Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta za javnost.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE,
ki bo v Bruslju 18. julija 2025. Pri tej točki bom sedaj prosil Jureta Vršnaka, namestnika generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, torej, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospod Vršne.
Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo Odbora za zadeve Evropske unije in Odbora za zunanjo politiko, ki je sedaj odprta za javnost.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, ZASEDANJE SVETA EVROPSKE UNIJE ZA SPLOŠNE ZADEVE,
ki bo v Bruslju 18. julija 2025. Pri tej točki bom sedaj prosil Jureta Vršnaka, namestnika generalnega direktorja Direktorata za evropske zadeve na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve, torej, da nam predstavi izhodišča za udeležbo delegacije Republike Slovenije na zasedanju sveta. Izvolite, gospod Vršne.
Jure VršnakHvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da predstavim na kratko izhodišča za udeležbo državnega sekretarja Marka Kacina na zasedanju sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 18. julija v Bruslju.
Gre za krajše zasedanje. Pravzaprav dve točki, ena točka razno. Najpomembnejša točka bo vsekakor predstavitev predloga novega večletnega finančnega okvira. Tako da, morda bi kasneje namenil kakšno besedo več o tem. Druga točka na dnevnem redu bo tako imenovana Uredba številka ena o jezikovnem režimu v Evropski gospodarski skupnosti. Tukaj gre za že dolgoletna prizadevanja Španije, da doda k uradnim jezikom Evropske unije tudi regionalne jezike, se pravi katalonski, galicijski, jezik. Debata ni nova, poteka že nekaj let. Potrebno je soglasje. Tako da v tem primeru pravzaprav nimamo še situacije, ko bi vse države podpirale. To Slovenija, kot veste, je bila temu naklonjena, smo tudi podpirali prizadevanja Španije in upamo, da se bo v bistvu čim prej uspela tudi vsa ta preostala pravna odprta vprašanja razrešiti v korist teh treh jezikov. Točka razno bo namenjena samo pregledu stanja glede dosjeja poenostavitev. Tukaj je tudi že vodja predstavništva Evropske komisije Ješe Jug izpostavila v bistvu pet omnibusov, šesti na poti. Tako da bo dansko predsedstvo pravzaprav predstavlja, kako si je zamislilo delo. Glavna točka, glavna jed bo pa seveda predlog novega večletnega finančnega okvira. Prejšnji teden smo imeli priložnost že eno kratko razpravo o tem opraviti, ko je Vlada predstavila v bistvu temeljna izhodišča, na katerih bo delovala v času do in v začetni fazi po sprejemu predloga Evropske komisije. Zdaj, tukaj Slovenija, kot veste, se bo zavzemala za ambiciozni večletni finančni okvir, to pomeni tudi večji večletni finančni okvir, ker z omejenim obsegom je enostavno nemogoče doseči to, da se ohrani pomembna vloga kohezije in skupne kmetijske politike, da se financirajo nove prioritete, kot so konkurenčnost in varnost in pa hkrati odplačuje dolgove za NextGenerationEU, ki po nekaterih ocenah lahko predstavlja 120 procentov letnega proračuna. Tako da tukaj se je za vse zavzemamo, za ambiciozni okvir. Za Slovenijo bo tudi, tako kot zdaj, zelo pomembno vprašanje nacionalnih lokacij, še zlasti na kohezijski politiki, tudi na skupni kmetijski politiki. Kohezijo izpostavljam še posebej zato, ker pravzaprav se predvideva oziroma bo zelo težko ubežati pomembnemu padcu sredstev kohezijske politike za Slovenijo. Razlog je, logično, razvitost Slovenije, ki je večja, kot je bila v prejšnjih pogajanjih in pa hkrati tudi v bistvu nekako pritiski, da se nekako znižajo sredstva za ti dve največji politiki proračuna EU. Žal še ne vemo v tej fazi odgovorov na ključna vprašanja, se pravi glede obsega, glede obsega sredstev za posamezne politike in glede nacionalnih ovojnic. Komisija s polno paro dela, tako da mislim, da bo to pravzaprav tik pred 16 julijem, ko je v bistvu ta target date, bodo ta vprašanja razrešena. Tako da bi se ustavil na tej točki in se vam zahvalil za pozornost. Hvala.
Jure VršnakHvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Dovolite mi, da predstavim na kratko izhodišča za udeležbo državnega sekretarja Marka Kacina na zasedanju sveta za splošne zadeve, ki bo potekalo 18. julija v Bruslju.
Gre za krajše zasedanje. Pravzaprav dve točki, ena točka razno. Najpomembnejša točka bo vsekakor predstavitev predloga novega večletnega finančnega okvira. Tako da, morda bi kasneje namenil kakšno besedo več o tem. Druga točka na dnevnem redu bo tako imenovana Uredba številka ena o jezikovnem režimu v Evropski gospodarski skupnosti. Tukaj gre za že dolgoletna prizadevanja Španije, da doda k uradnim jezikom Evropske unije tudi regionalne jezike, se pravi katalonski, galicijski, jezik. Debata ni nova, poteka že nekaj let. Potrebno je soglasje. Tako da v tem primeru pravzaprav nimamo še situacije, ko bi vse države podpirale. To Slovenija, kot veste, je bila temu naklonjena, smo tudi podpirali prizadevanja Španije in upamo, da se bo v bistvu čim prej uspela tudi vsa ta preostala pravna odprta vprašanja razrešiti v korist teh treh jezikov. Točka razno bo namenjena samo pregledu stanja glede dosjeja poenostavitev. Tukaj je tudi že vodja predstavništva Evropske komisije Ješe Jug izpostavila v bistvu pet omnibusov, šesti na poti. Tako da bo dansko predsedstvo pravzaprav predstavlja, kako si je zamislilo delo. Glavna točka, glavna jed bo pa seveda predlog novega večletnega finančnega okvira. Prejšnji teden smo imeli priložnost že eno kratko razpravo o tem opraviti, ko je Vlada predstavila v bistvu temeljna izhodišča, na katerih bo delovala v času do in v začetni fazi po sprejemu predloga Evropske komisije. Zdaj, tukaj Slovenija, kot veste, se bo zavzemala za ambiciozni večletni finančni okvir, to pomeni tudi večji večletni finančni okvir, ker z omejenim obsegom je enostavno nemogoče doseči to, da se ohrani pomembna vloga kohezije in skupne kmetijske politike, da se financirajo nove prioritete, kot so konkurenčnost in varnost in pa hkrati odplačuje dolgove za NextGenerationEU, ki po nekaterih ocenah lahko predstavlja 120 procentov letnega proračuna. Tako da tukaj se je za vse zavzemamo, za ambiciozni okvir. Za Slovenijo bo tudi, tako kot zdaj, zelo pomembno vprašanje nacionalnih lokacij, še zlasti na kohezijski politiki, tudi na skupni kmetijski politiki. Kohezijo izpostavljam še posebej zato, ker pravzaprav se predvideva oziroma bo zelo težko ubežati pomembnemu padcu sredstev kohezijske politike za Slovenijo. Razlog je, logično, razvitost Slovenije, ki je večja, kot je bila v prejšnjih pogajanjih in pa hkrati tudi v bistvu nekako pritiski, da se nekako znižajo sredstva za ti dve največji politiki proračuna EU. Žal še ne vemo v tej fazi odgovorov na ključna vprašanja, se pravi glede obsega, glede obsega sredstev za posamezne politike in glede nacionalnih ovojnic. Komisija s polno paro dela, tako da mislim, da bo to pravzaprav tik pred 16 julijem, ko je v bistvu ta target date, bodo ta vprašanja razrešena. Tako da bi se ustavil na tej točki in se vam zahvalil za pozornost. Hvala.
Hvala gospodu Juretu Vršnaku.
Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Kolega Tonin, izvolite.
Hvala gospodu Juretu Vršnaku.
Sedaj pa odpiram razpravo članic in članov odbora. Želi kdo razpravljati? Kolega Tonin, izvolite.
Sam bi se dotaknil tega MFF, ki bo zlasti v prihodnjih obdobjih zelo intenzivna razprava in bo precej vroče, zlasti kako začetek in konec spraviti skupaj.
V prejšnji razpravi sem že govoril o tem, da se v Evropskem parlamentu že odvija precej intenzivna razprava o tem, zlasti med političnimi skupinami, kako upad nove prioritete Evropske komisije, pa tudi Evrope, ki sta zagotovo varnost, obramba, pa na drugi strani večja konkurenčnost s tradicionalnimi projekti oziroma politikami, skupna kmetijska politika, pa potem tudi kohezija. Tukaj je prišla Evropska komisija s predlogom, da bi sredstva skupne kmetijske politike in pa kohezijske politike združili v en, recimo temu sklad, s katerim bi potem vsaka država članica sama upravljala in sama potem razporejala, koliko v kmetijstvo in koliko v kohezijo. Moram reči, da je to naletelo na veliko neodobravanje v Evropskem parlamentu, kjer se zlasti kmetijski del zelo boji, da bi lahko potem pomemben del njihovih sredstev odšel v kohezijske projekte. Tako da tukaj ni bilo večjega naklonjenja združevanju teh dveh skladov. In me zanima, kakšna bo tukaj pozicija Republike Slovenije v Svetu EU? Skratka, kaj mi zagovarjamo. Ali je Republika Slovenija je naklonjena temu, da se ta sredstva združijo in potem mi z nacionalnim programom sami upravljamo ta sredstva in jih sami razporejamo, koliko na kmetijstvo in koliko na kohezijo. Ali je Republika Slovenija na poziciji Evropskega parlamenta, da ni za združevanje teh skladov in da ne vsaka stvar ostane ločeno, to me zanima.
Sam bi se dotaknil tega MFF, ki bo zlasti v prihodnjih obdobjih zelo intenzivna razprava in bo precej vroče, zlasti kako začetek in konec spraviti skupaj.
V prejšnji razpravi sem že govoril o tem, da se v Evropskem parlamentu že odvija precej intenzivna razprava o tem, zlasti med političnimi skupinami, kako upad nove prioritete Evropske komisije, pa tudi Evrope, ki sta zagotovo varnost, obramba, pa na drugi strani večja konkurenčnost s tradicionalnimi projekti oziroma politikami, skupna kmetijska politika, pa potem tudi kohezija. Tukaj je prišla Evropska komisija s predlogom, da bi sredstva skupne kmetijske politike in pa kohezijske politike združili v en, recimo temu sklad, s katerim bi potem vsaka država članica sama upravljala in sama potem razporejala, koliko v kmetijstvo in koliko v kohezijo. Moram reči, da je to naletelo na veliko neodobravanje v Evropskem parlamentu, kjer se zlasti kmetijski del zelo boji, da bi lahko potem pomemben del njihovih sredstev odšel v kohezijske projekte. Tako da tukaj ni bilo večjega naklonjenja združevanju teh dveh skladov. In me zanima, kakšna bo tukaj pozicija Republike Slovenije v Svetu EU? Skratka, kaj mi zagovarjamo. Ali je Republika Slovenija je naklonjena temu, da se ta sredstva združijo in potem mi z nacionalnim programom sami upravljamo ta sredstva in jih sami razporejamo, koliko na kmetijstvo in koliko na kohezijo. Ali je Republika Slovenija na poziciji Evropskega parlamenta, da ni za združevanje teh skladov in da ne vsaka stvar ostane ločeno, to me zanima.
