Spoštovane kolegice in kolegi, začenjamo 13. sejo Odbora za zadeve Evropske unije. Obveščam vas, da nihče ni zadržan, niti nimamo nobenega obvestila o nadomestnih članih. Obveščam vas tudi, da so na sejo povabljeni poslani Evropskega parlamenta iz Republike Slovenije in predstavniki vlade in Državnega sveta. Vse navzoče lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje ste prejeli dnevni red seje odbora. Ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo, je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklice.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. TO JE PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O OZNAČEVANJU PNEVMATIK GLEDE NA IZKORISTEK GORIVA IN DRUGE BISTVENE PARAMETRE TER RAZVELJAVITVI UREDBE (ES) ŠT. 1222/2009.

Gradivo smo prejeli od vlade 11. oktobra letos, na podlagi prvega odstavka četrtega člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in Vlado v zadevah Evropske unije. Skrajni rok za njegovo obravnavo v Državnem zboru je danes. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora, dodeljeno v obravnavo Odboru za zadeve evropske unije, kot pristojnemu odboru in Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor, kot matičnemu delovnemu telesu. Slednjega je obravnaval /glas iz ozadja/ - hvala lepa. Slednjega je obravnaval na tretji seji 24. Oktobra in sprejel mnenje, ki smo ga prejeli. Prosim mag. Bojana Kumerja, državnega sekretarja na ministrstvu, da nam predstavi predlog uredbe in zlasti predlog stališča Republike Slovenije. Izvolite gospod državni sekretar, imate besedo.

Hvala lepa gospod predsednik. Dobro jutro in dober dan želim vsem poslankam in poslancem in pa članicam in članom odbora.

Vlada Republike Slovenije podpira vse pobude, katerih namen je zmanjšati porabo energentov in umestitev toplogrednih plinov. S tega vidika podpira tudi namen predloga Uredbe o označevanju pnevmatik, glede na izkoristek goriva, saj spodbuja informiranost potrošnikov o varnih pnevmatikah z velikim izkoristkov goriva s katerim se dosežeta večja ekonomska in pa okoljska učinkovitost. Pomembno je tudi, da pobuda upošteva stroškovno uravnoteženost ter da ima merljivo dodano vrednost. Pri tem izpostavljamo ukrep zaostrovanja mej razredov razvrščanja pnevmatik. Tržne raziskave namreč kažejo, da je pnevmatik razreda A in B v obtoku manj kot en procent. S tega vidika je zaostrovanje mej razredov za enkrat preuranjeno, saj je sprememba smiselna le, če v posameznem razredu vsaj 30 procentov vseh pnevmatik. Ravno tako bi želeli poudariti, da Slovenija nima referenčnega laboratorija v okviru katerega lahko potekajo preizkusi oziroma nadzor kakovosti pnevmatik. S tega vidika zato Slovenija ne more ocenjevati skladnost pnevmatik za vsak navedeni parameter. Menimo, da more biti za uvajanje sprememb obveznosti držav članic v okviru nadzora poročanja in sankcioniranja natančno opredeljen učinek, tako na privatni, kot tudi na javni sektor. Na podlagi povedanega je stališče vlade Republike Slovenije, da so nekatere spremembe preuranjene, ter da je potrebno predlog dodatno izpopolniti Hvala lepa.

Hvala lepa, gospod državni sekretar za predstavitev mnenja matičnega delovnega telesa prosim podpredsednika odbora, mag. Andreja Rajha, izvolite.

MAG. ANDREJ RAJH: Hvala lepa, gospod kolega predsedujoči. Predlog stališča Republike Slovenije v imenu Vlade je predstavil magister Bojan Kumer, državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo. Poudaril je, da Republika Slovenija podpira vse pobude, katerih namen je izboljšati informiranost potrošnikov pri čemer je za Slovenijo ključno, da njihova izvedba upošteva načelo administrativne in stroškovne uravnoteženosti ter opredeljive dodane vrednosti ukrepov. Pojasnil je, da je s tega vidika Slovenija podprla namen komisije ob ponovni nadgradnji uredbe o označevanju pnevmatik, glede na izkoristek goriva in tudi druge bistvene parametre, vendar meni, da so predlagane spremembe preuranjene. Izpostavil je, da je potrebno / nerazumljivo/ sprememb v okviru obstoječih parametrov ter dodatnih obveznosti poročanja ter nadzora s strani držav članic le-te natančno opredeliti, predvsem pa ovrednotiti učinke na privatni kakor tudi na javni sektor. Pojasnil je, da bi uvajanje dodatnih obveznosti povzroča povečanje administrativnih in stroškovnih obremenitev, ki morajo biti predhodno jasno ovrednotene, predvidljive in sorazmerne. Posebej je izpostavil, da se, kot je razvidno iz poročila komisije, Evropskemu parlamentu in svetu pnevmatike najvišjih razredov energetske učinkovitosti, torej A in B, še vedno niso dobro uveljavili na trgu in da je s tega vidika sprememba razredov glede na izkoristek goriva ter oprijem na mokri podlagi preuranjena, saj so mejne vrednosti v predlaganem besedilo pomaknjene navzgor. Posebej je poudaril, da je glede na majhno uporabo pnevmatik najvišjih razredov ni ekonomsko upravičenega razloga za spremembo vrednosti razredov. Pojasnil je tudi, da Slovenija nima referenčnega laboratorija za opravljanje preizkusov oziroma nadzora kakovosti pnevmatik. Izpostavil je, da je uvajanje dodatne obveznosti nadzora pomeni tudi dodatno administrativno sin stroškovno breme, katerega pozitivni učinki v tem trenutku niso izkazani.

Odbor je brez razprave v skladu z drugim odstavkom 154.h člena Poslovnika Državnega zbora sprejel naslednje mnenje: »Odbor za infrastrukturo, okolje in prostor podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga uredbe Evropskega parlamenta in sveta o označevanju pnevmatik glede na izkoristek goriva in druge bistvene parametre ter razveljavitvi uredbe Evropskega sveta št. 1222/2009, ki ga je predložila Vlada in predlaga Odboru za zadeve Evropske unije, da predlog stališča sprejme.« Hvala lepa.

Hvala lepa mag. Rajh.

Na 17. seji 23. oktobra letos je gradivo obravnavala tudi Komisija Državnega sveta za mednarodne odnose in evropske zadeve ter sprejela mnenje, ki smo ga prejeli.

Za predstavitev mnenja komisije Državnega sveta k tej točki prosim predsednika komisije gospoda Bojana Kekca. Izvolite, gospod Kekec, imate besedo.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj.

Komisija Državnega sveta je omenjeno stališče do uredbe obravnavala in ima nekoliko drugačno stališče, kot je zapisano v stališču Vlade.

Torej, za uvod naj poudarim samo tri dejavnike. Poglejte, promet porabi 30 % energije v Evropski uniji. Cestni promet ustvari 22 % toplogrednih plinov in zaveza Evropske unije, da do leta 2050 zmanjšamo toplogredne pline za 60 %. Sedaj smo še precej daleč od teh ciljev, zato vsaka taka uredba in ukrep pomeni kar veliko, da se ta cilj doseže. Ključno pri tem nas je vodilo to, da gre za ozaveščenost porabnikov, da gre za varnost v cestnem prometu, da gre za energetsko učinkovitost hrup, vemo kako vse te protihrupne ograje na avtocestah stanejo. Se prvi, to je drug način ukrepanja. In pa tudi porabniki ali pa, recimo, kupci gum nekako moramo vedeti, kako se guma obnaša v ledu in snegu in vse te zadeve bodo s to novo uredbo na gumi, kot je recimo pri gospodinjskih aparatih, predočene in vsak, ki bo to kupil bo lahko videl. Mislimo, da so tako pomembne zadeve, da bi še enkrat Vlada proučila ali je to res preuranjen ukrep. Po naši oceni ni. Akreditiran laboratorij ne more biti nek vzrok. Poglejte, če ga ni v Sloveniji, lahko to opravlja nekdo drug, ampak jaz mislim, da bi bilo toliko zasebnega interesa s koncesijo, da bi se ta akreditiran laboratorij hitro vzpostavil. Glede stroškov mislim, da se jih lahko tudi prevali dela na proizvajalce te opreme, da že določen del tudi pokrijejo. In tudi nakup teh pnevmatik A in B razreda, ki je res majhen, ne pomeni, da se ne bo delež nakupa teh varnih ali pa, recimo, energetsko učinkovitih pnevmatik tudi povečal. Predvsem pa mislim, da je dovolj časa, to je prvo branje, poglejte, do konca leta 2019 naj bi ta uredba dočakala nekako luč sveta, potem je pa še zagotovo par mesecev za implementacijo, tako da je po našem mnenju dovolj časa da bi se to vpeljalo. Naše mnenje, kot ste ga dobili na klop je, da naj še enkrat proučimo ali je ta zadeva res preuranjena, kar gre po naši oceni za pomembno stvar.

Hvala lepa, gospod Kekec. Odpiram razpravo na to točko dnevnega reda. Pred tem vas pa še obveščam, da je gospa Nataša Sukič, poslanka, pooblastila gospoda Boštjana Koražijo, da jo zastopa na današnji seji.

Se kdo javi k razpravi? Imamo dva razpravljavca. Gospod Siter in gospod Kepa. Se javi še kdo? Ne, imamo torej dva razpravljavca. Prvi ima besedo Primož Siter. Izvolite.

Hvala lepa in dobro jutro.

Samo eno kratko vprašanje. Slovenija torej lahko rečemo, da podpiramo to uredbo ali ne, tako zelo ABC me v bistvu zanima. V stališču pravite Slovenija podpira namen komisije, vendar meni, da so predlagane spremembe preuranjene. Pišete, da podpirate namen, ampak da konkretnemu predlogu pa ne morete pritrditi, ampak ne navedete eksplicitno tega, se pravi, kakšno je stališče do predloga uredbe. Hvala lepa.

Hvala lepa. Naslednji razpravljavec je gospod Franci Kepa. Izvolite.

Jaz bi se strinjal ne glede na prejšnja dognanja z mnenjem Državnega sveta, katerega je podal, in da se po njih ravnamo, kakor je dal mnenje Državni svet, da niso zadeve preuranjene. Hvala.

Hvala. Še kdo? Gospod Jelinčič Plemeniti. Izvolite.