Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje, začenjam 101. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Vse prisotne prav lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 101. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 11. aprila, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli, Državnemu zboru zatorej predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Prisotnih je 59 poslank in poslancev, za je glasovalo vseh 59, nihče ni bil proti.

(Za je glasovalo 59.)(Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 101. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZA ZAČETEK POSTOPKA ZA SPREMEMBO 160., 161. IN 162. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE Z OSNUTKOM USTAVNEGA ZAKONA O SPREMEMBAH 160., 161. IN 162. ČLENA USTAVE REPUBLIKE SLOVENIJE.

Predlog akta je v obravnavo Državnemu zboru predložila Vlada. Za dopolnilno obrazložitev predloga akta dajem besedo predstavniku Vlade, in sicer doktorju Milanu Brglezu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za pravosodje. Izvolite.

Predsedujoča, najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci.

Vlada Republike Slovenije je na 50. redni seji dne 18. 5. 2023 določila besedilo predloga za začetek postopka za spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije in predlagala Državnemu zboru, da začne ustavnorevizijski postopek. Predlagane spremembe ustave se nanašajo na urejanje pristojnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Najpomembnejša je sprememba 162. člena Ustave, ki uvaja prosto izbiro Ustavnega sodišča, katere ustavne pritožbe in pobude za oceno ustavnosti bo sprejelo v obravnavo. S tem se na sistemski ravni krepi precedenčna vloga Ustavnega sodišča. Ob prosti izbiri zadev sta bili dodani dve merili, ki to polje izbire usmerjata oziroma omejujeta, in sicer prvo merilo, ali gre za zadevo, ki odpira pomembna ustavnopravna vprašanja, in drugo merilo, ali gre za zadevo, ki je pomembna za pobudnika oziroma pritožnika glede na težo posledic kršitve človekovih pravic in temeljnih svoboščin.

Ustavna komisija predlagane spremembe na seji dne 7. 2. 2025 kljub podpori strokovne skupine ni podprla. Tako bo moralo ustavno sodišče še naprej iskati rešitve za podaljševanje časa za obravnavo zadev v okviru veljavnih možnosti.

Hvala za vašo pozornost.

Hvala lepa.

Predlog akta je kot matično delovno telo obravnavala Ustavna komisija. Za predstavitev poročila dajem besedo podpredsednici komisije kolegici Luciji Tacer, izvolite.

Hvala, podpredsednica.

Ustavna komisija je na 3. seji 5. 10. 2023, 13. 2. 2024, 6. 3. 2024 in 7. 2. 2025 obravnavala predlog za začetek postopka za spremembo 160. 161., 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona o spremembah teh členov, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo in sprejem predložila Vlada. Komisiji je bilo posredovano gradivo, objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora. Komisija je na podlagi 175. člena Poslovnika Državnega zbora najprej obravnavala predlog, da se začne postopek za spremembo Ustave. Na seji komisije 5. 10. 2023 je predstavnica predlagatelja poudarila, da je ključni cilj vloženega predloga za začetek postopka razbremenitev Ustavnega sodišča z namenom pospešitve vse daljših postopkov in pregleda vseh pristojnosti Ustavnega sodišča ter s tem zagotoviti odločanje Ustavnega sodišča v razumnem roku, ob hkratnem zagotavljanju dostopa do ustavno sodnega varstva v najširšem krogu državljanov. Predstavnik Ustavnega sodišča je poudaril, da Ustavno sodišče podpira predlog za začetek postopka, enako pozitivno stališče so imeli tudi ob predložitvi ustavno revizijskega predloga v letu 2010. Razlog za podporo predlaganim spremembam ostaja ves čas isti; to je problem velikega pripada zadev kot posledica preobsežnosti pristojnosti Ustavnega sodišča Republike Slovenije. Poslanska skupina Svoboda predlog za začetek postopka načeloma podpira. Pri uvajanju načela diskrecijske pravice obravnave, ki bo pripomogla k učinkovitosti pravnega varstva državljanov, je za Poslansko skupino Svoboda ključna rešitev, da za sprejem zadeve v obravnavo zadoščajo glasovi treh ustavnih sodnikov. Poslanska skupina SDS predloga za začetek postopka ne podpira, saj predlagane rešitve posegajo v pravice ljudi, s sprejemom nekateri državljani ne bodo imeli več zagotovljenega učinkovitega sodnega varstva človekovih pravic. Ker je predlog za začetek postopka nedemokratičen in uvaja sistem, ki je slabši od veljavnega, je za poslance Poslanske skupine SDS nesprejemljiv.

V razpravi je bilo tudi opozorjeno, da predlog za začetek postopka ne vključuje mednarodno pravnega pregleda, ki bi prikazal države Evropske unije, ki poznajo diskrecijsko pravico Ustavnega sodišča. Predstavnica Poslanske skupine Svoboda je na podlagi sklepa z dne 15. 4. 2009 predlagala, da se ustanovi posebna strokovna skupina za obravnavo predloga za začetek postopka.

Na 2. nadaljevanju 3. seje 6. 3. 2024, so člani odločali o sestavi, načinu dela in nalogah strokovne skupine ter o predlogu za imenovanje koordinatorja Ustavne komisije in o njegovih nalogah. V nadaljevanju so 7. 2. 2025 nadaljevali s prekinjeno sejo. Za potrebe razprave so člani prejeli tudi mnenje strokovne skupine. Komisija je po zaključeni razpravi na tretjem nadaljevanju tretje seje na podlagi 175. člena Poslovnika Državnega zbora odločala o sklepu za začetek postopka. Predlagani sklep ni bil sprejet s potrebno dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. Komisija predlaga Državnemu zboru, da po končani razpravi o predlogu za začetek postopka za spremembo Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona glasuje o naslednjem sklepu: Državni zbor sprejema predlog Vlade za začetek postopka za spremembo 160,, 161. in 162. člena Ustave Republike Slovenije z osnutkom ustavnega zakona in ga ne sprejme. Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Najprej ima besedo Poslanska skupina Nova Slovenija - krščanski demokrati, zanjo kolega Jožef Horvat.

Izvolite.

Hvala lepa, spoštovana gospa podpredsednica.

Predlog za spremembo Ustave, ki ga je vložila Vlada, je zagotovo eden najobsežnejših ustavno revizijskih predlogov doslej, saj posega kar na tri zelo pomembna področja ustavnega sodstva. Prvič, na področje pristojnosti, drugič na področje izbire ustavnih pritožb in pobud za obravnavo in tretjič na področje pooblaščenih predlagateljev za sprožitev postopka pred Ustavnim sodiščem. Te predlagane spremembe so tudi zelo kompleksne, vplivale bi ne samo na delo Ustavnega sodišča, temveč tudi na delo in odločanje rednega sodstva, zlasti na delo upravnega sodstva ter na druge organe in institucije pravosodja, kot je na primer odvetništvo. Skratka, ta predlog pomeni, globok poseg v sistem ustavosodnega in deloma tudi sodnega odločanja v Republiki Sloveniji.

Strokovna skupina. Ki jo je imenovala ustavna komisija, se je prav zaradi kompleksnosti tega predloga sestala na več sejah in pripravila mnenje, ki ga je ustavni komisiji predstavil poročevalec strokovne skupine doktor Ciril Ribičič. Na tem mestu se v imenu Poslanske skupine Nova Slovenija strokovni skupini iskreno zahvaljujem za skrbno pripravljeno mnenje. Strokovna skupina meni, da bi bilo mogoče napisati bolj pregledno spremembo ustavnih določb, ki se nanašajo na ustavno sodstvo in to tako, da bi bolj izstopal osrednji del predloga, da se začne postopek za spremembe Ustave, to je prosto izbiranje zadev, o katerih bodo ustavni sodniki meritorno presojali. Sedaj se namreč predlog mestoma preveč izgublja ob nekaj manjših, manj pomembnih podrobnostih, ki bi jim težko priznali, da predstavljajo pomembno in nujno izboljšavo poglavja o Ustavnem sodišču. Skladno s tem je strokovna skupina glede na vloženi predlog v svojem mnenju o predlogu, da se začne postopek za spremembo Ustave, nekoliko spremenila vrstni red obravnave predlaganih sprememb. Mnenje na sami strokovni skupini ni bilo sprejeto povsem soglasno, kar je bilo pričakovano glede na omenjeno kompleksnost sprememb Ustave Republike Slovenije. Ustavna komisija je na seji 7. februarja 2025 seveda imela možnost, da podpre ta predlog v celoti ali pa zgolj deloma. Namreč, gre za relativno samostojna področja, ki so lahko tudi ločeno obravnavana in tudi ločeno sprejeta. Vendar vendar predlagatelj, Vlada v popolni anemičnosti oziroma neaktivnosti na omenjeni seji Ustavne komisije, torej 7. februarja letos, teh variant sploh ni predstavil. Še več, na omenjeni seji Ustavne komisije predstavnik Vlade ni spregovoril niti ene same besedice. To je bil jasen signal ustavodajalcu, da predlagatelj ustavno-revizijskega postopka za področje ustavnega sodstva nima več interesa, in ne namerava vlagati dodatnih naporov za sprejem predloga. Takšno ravnanje Vlade je povzročilo vidno razočaranje predvsem pri članih strokovne skupine.

Naj omenim še dejstvo, da sem takoj, ko smo na 3. seji Ustavne komisije opravili splošno razpravo o tem ustavno-revizijskem predlogu, to je bilo 5. oktobra 2023 našemu, torej državnozborskemu Raziskovalno-dokumentacijskemu sektorju naročil primerjalni pregled z naslovom Ustavna sodišča in diskrecijska pravica. V tem resnično odličnem izdelku poslanci in poslanke dobimo pomembne informacije potrebne v procesu našega odločanja. Poslanska skupina Nova Slovenija bo pri glasovanju o predlogu sklepa, da se začne postopek za spremembo Ustave na ustavosodnem področju glasovala enako kot sem glasoval na seji Ustavne komisije 7. februarja letos, torej proti. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Socialnih demokratov, zanjo kolega Damijan Bezjak Zrim, izvolite.

Spoštovana podpredsednica, spoštovani državni sekretar, kolegice in kolegi!

Predlog sprememb pristojnosti Ustavnega sodišča, ki vsebuje spremembe 160., 161. in 162. člena Ustave skoraj v celoti sledi predlogu Vlade iz leta 2010. Že takrat je namreč Ustavno sodišče, se je soočilo z visokim pripadom zadev in trajanja postopkov na Ustavnem sodišču. Pripad še vedno narašča, kar povzroča podaljševanje časa za obravnavo in odločanje, s čimer se šibi varnost ustavnosti, zakonitosti ter ogroža pravico do sojenja v razumnem roku. O tem pričajo podatki o preobremenjenosti Ustavnega sodišča in podaljševanja povprečnega časa, v katerem se sprejemajo odločitve. Cilj predloga sprememb Ustave je tako predvsem v povprečju učinkovitosti ustavnega sodišča ter prilagoditve ustavnega sodišča sodnim izzivom. Ustavno sodišče ima sicer v sistemu delitve oblasti vlogo varuha ustavnosti in zakonitosti in sicer v razmerju do vseh drugih državnih organov, organov lokalne samouprave do vseh nosilcev javnih pooblastil. Temeljna pristojnost Ustavnega sodišča je presoja ustavnosti in zakonitosti predpisov, pri čemer ga Ustava izrecno pooblašča tudi za presojo ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov in splošnih aktov lokalnih skupnosti. Po veljavni ustavnopravni ureditvi je Ustavno sodišče edino, ki sme kot varuh ustavnosti in zakonitosti na zahtevo upravičenih predlagateljev ali na pobudo vsakogar, kdor je za to, kdor za to izkaže pravni interes, za vse obvezujočim učinkom poseči v zakone, podzakonske predpise in druge splošne pravne akte.

Socialni demokrati podpiramo predlagane spremembe Ustave. Strinjamo se z mnenjem strokovne skupine, ki pravi, da je predlagana sprememba Ustave s področja ustavnega sodstva nujna, potrebna in utemeljena. Menimo, da bo predlagan predlog zagotovil boljše obravnavanje pripada na Ustavnem sodišču, saj je to že dlje časa skrb vzbujajoče in predstavlja tudi tveganje za uresničevanje pravice do sojenja v razumnem roku. Eden od ključnih dejavnikov je tudi celo širok obseg pristojnosti Ustavnega sodišča, ki v celoti ne ustreza posebni vlogi sodišča kot precedenčnega sodišča ter najvišjega varuha ustavnosti in človekovih pravic. Predlog tako predvideva, da bi Ustavno sodišče samo odločilo, o katerih zadevah bo odločalo. Predlog določa prosto izbiro zadev, ustavne pritožbe, pobude za oceno predpisa. V predlogu so tudi varovalke, dva dodatna pogoja. ko sodišče mora odločiti, torej nima proste presoje, to je, ko je vložena pobuda oziroma ustavna pritožba odpira pomembna ustavno pravna vprašanja in ko odločitev Ustavnega sodišča je glede na težo posledic kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin pomembna za ponudnika oziroma pritožnika. Kot dodatno varovalko pa se predlaga tudi, da Ustavno sodišče sprejme zadevo obravnava..., v obravnavo, če to podpira najmanj trije ustavni sodniki. Menimo, da bo s to spremembo Ustavno sodišče na najpomembnejša vprašanja lahko odgovorilo v bistveno krajšem času kot doslej, s čimer bo tudi v postopku pred Ustavnim sodiščem zagotovljena človekova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja. S tem bo kljub manjšemu številu odločitev Ustavnega sodišča dejansko in v kratkem času zagotovljeno varstvo človekovih pravic večjemu številu državljank in državljanov Republike Slovenije. Drugi sklop sprememb predvideva prenos pristojnosti odločanja o ustavnosti in zakonitosti podzakonskih predpisov, predpisov lokalnih skupnosti in splošnih aktov, izdanih za izvrševanje javnih pooblastil, s primarno pristojnosti pristojnega Ustavnega sodišča na drugo sodišče na podlagi posebnega zakona. Strokovna skupina soglasno podpira to rešitev - brez tega si ni mogoče predstavljati razbremenitve. Ustavno sodi..., opozarjajo, da bi morali v predhodnem obdobju do celovite ureditve ustavne spremembe poskrbeti za dodatno usposabljanje sodnikov na področju ustavnega prava in evropskega prava. Predlaga pa tudi spremembe 162. člena glede širokega kroga upravičencev predlagateljev, ki lahko zahtevajo presojo ustavnosti zakona.

Socialni demokrati smo prepričani, da predlagane spremembe predstavljajo pomemben korak k modernizaciji in povečanju učinkovitosti našega Ustavnega sodišča, zato bomo predlog za začetek postopka spremembe Ustave podprli. Hvala.

Hvala lepa.

Besedo ima Poslanska skupina Levica, zanjo kolega Milan Jakopovič, izvolite.

Hvala lepa za besedo.

V Levici smo predlog vlade za spremembo Ustave skrbno preučili. Zavedamo se, da Ustavno sodišče dela pod velikim pritiskom in da je število zadev, ki jih obravnava, v porastu. A namesto da bi ta predlog reševal težave z zaostanki, jih po našem mnenju v resnici poglablja, saj slabša dostop do pravnega varstva in slabi položaj ljudi, ki želijo zaščititi svoje pravice. Predlog uvaja tri ključne spremembe: Ustavno sodišče bi lahko preneslo nekatere naloge na druga sodišča, sodnice in sodniki Ustavnega sodišča bi po novem lahko sami izbirali, katere pritožbe bodo obravnavali in katere zavrnili že na začetku. In kar se zdi najbolj problematično, omejili bi krog tistih, ki sploh smejo sprožiti presojo ustavnosti zakonov in drugih aktov.

Naj se najprej dotaknem zadnje točke, to je omejitev kroga predlagateljev. Po trenutno veljavni zakonski ureditvi se nabor upravičencev s predlogom spremembe 162. člena Ustave oža na način, da med predlagatelji ni več Državnega zbora, Banke Slovenije in reprezentativnega združenja samoupravnih lokalnih skupnosti, obenem pa nejasno določa, kateri organ lokalne samouprave ima pravico predlagati ustavno presojo. Predlog namreč določa, da predlog pred Ustavnim sodiščem lahko poda samoupravna lokalna skupnost. Veljavni zakon pa določneje predvideva, da ima to pristojnost predstavniški organ samoupravne lokalne skupnosti, torej občinski sveti. V Levici tak predlog ocenjujemo kot nedemokratično omejitev predlagalne pravice in uvajanje precejšnje nejasnosti v primeru, ko bo nastopila okoliščina, ko bo pri samoupravnih lokalnih skupnostih nastopila potreba po presoji posega v njihov ustavni položaj ali v njihove ustavne pravice. Ti mehanizmi so ključni korektiv znotraj parlamentarne demokracije, saj omogočajo, da na eni strani Državni zbor preveri skladno z ustavnimi določbami, torej, da opozarja na morebitne kršitve človekovih pravic, socialnih pravic. Okoljskih standardov in s tem izvaja nadzorno funkcijo nad izvršilno vejo oblasti, obenem pa odpravlja navidezno odvisnost od politične volje večine ali zunanjih institucij.

Druga kritična točka je uveljavitev načela proste izbire ustavnih pritožb in pobud, po katerem Ustavno sodišče samo odloča, katere zadeve bo sprejelo v obravnavo. Tak sistem naj bi zagotavljal večjo učinkovitost, a v praksi pomeni, da bo dostop posameznikov do Ustavnega sodišča dodatno omejen. V imenu učinkovitosti in fokusiranja na ključna ustavno pravna vprašanja lahko hitro zdrsnemo v stanje, ko bo pravica do ustavne pritožbe postala stvar sreče ali subjektivne presoje aktualne sestave sodišča. Tudi če predpostavimo, da bodo merila za izbiro vsebinsko dopolnjena z ustaljeno sodno prakso, ostaja ključno vprašanje, kdo bo odločal, kaj je pomembno vprašanje in komu bo priznana pravica do odgovora na to vprašanje? Če želimo, da Ustavno sodišče ostane resničen varuh pravic in temeljnih svoboščin, potem moramo v ospredje postaviti dostopnost, pravičnost in univerzalnost pravnega varstva, ne pa njegovo selektivno filtriranje. Nenazadnje želimo v Levici opozoriti tudi na sistemsko razgradnjo ustavnega varstva s prenosom pristojnosti na druga sodišča, predvsem upravno sodstvo. Res je, da nekateri akti ne predstavljajo ključnih ustavnopravnih dilem, vendar to ne pomeni, da lahko odpovemo ustavno sodni nadzor nad njimi. Lokalni prostorski akti na primer pogosto posegajo v pravico do zdravega življenjskega okolja, v socialne pravice, in to so nedvomno področja, ki zahtevajo najvišjo ustavno sodno presojo. Zavedamo se potrebe po reformi delovanja Ustavnega sodišča, a opozarjamo, da predlagana ustavna sprememba ne rešuje problema neučinkovitosti, temveč ga zamegli s formalnimi omejitvami dostopa. Namesto tega bi morali razmišljati o dodatni krepitvi kadrovskih in materialnih pogojev za delo Ustavnega sodišča, izboljšanju zakonodajne kakovosti, da bi do ustavnih sporov sploh prihajalo manj pogosto, o krepitvi ustavnosodne vloge tudi na drugih ravneh sodnega sistema, a brez oslabitve centralnega varuha Ustave, zato predloga v tej obliki ne moremo podpreti. Pristojnosti Ustavnega sodišča morajo biti zasnovane tako, da ščitijo ljudi pred arbitrarnostjo oblasti, ne pa da ščitijo oblast pred ljudmi. Hvala lepa.