikopterja sta odlična, odlična, to poudarjam, potrebno pa je seveda povedati, da imata vsak svoje prednosti in slabosti, ki pa jih je seveda potrebno obravnavati smiselno in seveda v celoti in se ne osredotočiti samo na eno lastnost. Nenazadnje o prednostih in slabostih je potekala tudi, je potekal tudi sestanek januarja v letalski policijski enoti, kjer ste slišali, kaj se je tam pravzaprav tudi govorilo. Noben ni ničesar preferiral, so pa strokovnjaki povedali, kakšna je prednost enega in drugega, seveda plovila. In naj še poudarim, ta sestanek je bil nezakonito sneman v prostorih policije. Nezakonito. Ministrstvo za notranje zadeve mora pri pripravi javnega naročila upoštevati vsa načela javnega naročanja, to gre iz seveda Zakona o javnem naročanju, tako načelo gospodarnosti kot načelo učinkovitosti in uspešnosti zagotavljanja konkurence med ponudniki, transparentnosti javnega naročanja, enakopravne obravnave ponudnikov in sorazmernosti. O tem govori Zakon o javnem naročanju tri in seveda kot minister sem zavezan samo Zakonu o javnem naročanju.

Zadnje navedeno načelo, torej načelo sorazmernosti govori, da mora biti javno naročanje se izvajati sorazmerno predmetu javnega naročanja, torej sorazmerno. Naročnik, Ministrstvo za notranje zadeve lahko določi samo takšne omejevalne ukrepe, ki ne smejo biti strožji glede na namen in cilj, ki ga želi naročnik doseči s predmetom javnega naročila in oba dva ponudnika sta izpolnjevala standarde iz javnega naročila, zato sta se na ta javna naročila tudi prijavila in ne nazadnje, na koncu je komisija, strokovna komisija vrednotila prednosti in slabosti oziroma zakaj en helikopter izpolnjuje javno naročilo in drugi ne. Smo pa vseeno, ko smo javno naročilo seveda odprli, imeli pred očmi dva scenarija, scenarij če bo izbran helikopter Airbus in scenarij če bo izbran helikopter Leonardo. To pomeni, da smo se morali, da bi se morali ob izboru o pravnomočnosti javnega naročila in izbiri ponudnika morali pripraviti tako organizacijsko kot logistično kot kadrovsko na prihod enega in drugega plovila v Slovenijo in seveda pripraviti za vsako plovilo seveda svojo nalogo, opraviti svojo nalogo do prihoda plovila v Slovenijo. In seveda tudi to, če govorimo o helikopterju Airbus 145, pomeni, da bi morali pridobiti licence za večino vseh pilotov letalske policijske enote, da bi morali usposobiti tehnike, da bi morali seveda prilagoditi organizacijski del, logistični del in pa seveda vse to, kar zraven potegne. In ta dva scenarija moraš vedno imeti kot naročnik pred očmi, kaj se ti lahko pravzaprav, kaj za seboj potegne eno in drugo naročilo.

Vezano na merila, kar se tiče tehnično-strokovne službe, je seveda tehnično-strokovna služba ocenila, da elementi oziroma lastnosti, ki se nanašajo na merila, predstavljajo tiste tehnične prednosti in funkcionalne lastnosti, ki povečujejo varnost in učinkovitost letalskih in reševalnih operacij. Merila so bila v razpisni dokumentaciji natančno opredeljena, to pomeni, da so ta merila opredeljevali Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za notranje zadeve in policija - strokovnjaki. In če gremo na strokovnjake v zvezi z očitki, da v strokovni komisiji ni bilo oseb, ki bi zastopale stroko, oziroma da v komisiji številčno niso bili enako zastopani Ministrstvo za zdravje in policija, letalska policijska enota, pojasnjujem, da je Ministrstvo za zdravje z dopisom z dne 29. 4. 2025 v strokovno komisijo predlagalo za člana gospoda Andreja Šmona in za nadomestnega člana gospoda Denisa Gorjupa. Ministrstvo za notranje zadeve se pravzaprav je pogovarjalo uradno preko predstavnikov Ministrstva za zdravje in nenazadnje tudi tako imenovani neformalni sestanek je potekal v letalski policijski enoti, kjer so se strokovnjaki tako z Letalske policijske enote, piloti, tehniki in pa seveda reševalci usedli skupaj in se pogovorili o prednostih enega in drugega tipa helikopterja. Iz zapisnika delovnega sestanka z izvajalci dejavnosti HNMP za posodobitev, za posodobitev osnovnih zahtev Ministrstva za zdravje za pripravo investicijske dokumentacije za nakup namenskih helikopterjev za nujno medicinsko pomoč z dne 25. 4., ki je potekal na Ministrstvu za zdravje in Ministrstvo za notranje zadeve in policija na sestanku nista sodelovala, je pa zapisnik priloga predmetne zahteve za sklic te nujne seje tudi, moram povedati, da je predstavnik Ministrstva za zdravje gospod Andrej Šmon, ki je bil član strokovne komisije za predmetno javno naročilo, vodil in izdelal zapisnik predmetnega delovnega sestanka. In navedeno dodatno potrjuje, da je bila zdravstvena stroka ustrezno zastopana v komisiji. Kajti če boste dobro prebrali ta zapisnik od a do ž, pomeni, da je bilo vprašanje stroke s strani zdravstva, reševalcev samo naslovljeno na zvezo, torej na DMR zvezo oziroma na Tetra in na drugi strani na en ohlajen predal znotraj helikopterja, ki ga pa noben ponudnik ne ponuja. Tako da v zvezi s samo izbiro v javnem naročilu je vsak član komisije imel enakovredno vlogo tako pri potrditvi razpisne komisije tudi glede na izbor ponudnika. In na koncu komisija ni glasovala, ampak se je morala strinjati in vsi člani strokovne komisije so podpisali zapisnik o vrednotenju seveda javnega naročila in seveda potrdili, da je izbran helikopter družbe Leonardo AV-169.

Kar se tiče javnega razpisa, naj še to povem, da je skladen z devetim odstavkom 90. člena Zakona o javnih naročilih 3: odločitev o oddaji javnega naročila postane pravnomočna z dnem, ko zoper njo ni mogoče zahtevati pravnega varstva v predrevizijskem ali revizijskem postopku v skladu z zakonom, ki ureja pravno varstvo v postopkih javnega naročanja. Torej vse je bilo po zakonu. In nenazadnje, ko je bilo pravnomočno javno naročilo je seveda tudi začelo veljati. Odločitev oddaje predmetnega javnega naročila je postala pravnomočna z dnem 9. 8. 2025 in javnega naročila ni več mogoče ustaviti. In seveda od tega dne, v 48 dneh je potrebno podpisati pogodbo in Ministrstvo za notranje zadeve bo pogodbo z družbo Leonardo tudi podpisalo. Naročnik lahko v skladu z osmim odstavkom 90. člena Zakona o javnem naročanju tri, po pravnomočnosti odločitve od javnega naročila do sklenitve pogodbe o izvedbi javnega naročila odstopi od izvedbe javnega naročila. Ministrstvo za notranje zadeve ne bo odstopilo od javnega naročila. Nakup helikopterjev, ker nimamo zakaj oziroma od sklenitve pogodbe iz utemeljenih razlogov ni utemeljenih razlogov, da bi lahko odstopili. In nenazadnje javno naročilo, da ga ne potrebujemo več oziroma da zanj nimamo zagotovljenih sredstev. Za helikopterje HNMP, imamo zagotovljena javna sredstva iz državnega proračuna in pa seveda, če se pri naročniku pojavi utemeljen sum, da bi bila ali bi lahko bila vsebina pogodbe posledica storjenega kaznivega dejanja, ali bi lahko nastale druge okoliščine, na katere naročnik ni mogel vplivati in jih predvideti ter zaradi katerih je postala izvedba javnega naročila nemogoče. Jaz sem že zadnjič pozval, da vsi, kdor mislite, da je to karkoli koruptivno, da je tukaj nastalo kaznivo dejanje, da seveda prijavite policiji, tožilstvu, KPK, in seveda dokažete, da je prišlo do kaznivega dejanja. In seveda pozivam vse tudi tukaj, spoštovane poslanke in poslanci z imeni, priimki, dejstvi, kaj in kako je bilo in zakaj in verjamem, da bodo organi odkrivanja pregona naredili domačo nalogo in seveda to našli, ampak zaenkrat tega ni, zato od javnega naročila tudi ne morem odstopiti.

Zelo ostro zanikam trditve glede favoriziranja določenega ponudnika. To ne drži, to se zelo rado pojavlja v javnosti, ampak jaz, ko poslušam politiko s strani opozicije, je najboljši helikopter Airbusov helikopter, ampak še enkrat, ta ni bil izbran v javnem naročanju in nenazadnje sedaj težko govorimo, sta bila pa oba dva prijavljena in komisija, strokovna komisija je javno naročilo seveda vrednotila in nenazadnje zelo transparentno napisala tudi zapisnik o izbiri.

Naj na koncu še povem, da v tehničnih specifikacijah ni bilo nobene zahteve, da bi glede na raziskavo trga lahko jo izpolnil samo en ponudnik. Oba dva ponudnika sta konkurirala na javnem razpisu. Potencialni ponudniki so imeli na voljo neomejeno možnost, to poudarjam, neomejeno možnost postavljanja vprašanj in zahtev za pojasnila ter tudi možnost vložitve zahteve za pravno varstvo revizijski zahtevek. Tega ni bilo danega, tudi ni bilo postavljanja neomejenih vprašanj in naročnik v roku za postavitev vprašanj ni prejel nobenega opozorila, od katerega bi pravzaprav lahko rekli, da je bila razpisna dokumentacija, da je nekdo ni mogel izpolniti ne en ne drug ponudnik in prav tako nismo prejeli revizijskega zahtevka na razpisno dokumentacijo, torej je bil razpis pripravljen tako kot je treba, in enostavno ni bilo ne opozorila in nenazadnje ne revizije ne pritožbe na vse to. Tako da, kar se tega tiče, nismo nikakor favorizirali nobenega ponudnika. Naj pa vseeno še enkrat povem, da smo mi, res je, ponovili oziroma naredili nov javni razpis in upoštevali roke, upoštevali so tudi zahteve reševalcev in smo dali tisto reševalno rumeno barvo, zaradi tega smo tudi spremenili uredbo kar se tiče, samo v policiji, kar se tiče označevanj in barve zato da bo ta helikopter tak, kot je treba in seveda tudi tako, kot si ga reševalci želijo. Je pa cilj, da nabavimo dva namenska helikopterja in nenazadnje tudi številne vzporedne aktivnosti imamo na, tako smo sistemizirali v letalski policijski enoti nova delovna mesta tako pilotov kot tehnikov. Podpisali smo sporazum s strojno fakulteto za študente, kjer se lahko zaposlijo na fakulteti, zaposlijo na letalsko policijski enoti. In nenazadnje preko samega pred zaključkom, pred podpisom sem tudi sam zaradi številnih očitkov, kako je to vse nezakonito preveril, samo javno naročilo z revizijo, notranjo revizijo Ministrstva za notranje zadeve in končno revizijsko poročilo je jasno, da ni bilo nezakonitosti v tem postopku. Spoštovana gospa predsednica, če pa dovolite, bi pa generalni sekretar Ministrstva za notranje zadeve pojasnil še javno naročilo in pa seveda vodja Letalske policijske enote, gospod Dejan Kink, vsa ta tehnična vprašanja, tehnične zahteve, ki so bile nenazadnje tudi danes izpostavljene in da je prav, da se jih strokovno tudi obrazloži, kajti to jaz kot politik zelo težko, ker nisem strokovnjak ne za javno naročanje in ne za plovbo helikopterjev in nalet. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Dajem besedo generalnemu sekretarju Ministrstva za notranje zadeve, gospodu Eriku Pagonu, izvolite.

Hvala za besedo.

Ja, kot je že minister uvodoma, je že kar izčrpno povedal, Jaz bi dodal še naslednje, da najprej bi rad izpostavil, da Ministrstvo za notranje zadeve je eden izmed večjih naročnikov med ministrstvi v Republiki Sloveniji. Tako, da na letni ravni opravljamo veliko, izvedemo veliko postopkov javnih naročil, med drugim tudi postopke po odprtem postopku, kakor je bil tudi izveden ta postopek javnega naročanja za nakup dveh namenskih helikopterjev, da smo zavezani k spoštovanju Zakona o javnem naročanju, da seveda lahko razpravljamo o karakteristikah, pa seveda o lastnostih dveh helikopterjih ali pa recimo tudi o samih, blagu, proizvodu, vendar v samem postopku izvedbe javnega naročila so ponudniki tisti prvenstveno, ki morajo skrbeti za to, da pravilno oddajo razpisno dokumentacijo in da tudi, ko je razpisna dokumentacija oziroma razpisna dokumentacija tako objavljena na portalu javnih naročil, da potem opozorijo na, naročnika na določene pomanjkljivosti ali v kolikor razpisna dokumentacija ni dovolj jasna, da postavijo vprašanja.

Tako kot je bilo že omenjeno, v obeh izvedenih postopkih, so bile, so bile dane, so bila postavljena vprašanja na katera smo jih tudi odgovorili. Vprašanja so bila, so se nanašala bolj splošno, ne pa čisto neposredno na razpisno dokumentacijo in tudi v času izvedbe, ko je bil razpis objavljen, ni bilo nobenega očitka oziroma postavljenega, da bi bil kakršen koli del ali razpisni pogoj bi preferiral določenega ponudnika. Tako kot je bilo tudi omenjeno, zato smo tudi večkrat v razpravi v času prvega razpisa in v času drugega izvedbe javnega naročila, smo poudarjali, da na razpisno dokumentacijo ni bilo dane pritožbe, katero oziroma revizijski zahtevek, to kar omogoča Zakon o javnem naročanju. Tako, da smo smatrali, da je razpisna dokumentacija temu primerno postavljena in je bila seveda tudi pravnomočna in da v prvem razpisu tudi, tako kot se laično govori tudi zdaj v razpravi, da razpis ni bil razveljavljen, ampak ni bilo dano nobenemu ponudniku javno naročilo, ker dejstvo je, da v prvem javnem naročilu je ponudnik, ni pravilno izpolnil razpisne dokumentacije, ravno tako kot drugi ponudnik, ponudnik v drugem razpisu, ni, razpisna dokumentacija ni izkazala, da blago, blago izpolnjuje vse zahteve iz razpisnih pogojev in zato je bil tudi drugi izločen in je bil v temu primeru Leonardo izbran. Da, tudi seveda tako v drugem postopku, ko je bila oddana odločitev, ni bilo podane, podanega zahtevka oziroma revizije na odločitev o izbiri ponudnika, to kar ponudnikom omogoča po Zakonu o javnem naročanju, tako da lahko poda revizijo na odločitev in ker revizijskega zahtevka ni bilo, je odločitev postala tudi pravnomočna.

Seveda mi, tako kot sem že omenil, da seveda, kaj je, lahko razpravljamo o vsem tem, kaj je prav, kaj ni prav in tudi v razpravah smo že večkrat pojasnili, tudi januarja, ko smo sedeli tukaj v Državnem zboru, kateri elementi so primerni za obravnavo, kateri ne, kaj pomeni preferiranje in kaj pomeni ne preferiranje, tako da v tako globoko se ne bi spuščal. Ključno, kar je pri nas je bilo na ministrstvu, da je bilo potrebno se zavedati tega, da imamo določen postopek. To je postopek, ki je opisan in opredeljen v Zakonu o javnem naročanju in tega smo se držali in tudi seveda naloga obeh ponudnikov je bila, da sta imela možnost izkoristiti vse, kar jim zakon to omogoča. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Mislim, da je smiselno, da ta del zaokrožimo, tako da dajem besedo gospodu Dejanu Kinku, vodji Letalske policijske enote, izvolite.

Ja, hvala lepa za besedo.

Lepo pozdravljeni, gospe poslanke, gospodje poslanci! Jaz bi najprej poudaril. Se pravi, da naša enota, Letalska policijska enota je bila ustanovljena leta 1967. Leta 1967 je bila to ena izmed prvih letalskih enot v Evropi in smo tudi letalska enota z najdaljšim stažem v Evropi. Že naslednje leto, leta 1968, je bila s takratnim helikopterjem izvedena v bistvu prva HNMP akcija reševanja, se pravi zasutih planincev, ki jih je plaz zasul. Se pravi, od leta 1968 letalska policijska enota rešuje življenja, pomaga ljudem v gorah povsod po Sloveniji, pomagamo v ujmah. Tako da tudi mene osebno malo čudi ta pomislek, da so za mano strokovnjaki v uniformah. To so strokovnjaki, ki vsakodnevno rešujejo življenja, to so strokovnjaki, ki so dve leti nazaj sodelovali pri gašenju požarov na Krasu. To so strokovnjaki, pardon, tri leta, to so strokovnjaki, ki so dve leti nazaj reševali osebe ujete na drevesih v Savinjski dolini. Kjer poudarjam, da ni nihče umrl zaradi posledic poplav. Neposredno oskrbovali cel teden ljudi na tem območju. Se pravi, za mano gledate, slišite strokovnjake s področja letalstva, drugih ni v Sloveniji. Vsi ti gospodje, ki se oglašujejo po raznih medijih, po raznih skupinah, si ne bi smeli reči strokovnjaki. In smo sami zelo začudeni, kako lahkotno s tem pojmom stroka operiramo v Sloveniji. Nekateri mediji poimenujejo strokovnjake v bistvu pilote s športno licenco. Za mano so strokovnjaki, ki imajo licenco prometnega pilota, ki pilotirajo helikopterje že več kot 20 let in se spoznajo na svoj posel. In smo samo prevozniki, nismo strokovnjaki medicinske stroke in se tam tudi nočemo spuščati. Helikopterska nujna medicinska pomoč v Sloveniji obstaja. Vsakodnevno so sta na razpolago dva helikopterja. V poletnem času in v času zimskih počitnic se doda še tretji helikopter. In policija in Slovenska vojska uporabljamo in koristimo svoje resurse za namen pomoči državljanom, tako da bi jaz tu državljane pomiril, da tega ne obstaja, obstaja. Naša helikopterska nujna medicinska pomoč je boljša kot v kakšni od sosednjih držav, ker uporabljamo večje, zmogljivejše helikopterje, ki lahko letijo v bolj vetrovne razmere in so bolj zmogljivi kot helikopterji, ki jih uporabljajo drugi. Osem sedežev. O tem smo že slišali ogromno. Tudi res je, da tega ni v zapisu Ministrstva za zdravje, Ampak bi tu opozoril in smo tudi vsem že pojasnili, da helikopterska nujna medicinska pomoč je urejena v uredbi 965, če boste podrobno prebrali definicijo te helikopterske nujne medicinske pomoči govori tudi, da je to let, kadar se oseba sooča z neizbežnim ali predvidenim tveganjem za zdravje, ki ga povzroči okolje in je izpolnjen pogoj, da je to osebo potrebno rešiti. Se pravi, tudi če je oseba nepoškodovana, pa visi oziroma je splezala na drevo, da bi bežala poplavam je to helikopterska nujna medicinska pomoč. In ko to pojasnimo, vsem, pač, ki so pripravljeni poslušati naše argumente, to razumejo. Nekateri so tako prepričani, da jih ni možno prepričati. Ti trije zdravniki, ki so bili, se pravi, pri nas na neformalnem sestanku, tako kot je že bilo povedano, doktor Tomazin je zaprosil za ta sestanek. Doktor Tomazin je zaprosil za ta sestanek zato, ker po njegovih besedah so bile njegove izjave izvzete iz konteksta in ni želel, da pride do spora Med, se pravi našimi piloti, tehniki in zdravstvenim osebjem. Na tem sestanku so bili poleg teh treh zdravnikov, ki so bili že omenjeni. Je bil prisoten tudi gospod Germ. Dogovorili smo se, da bo ta sestanek res neformalen, da ne bomo pisali zapisnika, da ne bomo nobenemu razlagali, kaj je, ker je bil samo namen, da se prediskutira vse te stvari, ki se v javnosti pojavljajo. No, že isti večer je prišla informacija, popačena iz tega sestanka, v javnost jo je dal gospod Germ in drug dan je to odprto pismo nastalo kot odgovor na te popačene informacije, da ni bil izbran helikopter. In en teden nazaj pred tem sestankom je bil doktor Tomazin s strani gospoda Sabola označen, da je to eminenca med gorskimi reševalci, eminenca med zdravniki. Najbolj izkušen, njega je treba poslušati. Po odprtem pismu je bil označen za izdajalca. To veliko pove o teh osebah, ki vso to zgodbo vodijo pa se mi niti ne bi od tam spuščali. Se pravi, osem sedežev je namenjeno samo evakuaciji prebivalstva, če ga bodo rabili. To še vedno je namenski helikopter. Helikopterji, ki se kupujejo, se pravi oba proizvajalca ponujata več namenskih helikopterjev, se pravi policijski helikopter pa helikopter za nujno medicinsko pomoč sta dva različna helikopterja, tudi različno certificirana. In helikopterja za helikoptersko nujno medicinsko pomoč ni mogoče uporabljati v policijske namene, ne za to, kar mi potrebujemo. Naši namenski helikopterji so opremljeni z opremo za decentiranje specialne enote. To v HNMP helikopter ne gre, HNMP helikopter je težji. Tako da, gre res za namenski helikopterje. In pa večkrat smo tudi že pojasnili, da policija ima za svoje potrebe helikopterjev dovolj. Imamo helikopterje in proizvajalcev Leonardo in proizvajalca Airbus, tako da smo z obema, bom rekel, proizvajalcema dokaj dobro seznanjeni. Malo nas čudi včasih pojavljanje v medijih glede teh cenejših airbusov. Slišali smo tudi prej pred postopkom nakupa, da se tak helikopter - mislim, da je en poslanec držal list, pa da je izjavil, da se ta helikopter kupi za osem milijonov in pol. Če bi bil osem milijonov pa pol, cena pa, če bi oddal popolno ponudbo, ki je ni, bi bil nedvomno izbran ta helikopter po teh merilih. Glede standarda za glavo. Tudi tukaj na žalost opažamo, da ta stroka v bistvu niti ne prebere niti se ne da poučiti. En teden je bilo po medijih, na komercialni televiziji poročanja ljudem, državljanom, da helikopterjev nimajo. standarda 113718 osem, ki ga zdaj že v bistvu skoraj vsak državljan ve povedati. Redko, kjer pa še vedno ve, na žalost kaj tam notri piše. In po enem tednu je bil objavljen spet na Facebook straneh kako je možno, da POP TV ni zmožen poiskati tekst standarda in ga korektno predstaviti? In potem navedba gospoda Sabola, da se potrudijo pridobiti še tek standarda. Se pravi, en teden so vsi natolcevali, da helikopter ne izpolnjuje standarda, pa ga tudi prebrali niso. Mi smo ga že v raziskavi trga in potem tudi pojasnili, se pravi, vsakem pojasnimo, kdo je pripravljen poslušati, da standard res da opisuje, se pravi prostor za oskrbo pacienta, ampak dovoljuje tudi alternativne postavitve in minimalne dimenzije. V raziskavi trga smo ugotovili, da proizvajalec Leonardo poseduje certifikat za obe verziji, se pravi prečno in vzdolžno, na silo in je ta oskrba mogoča. To smo predstavili tudi tem trem zdravnikom, ki so na koncu tudi videli, da ja in da za to je treba imeti neko posebno napravo z videom, ki jo v bistvu na Brniku že imajo in jo uporabljajo. Tako da, tukaj ne vidijo takih težav.

Glede spet teh zdravnikov. Se pravi, edini dvom, ki ga še vedno imamo v LP je glede, se pravi, stroka. Zahteva, da omogoča helikopter vnos nosil, direktna nosila, direktna postelja. Za Leonardo, to vemo, da je mogoče. Smo to tudi videli, tudi uporabljamo te helikopterje. Za Airbus smo imeli dvom. Sicer je ponudnik v ponudbi, ki jo je dal, v napisu navedel, da je to mogoče. Zraven je priložil video kot dokaz, ampak na videu je vidno, da postelje ni nameščene, niti enega stola, tako da še danes dvomimo. In če bi bila ponudba popolna, bi morali tudi to s proizvajalcem res razčistiti. Se je pa doktor Tomažin tudi pozanimal pri ostalih in v bistvu ne vitlajo na posteljo. Kjer imajo ta helikopter, pa kateri delajo z vitlom, dajo posteljo in pa posamezne interier stole in to, kar je viška ven, da je to vitlanje omogočeno. V Leonardu spremembe postavitve kabin ni potrebne. Se to, da narediti. Na prejšnji seji je bilo tudi, mislim da ministru očitano, da je tem trem zdravnikom nekdo roke zvijal. Nihče jim ni rok zvijal na tem sestanku. Ta sestanek je bil pri meni v pisarni. Padali so pa argumenti, iskren pogovor in so na koncu tudi videli in napisali, da je Ave 69 primeren helikopter za HNMP. Celo en zdravnik je napisal, da zaradi tega, sigurno zaradi helikopterja ne bo nihče umrl v Sloveniji. Ampak se je, potem tak pogrom tudi na te zdravnike zgodil, da je v bistvu so nekateri tudi ukinili te medije, razne Facebooke, platforme x. Sam osebno sem bil proti temu, da se te strokovnjake za mano izpostavi javnosti, predvsem zato, ker se nad nami vsemi, kar na teh spletnih in družbenih omrežjih dogaja, pogrom, ampak vseeno smo danes vsi tu zato, da se pokažemo, ker stojimo za svojimi besedami, za svojo stroko, medtem ko gospoda Sabola, gospoda Germa, pa doktor Privška danes ni, kar tudi, tudi na prejšnji seji jih ni bilo, to mislim, da dosti pove o tem. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo državnemu sekretarju Ministrstva za zdravje, gospodu Denisu Kordežu, izvolite.