Dober dan, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje. Začenjam 29. sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena ter prvega odstavka 57. člena Poslovnika.

Obvestili o odsotnih poslankah in poslancih seje ter o vabljenih na sejo sta objavljeni na e-klopi. Lep pozdrav vsem prisotnim!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 29. seje, predlog katerega ste prejeli v ponedeljek, 17. marca. o predlogu bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika.

Predlogov za umik posamezne točke z dnevnega reda oziroma predlogov za širitev dnevnega reda seje nisem prejela. Zato vam predlagam, da, za današnjo sejo določimo dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem. Ker prehajamo na odločanje, vas prosim, da preverite delovanje svojih glasovalnih naprav. In glasujemo o dnevnem redu.

Glasujemo. Prisotnih je 73 poslank in poslancev, vsi so glasovali za, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.) (Proti nihče.)

In ugotavljam, da je dnevni red 29. seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA VPRAŠANJA POSLANK IN POSLANCEV.

V zvezi s to točko sem v poslovniškem roku prejela pisne prijave 33 poslanskih vprašanj. Vrstni red postavljanja vprašanj je določen v skladu z 244. členom in drugim odstavkom 245. člena Poslovnika. V okviru te točke bodo danes na poslanska vprašanja poslank in poslancev odgovarjale ministrice in ministri. Na prva tri vprašanja poslank in poslancev opozicije ter na vprašanje poslanca vladajoče koalicije bo predsednik Vlade odgovarjal v petek. 28. marca ob 10. uri. Vsak poslanec oziroma poslanka ima za postavitev vprašanja na voljo 3 minute, ministrice in ministri odgovorijo na vprašanje v največ petih minutah. Če je vprašanje postavljeno več ministrom, imajo vsi skupaj na voljo 5 minut za odgovor. Poslanec, ki ne bo zadovoljen z odgovorom, lahko zahteva dopolnitev odgovora, ne more pa postaviti dodatnega vprašanja. Prosim vas, da ste na to pozorni. Obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora poslanec predstavi v dveh minutah, dopolnitev odgovora pa sme trajati največ 3 minute. Poslanec, ki je postavil vprašanje, lahko zahteva, da se na naslednji seji opravi razprava o odgovoru ministrice ali ministra in o tem odloči Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu. Posebej vas opozarjam, da je treba takšen predlog izrecno podati in se pri tem osredotočiti le na njegovo obrazložitev, ne pa takega predloga uporabiti za vsebinsko razpravo v zvezi s postavljenim vprašanjem.

V primeru, da poslanec na postavljeno vprašanje danes ne dobi odgovora, mu morata ministrica ali minister v 30 dneh predložiti pisni odgovor. Poslanec, ki je postavil vprašanje na katerega ni bilo odgovorjeno, lahko izjavi, da vztraja pri ustnem odgovoru. V tem primeru bom vprašanje uvrstila na naslednjo redno sejo.

V zvezi s to točko so se za danes opravičili: doktor Robert Golob, predsednik vlade, Mateja Čalušić, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, doktor Aleksander Jevšek, minister za kohezijo in regionalni razvoj od 14 30. ure dalje ter magistrica Alenka Bratušek, ministrica za infrastrukturo od 15. ure dalje. Na e-Klopi je objavljen pregled poslanskih vprašanj, na katera v poslovniškem roku ni bilo odgovorjeno.

In zdaj prehajamo na predstavitev poslanskih vprašanj ministricam in ministrom. Najprej bo vprašanje postavil kolega Andrej Poglajen in sicer ministrici za kulturo, doktorici Asti Vrečko, izvolite.

Predsedujoča, hvala za besedo, spoštovani ministrski zbor, spoštovana ministrica, gospa Vrečko.

Unescova dediščina je eden izmed najbolj pomembnih faktorjev kulture, ki ga naša država premore. Sam prihajam iz kraja, kjer je velik del našega mesta pod Unesco dediščino, tako tehnični kot kulturni del in ponosni smo na to.

Vendar pa na žalost ugotavljamo, da s strani države nimamo zadostne finančne podpore za oskrbovanje in nadgrajevanje naše ponudbe znotraj Unesca. Pa poglejmo malo mednarodni vidik, spoštovani. v Nemčiji sicer res ne poznajo federativne ureditve na področju financiranja Unesca, Vendar je na regionalni ravni med predstavnike in predstavnice zveznih dežel razdeljenih dovolj sredstev, da temeljito in podrobno skrbijo za svojo Unescovo dediščino. V Franciji, recimo, poznajo direktno ureditev na področju države. Država ima v skladu z zakonodajo določena sredstva, ki so namenjena v proračunske postavke za direktne investicije v Unescovo dediščino. Pri nas, spoštovani oziroma spoštovana ministrica, pa pomembno zadevo urejamo v Zakonu o varstvu kulturne dediščine. Tam je tudi zabeleženo, da mora država zagotavljati financiranje preko proračuna ministrstva, ki je odgovorno za osrednje področje proračun Republike Slovenije na žalost ne zagotavlja direktnih sredstev za investicije v Unescovo dediščino. Po drugi strani pa tudi na razpisih, ki jih ministrstvo objavlja, Unescova dediščina ne prinaša zadostno število točk, da bi omogočalo konkretne prednosti krajem, ki imajo Unesco dediščino za izbor na samih razpisih. Primer tega je Kaiser Park v Idriji. Razpis je bil večkrat prijavljen na kulturno ministrstvo, v času več vlad in nikoli izbran. Gre za eno najbolj pomembnih, zgodovinsko in tehniško gledanih lokacij, ki predstavljajo, bom rekel, sam srž oziroma središče Unesca v Idriji. Zato, spoštovana ministrica, glede na to, da ste v tem mandatu spreminjali nacionalno resolucijo o nacionalnem programu za kulturo, iz katerega je izpadlo 20 milijonov sredstev za Unesco, vas sprašujem, kako bo država zagotavljala ustrezna sredstva za Unesco dediščino? In ali lahko pričakujemo, da bodo z vidika točkovanj kraji, ki imajo Unesco dediščino, končno imeli malo večji poudarek, da dediščino tudi vzdržujejo. Kajti vemo, da mednarodni kriteriji za vzdrževanje same dediščine, za investicije v dediščino so zelo pomembni. In nenazadnje tudi tuji ocenjevalci prihajajo v naše kraje in ocenjujejo našo skrb za to dediščino. Tako da iz tega naslova me zanima, kako bo država pri tem pomagala. Hvala.

Hvala lepa. Preden vam dam besedo, spoštovana ministrica, bi rada pozdravila danes na balkonu vse udeleženke in pa udeležence tudi dneva s poslanko. Lep pozdrav in prijetno spremljanje seje vam želim.

Spoštovana ministrica, doktorica Asta Vrečko, imate besedo za odgovor. Izvolite.

Hvala lepa. Pozdravljeni vsi poslanke in poslanci ter gostje in gosti. Najlepša hvala za vprašanje. Unescova dediščina je res ena naših najpomembnejših kulturnih dediščin v Sloveniji in jo zavezujejo tudi hkrati najvišje in najpomembnejše konvencije, tako seznam reprezentativne nesnovne dediščine, kot seveda tudi Unescove dediščine, med katerimi je pa seveda tudi Rudnik živega srebra v Idriji, Unescova dediščina v Ljubljani in pa prazgodovinska kolišča na območju Krajinskega parka Ljubljansko barje. In vse to spada tudi pod našo pristojnost z vidika spoštovanja dediščine, z vidika tudi ravnanja z dediščino in postavljanja standardov. So pa, kot ste tudi sam omenil, spadajo z vidika lastništva pod občine. In po Zakonu o javnem interesu za kulturo mi na Ministrstvu za kulturo seveda lahko z občinami sodelujemo in namenimo denarja izključno preko razpisov. Zdaj, ta denar, ki ste ga vi omenili, tega v proračunu ni bilo nikoli zagotovljenega. To je bila zgolj verjetno neka želja, kot je tudi naša želja v samem proračunu, pa za Unescovo dediščino ni bilo nikoli denarja. Je pa res, da se je v prejšnjem mandatu nacionalni program za kulturo sprejel brez široke razprave in zadaj je bila tista tabela, ki so jo naredili brez usklajevanj z resorji ali pa, da bi to imelo neke podlage znotraj proračuna za Ministrstvo za kulturo. Namreč, iz proračuna seveda ne bi tega nikoli odstranili.

Mi imamo zdaj akcijski načrt, ki je v zadnjih fazah, tudi usklajevanja z Ministrstvom za finance. Notri imamo različne projekte, tudi tiste, ki že imajo sredstva zagotovljena, bodisi iz integralnih, kohezijskih in drugih sredstev. Tista, ki jih načrtujemo. Zdaj, sam center za upravljanje z dediščino živega srebra je tudi nacionalna institucija, kot veste, ima 14 zaposlenih financiranih tudi iz proračuna Republike Slovenije, prav tako je program, tako da mislim, da država zelo zgledno skrbi za to dediščino, ampak za samo obnovo pa seveda obstaja cel kup razpisov, na katere se lahko prijavi občina Idrija, na katere se tudi je prijavila, kjer je eden izmed kriterijev tudi med točkovani bil, Unesco, tako kot so obmejne občine in drugi kriteriji, potem pa seveda konkurirajo z vsemi ostalimi občinami in na žalost na tistem razpisu, prejšnjem, ki ste ga omenili, je res bilo, moram reči, več kot 50 prijaviteljev. Se pravi različnih občin po celi Sloveniji in vse so imele izvrstne, izvrstne projekte, sredstva pa so zdaj žal omejena. In kolikor se spomnim, je žal nekako pristal na rezervni listi. Mi te projekte sedaj že zaključujemo. Sedaj imamo razpis za vzhodno kohezijsko regijo. Tudi v tej višini 16 milijonov, kamor žal seveda to ne spada. Mi nismo določili sami, da je to razpis samo za vzhodno kohezijsko regijo, to je bilo določeno že v prejšnji vladi, mi smo samo tukaj nadaljevali. Ne dvomim, da bo spet cel kup res dobrih projektov pripravljenih, kajti občine imajo te odlične projekte.

Zdaj, mi imamo različne mehanizme, na katere se tudi občine lahko prijavljajo. Razpisi so večji in manjše narave, imamo tudi razpis, ki je dvoleten, za obnovo dediščine, kamor se bo pač lahko prijavil. Strinjam se lahko z vami, seveda, kot ministrica za kulturo in kot vsi, ki nam / znak za konec razprave/ je mar za kulturno dediščino, da bi bilo odlično, da bi imeli določen fond sredstev namenjen zgolj Unescovi dediščini. Mi se vsakič borimo za čim večja sredstva za kulturo, ampak tega v Sloveniji ni bilo v nobenem mandatu še prav v proračunu zagotovljena, ampak gre enako kot za vse, za vse druge razpise, imajo pa dodatno točko.

Hvala lepa.

Kolega Poglajen, imate besedo za obrazložitev zahteve za dopolnitev odgovora, izvolite.

Ja, spoštovana ministrica, hvala za ta odgovor, vendar jaz vas v mojem vprašanju nikjer nisem, bom rekel, naslovil na vas, da zahtevamo izrecna sredstva na ministrstvu, ki bodo za to namenjena, govorili pa smo o točkovanju.

Pa vam bom dal čisto konkreten primer. Razpis za sofinanciranje kulturne dediščine, Ministrstvo za kulturo leta 2023. Razpis je s strani oziroma prijavitelji, ki so imeli Unescovo dediščino, so na razpisu prejeli le med pet in deset dodatnih točk za to Unescovo dediščino. Prijavitelji recimo iz Triglavskega narodnega parka so imeli dosti več možnosti dodatnih točk. In kar se teh stvari tiče, se mi zdi, da je Unescova dediščina pri nas zelo, zelo podcenjena. Nenazadnje, ko govorimo o resoluciji, ki je, o prejšnji resoluciji o nacionalnem programu za kulturo, moramo vedeti, da je bila ta sprejeta v prejšnjem sestavu Državnega zbora s kar konkretno večino. Nenazadnje, je takrat iz opozicije prišel amandma v Unescu, ki smo ga takrat, ki so ga takrat koalicijski poslanci vsi potrdili. Tako, da je bila razprava o tem široka, vsaj v Državnem zboru, in konsenz je bil velik. Na žalost pa, še enkrat, kot sem omenil, problematika je točkovanje pri razpisih. Občine, ki imajo Unescovo dediščino, ne pričakujejo, bom rekel, direktnih financ, se zavedajo pomena, da je kulturna dediščina različna, / znak za konec razprave/ pa vendarle je Unescova dediščina eden, bom rekel, največjih elementov kar se tiče svetovnega nivoja kulture, tako tehniške kot ostale kulturne dediščine. In zdi se mi prav, da bi tiste občine, ki si želijo dodatnih investicij v Unescovo dediščino oziroma, ki so pripravljene tudi sofinancirati projekte, imeli urejeno točkovanje, da jim ta svetovni, še enkrat, predznak Unesco doda / znak za konec razprave/ več točk kot samo en majhen del, kot je do sedaj.

Hvala lepa.

Hvala.

Spoštovana ministrica, imate besedo za dopolnitev odgovora, izvolite.

Ja, hvala lepa.

Zdaj, še enkrat, dodatne točke so seveda bile. To, ta razpis…, pripravljajo strokovni sodelavci. Je adekvaten tudi tistim prej in določene stvari morajo biti. Kajti, ti razpisi so povezani tudi z drugimi razpisi, recimo na Ministrstvu za gospodarstvo, ker gre za kulturno dediščino in turizem. In potem so te pač ekvivalentne točke tako za obmejne regije, kot veste, kot tudi za Unesco. Zdaj, kar nekaj sredstev seveda je tako Idrija kot drugi Unescovi spomeniki v Sloveniji že dobili. In absolutno se strinjam seveda, da je to zelo pomembno, da se dobijo nova sredstva. Ampak predvsem tudi na Ministrstvu za kulturo skupaj z gospodarstvom skrbimo tako za financiranje javne službe, muzejev, programov in pa tudi zaposlitev znotraj tega projekta, ki se strinjamo, da je zelo dober in so tudi bili predstavniki rudnika pri nas in pa občine, smo se potem pogovarjali tudi s tem Ministrstvom za kohezijo za kohezijo in razvoj, kako bi pridobili druge finančne mehanizme. Bil je tudi omenjen norveški sklad. Potem smo se pogovarjali še o nekih drugih možnostih, na kako bi se lahko oni prijavili. Ravno tudi iz tega mehanizma, ker oni skrbijo, vendarle tudi za določeno drugačno dediščino, je premogovništvo in tako naprej. Tako da neke rešitve smo iskali, smo opravili nekaj sestankov. Jaz upam, da se bo potem tudi tukaj iz vidika tako obnove topilnice kot jaška, ki ste ga vi omenili, našla še neka druga sredstva. Žal na razpisu pa, kot rečeno - zdaj ne bom točno vedela, ampak če se prav spomnim - res so bili zelo dobro ocenjeni, res je zmanjkalo malo točk, ampak bilo je čez 50 izjemnih projektov in komisija, ki je bila široko zastavljena - kolikor se spomnim iz drugih ministrstev - je ocenila strokovno, kako je, mislim, da so imeli zelo težko delo in na žalost je izpadlo. Z vsemi, ki so pa bili na tem tako imenovanem rezervnem seznamu, pa smo opravili tudi sestanke in pomagali jim iskati druga sredstva. Vsekakor pa je to ena izmed pomembnih prioritet tudi pri nas, da probamo zagotoviti dodatna sredstva na razpisih. Na tem aktualnem tem trenutno, ki je sicer zdaj že zaprt, je pa bilo samo za vzhodno kohezijsko regijo. To sem rekla, da je bilo načrtovano že prej in zato se Idrija na tem zadnjem iz leta 2024 pa ni mogla prijaviti. Tako da, ampak v vsakem primeru iščemo rešitve. Absolutno je to zelo pomembna zadeva in pomagamo Idriji, kolikor se lahko. Hvala lepa.

Hvala lepa. Kolega poslanec, imate besedo za postopkovni predlog, da Državni zbor na naslednji seji opravi razpravo o odgovoru. Izvolite.

Hvala predsedujoča. Glejte, s strani mojih vprašanj in s strani odgovorov ministrice vidimo, da je za zadostno financiranje Unescove kulturne dediščine potrebna širša razprava o sistemskih rešitvah za omenjeno problematiko. Gre za velik nacionalni pomen. Nenazadnje je to tudi naše ogledalo, ki ga podajamo oziroma okno, s katerim gledamo v svet in svet gleda na nas. In zdi se mi pravilno, da sploh z vidika zakonodaje, tudi kar je gospa ministrica omenjala glede točkovanj. Bom dal vam še en primer. Glejte, EU projekt za trajnostni turizem, recimo v kateri v turizmu, ki ste ga omenjali, merilo edinstvena kultura. Kulturna vrednost je prinašala 25 odstotnih točk, znotraj tega je bilo za Unesco mislim, da zagotovljenih le okoli pet do deset točk. In potem, ko primerjamo ostale dodatne točkovanja, ki so, ugotovimo, da je Unescova dediščina drastično drastično poceni na tem področju, zato je potrebno narediti malo širši, bom rekel tudi pogovor o tem in spremeniti tudi načine kako se te zadeve obravnavajo. Kajti občine, sploh v teh časih, kot so danes, pač nimajo več zadostnih sredstev za konkretnejše investicije v Unescovo dediščino. Zato naslavljam postopkovni predlog, da se o tem seveda opravi razprava. Hvala lepa.