Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani gostje.

Pričenjam 4. nujno sejo Odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ter vas vabljene in druge navzoče, ki ste se udeležili današnje seje, prav lepo pozdravljam. Še posebej pozdravljam med nami gostitelje današnje seje, direktorja Kmetijskega inštituta, doktorja Andreja Simončiča in njegove sodelavce. Poseben pozdrav seveda predvsem želim ministrici, doktor Pivčevi in njeni ekipi.

Že na začetku seje pa na seji, kot nadomestni članici in člani odbora s pooblastili trenutno sodelujejo: poslanca Branka Simonoviča bo zamenjal kolega Jurij Lep, je tukaj med nami, lepo pozdravljeni in kolegico Ivo Dimic bo zamenjala kolegica Ljudmila Novak, prav tako, gospa Novak, lepo pozdravljeni.

Torej, prehajam na določitev dnevnega reda seje odbora. S sklicem seje 21. septembra 2018 ste prejeli naslednji dnevni red:

1. predstavitev Kmetijskega inštituta Slovenije,

2. seznanitev s Poročilom o stanju kmetijstva, živilstva, gozdarstva, ribištva v letu 2017 v Sloveniji.

Ker do pričetka seje nisem prejel predloga za razširitev dnevnega reda oziroma za umik, je določeni dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem seje.

Na sejo ste torej vabljeni dr. Aleksandra Pivec, ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Kmetijski inštitut Slovenija, Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije in Sindikat kmetov Slovenija.

Pričenjamo s 1. TOČKO: PREDSTAVITEV KMETIJSKEGA INŠTITUTA SLOVENIJE. Besedo sedaj predajam gospodu direktorju, dr. Simončiču. Gospod direktor, lep pozdrav, beseda je vaša.

Hvala lepa. Najprej mi dovolite, da vas vse skupaj lepo pozdravim. V izredno zadovoljstvo in čast mi je, da nadaljujete s to tradicijo, ki jo zdaj ohranjamo že kar, lahko rečemo, vsaj kar sem že jaz tukaj, 15 let, da v okviru vsakega sklica Državnega zbora Odbora za kmetijstvo pridete tudi vsaj enkrat na Kmetijski inštitut, kjer vam tistim, ki niste podrobno seznanjeni z delom Kmetijskega inštituta, njegovo vlogo, da ne rečem, da nekateri niti niso v preteklosti vedeli, kje je Kmetijski inštitut lociran, tako da eno tako, čisto kratko predstavitev. Zato, najlepša hvala najprej Odboru za kmetijstvo, predsedniku Francu Brezniku in pa celotnemu Odboru za kmetijstvo.

Seveda bi v naši sredini želel še posebej toplo pozdravit novo ministrico, gospo Pivčevo in pa njeno ekipo, državno sekretarko Tanjo Strniša, direktorico direktorata, vse druge ostale, tako da, še enkrat, v imenu Kmetijskega inštituta, dobrodošli.

Namen današnje predstavitve, kot sem že dejal, je en tak kratek obris dejavnosti in pa aktivnosti, s katerimi se ukvarjamo na Kmetijskem inštitutu. Kot lahko vidite, je Kmetijski inštitut tukaj, na tej lokaciji sicer ne, ampak je že od leta 1898 preko šestih različnih držav in od 1996 leta naprej, v okviru zadnje, lahko rečemo, formacije, ko je postal javni raziskovalni zavod, eden šestnajstih zavodov, pod okriljem vlade Republike Slovenije in sicer, to glavno ustanoviteljstvo vrši, kot za vse ostale javne raziskovalne zavode, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport. V upravnem odboru pa imamo seveda potem tudi še predstavnike Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa Ministrstva za okolje. Skratka, to so ministrstva, ki so tako ali drugače povezana z našim delovanjem.

Trenutno, če pogledamo koliko nas je, koliko je tistih, ki na tem osrednjem Kmetijskem inštitutu delamo za kmetijstvo v širšem smislu, če tako rečemo? Ob letošnjem polletnem poročilu smo se prešteli, ne čez ure, ampak kot zaposleni, 191 zaposlenih, med temi 82 raziskovalcev, 52 doktorjev znanosti in pa seveda tudi 109 ostalih sodelavcev. Nekoliko je prišlo do spremembe strukture zaposlenih. Ker je sicer tudi med strokovnim osebjem kar nekaj bivših raziskovalcev, vendar zaradi zakonodaje je prišlo pač do teh težav, da predvsem strokovno osebje težko dosega in izpolnjuje vse pogoje za napredovanja, za delo in jim je bilo potem tudi lažje gleda na njihovo delo, da so prišli iz, če rečemo, skupine h0(?) v h1(?) med te strokovne sodelavce. Skratka, kakorkoli, 191 ljudi je trenutno na Kmetijskem inštitutu.

Kaj so te osnovne dejavnosti, s katerimi se ukvarjamo? Rečemo lahko, da so to tri osnovne dejavnosti, ki zaznamujejo naše delo. Prav gotovo je osnova razvojno raziskovalno delo, na področju kmetijstva in okolja, potem gre seveda za zelo pomembno, na teh raziskavah in razvojnem delu temelječem strokovnem delu, ki ga predvsem namenjamo ali izvajamo za potrebe naših ustanoviteljev, to je Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in pa Ministrstvo za okolje. In naslednje, kar je, so seveda tudi različne ekspertize, svetovanje, strokovna pomoč, tudi nadzor na podlagi raznih teh dodatnih pooblastil in pa akreditacij.

V zadnjem času se pa del naših teh najbolj izpostavljenih raziskovalcev in pa specialistov vključuje tudi v institucionalni in pa neinstitucionalni izobraževalni sistem in pa seveda tudi v druga posredovanja znanja različnim ciljnim skupinam.

Področja, katera so, so seveda zelo široka, seveda v okviru vsega ne pokrivamo kompletno vseh, potem tudi dejavnosti, nenazadnje je to težko, če vzamemo, da nas je zgolj in samo slabih 200, vendar če povzamem: rastlinska pridelava - vse tisto, kar je za Slovenijo najpomembnejše, varstvo rastlin v zadnjem času globalizacije čedalje bolj pomembno, predvsem zaradi karantenskih škodljivih organizmov. Potem je tu živinoreja v širšem smislu, poudarek je seveda največ na … pri živinoreji gre za govedorejo, v manjšem obsegu prašičerejo, precej pa je poudarka tudi na čebelarstvu. Sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo je eno izmed treh področij, ki mu ravno tako v zadnjem času namenjamo precej poudarka. Vemo namreč, da je Slovenija omejena z naravnimi viri, in sadjarstvo, vinogradništvo in vinarstvo je tisto, kjer lahko kljub vsemu na manjših površinah dosežeš nekaj več dohodka v primerjavi s poljedelstvom.

Ekonomika kmetijstva. To je ravno tako eno izmed področij, ki je na Kmetijskem inštitutu najbolj izpostavljeno, tudi Odboru za kmetijstvo najbolj poznano. Ker če potrebujete koga, potem je prav gotovo to enkrat oziroma dvakrat letno, ko sodelavci našega oddelka za ekonomiko kmetijstva poročajo skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo o izsledkih delovanja kmetijstva.

Kmetijsko strojništvo in energetika. Sicer manjše področje, manjši oddelek, pa kljub vsemu mislim, da po krivici zapostavljeno. Na žalost ni niti ene same, da rečemo, javne službe ali tudi strokovne naloge na tem področju, pa kljub vsemu vemo, da se vse strategije danes dotikajo krožnega gospodarstva, obnovljivih virov energije, digitalizacije in podobnih, če rečemo, visokoletečih takšnih pojmov, vendar ko gremo v prakso, vidimo, da je stanje na tem področju v Sloveniji precej slabo urejeno.

Potem pa je nekaj, kar je tudi izredno pomembno - kmetijska ekologija in varstvo naravnih virov. To je področje, ki mu namenjamo pozornost, če le, lahko rečemo, uradno preko oddelka posebnega v zadnjih petih letih, sicer pa vemo, da je sicer kmetijstvo bilo v zadnjih 20, 30 letih predvsem bolj namenjeno ohranjanju okolja, podeželja in je bila ta osnovna primarna pridelava hrane v precejšnji meri zapostavljena. Danes z vprašanjem prehranske varnosti in še nekaterih tudi drugih težav v zvezi s tem vemo, da je potrebno gledati ekologijo kot tudi kmetijsko pridelavo predvsem bolj povezano.

Tu bi samo pokazal, ker nimamo, ne vem, koliko časa – lahko rečemo v zadnjih 25 letih smo na Kmetijskem inštitutu imeli dve malo večji reorganizaciji. Prva je bila konec leta 2012, ko smo se združili s Centrom za razvoj kmetijstva in podeželja Jable. Takrat smo iz delnega, tretjinskega, da rečemo, lastnika ali ustanovitelja centra Jable, potem ko sta odstopila od lastništva Ministrstvo za kmetijstvo in pa Biotehniška fakulteta, uspeli, da smo ta Center za razvoj kmetijstva in podeželja priključili kot infrastrukturni center Jable h Kmetijskemu inštitutu. To smo izkoristili potem še tudi za nekatere druge notranje reorganizacije, kjer smo nekoliko bolj, če rečemo, tudi racionalno porazdelili ljudi, kot je na primer združitev sadjarjev, vinogradnikov in vinarjev, ki so bili prej ločeni v enoten oddelek, zaradi konflikta interesov in pa zaradi regulativ Bruseljske, smo Službo za uradno potrjevanje semenskega in sadilnega materiala izločili, če tako rečemo, iz strukture oddelkov kisa, iz poljedelskega oddelka in je sedaj to seveda en samostojen povsem oddelek direktno pod samim vodstvom, oziroma pod direktorjem. Kot sem pa že prej omenil, pa smo tudi v tem letu se odločili za čedalje večjega pomena ekologije in pa ohranjanje naravnih virov, da smo ustanovili tudi povesem nov oddelek za kmetijsko ekologijo in naravne vire.

Naslednja sprememba pa se je dogodila pred kratkim, to je kot vidite, datira na 28. junij 2018, ko smo skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ustanovili nov oddelek, Slovensko čebelarsko akademijo, o tem ste verjetno, ker ni to tako dolgo nazaj, kaj tudi slišali in pa zaradi tega, ker je čedalje pomembneje tudi zagotavljanje uspešnega prenosa tehnologij in znanja uporabnikov, dali tudi temu področju precej večji poudarek in smo ustanovili dve posebni projektni pisarni ali infrastrukturna oddelka. Kot sem že rekel projektna pisarna in pa pisarna za prenos tehnologij in znanja. To pomeni od polovice letošnjega leta imamo zdaj v naši strukturi tri nove oddelke.

Da uspemo vse to, kar se da dobro izvajati, se že dlje časa zavedamo, da je politika kakovosti tista, ki je izredno potrebna in to pogledno(?) smo že v letih pred, če rečemo skoraj 20 leti pričeli s prvimi sistemi kakovosti, akreditacijami, začeli smo z isto, s semenskim laboratorijem, potem smo s pomočjo Francozov, s francoskim laboratorijem Kofrak(?) dobili tudi akreditacijo enološkega laboratorija in pa agrokemijskega laboratorija. Lahko rečemo, da se je tudi slovenska akreditacija učila takrat na našem inštitutu, ko smo vzpostavljali slovensko akreditacijo, no in od takrat naprej kot vidite, tudi v letu 2007, smo pridobili sistem vodenja kakovosti ISO 9001 in od takrat naprej še kar nekaj tudi 17025 teh akreditacijskih listin in pa tudi mednarodne listine za dobro eksperimentalno prakso in pa dobro kmetijsko prakso, ki se tiče sadovnjaka. Tako da imamo vselej pred očmi vedno, da je potrebno delo, ki ga izvajamo opravljati na kar najvišjem nivoju in dobro organizirano, zato mislimo, da je potrebno napora, ki ga vlagamo v pridobivanje in pa ohranjanje teh certifikatov.

Zdaj, kje opravljamo svoje delo? Trenutno ste na osrednji zdaj naši ustanovi, na Kmetijskem inštitutu Slovenije, na Haketovi ulici 19. Ob tem imamo še kar nekaj poskusnih oziroma, če rečemo poskusnih centrov v okolici, v neposredni bližini. Od Čebelarskega centra v Seničnem, do Centra za krompir v Komendi pri Mostah. Potem je na Ljubljanskem barju proti Vrhniki, Lesno Brdo, kjer imamo jagodičje, predvsem ameriške borovnice, imamo v Lukovici sadovnjak Brdo in pa seveda našo največjo postajo kot sem že prej omenil, poskusni center v Jablah. Ob tem, da imamo vse te lokacije se seveda glavnina dogaja na infrastrukturnem centru Jable, kjer imamo zdaj ta center za prenos tehnologij in pa center za raziskave in poskusništvo. Vidite lahko spodaj levo, naše sedanje, če rečemo tudi nepremičnine, prostore, kjer izvajamo naše raziskave in ob tem imamo tudi 400 hektarjev zemljišč, 200 v najemu od sklada kmetijskih zemljišč, 200 pa neposredno od privatnih lastnikov, kar nam seveda povzroča precej velike težave, ker imamo vsako leto tudi več kot 200 pogodb s temi najemodajalci.

To je tudi lokacija, kjer si že z šestimi ministri pristojnimi za znanost prav tako tudi lahko rečemo ministri za kmetijstvo in za okolje, prizadevamo da bi vse dejavnosti Kmetijskega inštituta prestavili na območje Jabel. Na žalost smo to planirali, da se bo zgodilo ob pomoči evropskih sredstev, kar smo zamudili v prejšnji perspektivi, v tej perspektivi pa kot nekateri veste, drugi ne, je denarja za t.i. zidovje in pa za trde stvari izredno malo. Zdaj govorimo o samo t.i. mehkih vsebinah, kamor pa seveda rastlinjakov, stavb in podobnega ne moremo umeščati.

Zdaj, samo še, da pokažem tudi, da ne delamo samo v Ljubljani in v okolici Ljubljane. Vse razne ekološke poskuse, kjer preverjamo možnost pridelovanja različnih gojenih rastlin v različnih agroekoloških pogojih, opravljamo tudi po celi Sloveniji in sicer ob pomoči srednješolskih centrov, ob pomoči fakultet, ob pomoči kmetijsko-gozdarskih zavodov pa tudi pri posameznih lastnikih zemljišč, kjer vidimo, da so razmere za opravljanje teh poskusov primerne. Skratka, smo prisotni tudi drugod po Sloveniji.

Če zdaj omenimo na kratko povsem te naše tri osnovne dejavnosti ali pa te tri sklope, ki so. Eno smo rekli, da so raziskovalne aktivnosti, potem lahko vidite tukaj v teh dveh stolpcih, da naše raziskovalno delo razvojno temelji na nalogah, ki so vezane na Slovenijo in pa potem tudi sodelovanje v okviru Evropske in širšega mednarodnega prostora. Tisto, kar so strokovne naloge ali pa javna služba v kmetijstvu, pomeni v znanosti raziskovalni program. Mi imamo dva takšna raziskovalna programa na Kmetijskem inštitutu, eno trajnostno kmetijstvo, drugi program je agro diverziteta, z enim pa sodelujemo z Univerzo v Ljubljani, z Biotehniško fakulteto in sicer na področju ekonomike agroživilstva in naravnih virov. Kar je tukaj za povedati je zgolj to, da so sistemi razdeljevanja sredstev izredno stari in zaradi tega imamo mi že lahko rečemo vse od leta 1996 t.i. kvoto sedmih »full time-ov«, kar pomeni za praktično 100 raziskovalcev dobimo samo sedem plačanih delovnih mest stabilnega financiranja, vse ostalo moramo pridobiti preko kompetentnih projektov, ki so navedeni spodaj – od temeljnih projektov, aplikativnih, ciljnih raziskovanj, podoktorski projekt raziskovalci na začetku kariere, nekateri to poznate, to je eden izmed institutov, financiran iz kohezijskih sredstev – skratka, iz evropskega denarja in je namenjen preprečevanju bega možganov iz Slovenije, ampak to pomeni, to ni nek dodaten denar, to pomeni, če uspeš ta denar pridobiti, dobiš oziroma zaposliš nezaposlenega raziskovalca za obdobje treh let. In pa seveda različni projekti z uporabniki.

Da smo lahko preživeli v zadnjih desetih letih krize, lahko rečemo, da je predvsem posledica zelo intenzivnega, agresivnega dela na evropskih projektih, tako lahko rečemo in bomo v nadaljevanju videli, da smo nekje iz 1 %, 2 %, ki smo jih dobili v prihodkih v preteklih letih ali pa v letu 2000, prišli v letih 2015, 2016, 2017, 2018 že krepko 10 %, kar pomeni, da smo lahko zadržali ljudi, oziroma celo zaposlili nove, je bila edina možnost, da smo uspešno pridobivali evropske projekte. Seveda niso vsi tako finančno zanimivi, eni, lahko rečemo tudi zanimivi posredno, predvsem zato, da lahko preko sodelovanja z drugimi institucijami potem navezuješ stike, se mrežiš in v nadaljevanju prijavljaš projekte.

Tako da strokovne naloge na področju kmetijstva, predvsem in v manjši meri okolja vidimo, ne bomo jih posebej naštevali, mislim,d a se bomo o teh stvareh še posebej potem z Ministrstvom za kmetijstvo pogovarjali in tudi iskali možnosti še za uspešnejše sodelovanje, tako da lahko vidimo, da so te strokovne naloge iz zelo širokega spektra področij, ki jih pa seveda izvajamo skupaj tudi z drugimi izvajalci v slovenskem prostoru kot je Kmetijsko-gozdarska zbornica, zavodi in pa, potem tudi različni instituti in fakultete. Svetovalno delo je vključeno več ali manj posredno. Do leta 1998 smo bili sestavni del svetovalne službe in izvajalci specialistično službo. Od leta 1998 moramo reči, da je sedaj to več ali manj zgolj na podlagi dogovorov in pa, potem načina dela, ki ga predvidevajo v zadnjem času tudi posamezne te javne službe oziroma strokovne naloge.

Kar se tiče financiranja zgolj kot informacijo. Lahko vidimo, da smo od leta 2000 do leta 2018 več kod ali približno podvojili naš proračun. Vidi se kje je nastala luknja- ob začetku krize v letu 2009 in naprej. Kot sem že dejal ta vzpon v zadnjih letih gre predvsem, potem tudi na račun pridobivanja raznih kompetentnih sredstev v okviru različnih projektov. Če vzamemo tukaj samo računovodsko delitev kaj je javno kaj je pa trg. Nekoliko lahko rečemo, da zavaja. Ker, če tukaj vidimo bi mislili, da nam je bistveno boljše kot nam je v resnici, da imamo več kot 75 % javnih sredstev, ampak od teh javnih sredstev 75 % kot sem že dejal jih je zgolj polovica tistih, ki imajo neko naravo stabilnega financiranja, drugo so projekti, kar se vidi na naslednji prosojnici. Če vidimo, da smo nekje od leta 2000 sta se Ministrstvo za kmetijstvo in pa Ministrstvo za znanost nekje izmenjavala nekje med 35, 37 % in v času nastanka krize je seveda to precej potem padlo. V zadnjem času počasi zopet narašča, pri čemer vidimo, da je sedaj zopet prevzelo vodilno vlogo Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Da na Ministrstvu za izobraževanje kljub tem stalnim obljubam kdaj bodo dvignili proračun iz 0,4 na neki 1 % in pa na 3 % skupno z zasebnim sektorjem. Lahko vidimo, da so razpisi skratka niti srečke ne moreš kupiti ne, da bi lahko kakšen dodaten denar dobil. Zato se sedaj v zadnjem času kot vidite ta tukaj črta oziroma če rečemo tudi skupina prihodkov, ki jih štejemo med ostale tukaj smo že prej omenili, da gre za to, da so tukaj različni projekti mednarodni tudi domači tržni. Tukaj je od teh slabih 15 % sedaj v letošnjem letu 12 % zgolj sredstev iz evropskih projektov.

Tako tudi zgleda. Zakaj je to slabo, če tako rečemo kot javni zavod? Če tukaj pogledamo smo imeli v letu 2010 50 tisoč evrov zgolj in lahko rečemo samo dva projekta. Sedaj trenutno imamo 10 in več projektov in praktično milijon evrov in načrtovati strategijo, kadrovsko politiko razvoja instituta in vse skupaj je izredno težko, ker ne veš. Kot vidite takoj, ko se bo sedaj 2020 končala naslednje perspektivno obdobje ne bo razpisov ne bo projektov ne bo denarja, če pride še kakšna kriza zraven smo lahko zopet v zagati. To pomeni, da je sicer lepo kadar imaš ta denar je pa izredno slabo to za naše zaposlene tudi za mlade ljudi, ker večinoma v takih primerih težko vzdržuješ in zaposluješ kadre predvsem pa delaš na nekih dolgoročnih strategijah. V tem trenutku kot vidimo imamo 21 mednarodnih projektov, da jih ne bom našteval. Predvsem bi želel izpostaviti tega zadnjega - mogoče ste kaj slišali o tem - v tem trenutku prijavljam drugo fazo projekta / nerazumljivo/ - projekt, ki je vreden 15 milijonov samo bruseljskega denarja - in pa če uspemo ta projekt dobiti, se država Slovenija obveže, da da najmanj enkrat toliko sredstev za infrastrukturo. Zakaj polagam na toliko napora za ta projekt? Ker je to edini način, da pridemo do možnosti izgradnje novega inštituta na območju / nerazumljivo/ s temi kohezijskimi sredstvi, ki bi jih dala država na 15 milijonov evropskega denarja, ki bi bil pa namenjen zopet tem kot smo rekli mehkim vsebinam. To je projekt, ki je namenjen manj razvitim državam pod 85 % BDP EU in bi morali mi verjetno vsi skupaj temu še toliko več pozornosti posvetiti, da bi nam uspelo ta projekt dobiti. Prišli smo iz nekih 250 projektov lansko leto v izbor 30, ki smo dobili možnost in sredstva, da smo sedaj celo leto pripravljali vlogo »business plan« »business model« »feasibility study«, zato da ga bomo sedaj 15. novembra oddali in potem nekje marca bomo videli ali smo uspeli ta sredstva pridobiti. Če jih bomo, potem lahko rečemo, da bomo bistveno lažje dihali in da bo tako kmetijskem institutu kot slovenskemu kmetijstvu precej lažje, da se konsolidiramo.

Sedaj samo še zadnja dva slaida ali kolikor imamo. Dolgoročni cilj in vizija ravno v tem času imamo samo še dobrih 14 dni, tri tedne časa, da pripravimo srednjeročni načrt programa dela Kmetijskega instituta. To je v teh razmerah izredno težko delati, ker ko ne veš kako bom preživel tekoče leto ali naslednje leto, koliko denarja boš imel je seveda še toliko težje pripravljati programe do leta 2023, vendar do neke mere vsaj te osnovne dejavnosti in tisto, kar vemo, da bomo delali, kar smo se uspeli dogovoriti bo notri bo pa težko ne vem kako ambiciozno nastavljati in zastavljati cilje, če kot pravimo ne vemo recimo kljub temu, da sedaj obljubljajo vse politične stranke, da bomo za 250 % dvignili sredstva za znanost in razvoj, ampak to govorimo že 15 let. To se pravi tudi sedanji minister za visoko šolstvo, znanost in šport z vsako njegovo izjavo je lahko rečemo daje vedeti, da bodo šli v to smer. Jaz upam, da se bo to res zgodilo, vendar pa je takšne stvari po tem, ko veš, da si že v preteklosti bil deležen takih obljub to težko, potem spraviti v neke dokumente, ker nenazadnje boš moral ali pa vsaj mene bodo za te in pa kmetijske institut za te, potem obljube držali za besedo. To se pravi, za enkrat v tem trenutku imamo predvsem prostorske stiske. V kolikor bi prišlo do vzpostavitve in izgradnje infrastrukturnega centra Jable bi se verjetno vse te zadeve bistveno hitreje rešile in tudi učinek in delovanje kmetijskega instituta bi lahko prišlo na bistveno višjo raven. Tudi načrti so že lep čas pripravljeni tudi prva gradbena dovoljenja, vendar vse to nič ne koristi, če ni v ozadju denarja.

Jaz bi s tem zaključil, da bo preostalo več časa za sejo i pa, potem še tudi za eventualna vprašanja in pa za ogled instituta.

V tem trenutku najlepša hvala za pozornost.

Hvala za seznanitev dr. Simončič.

Preden nadaljujem s sejo, kolegice in kolegi, v kolikor je v tem delu seje kakšno vprašanje za vodjo dr. Simončiča, potem kar na dan z besedo. Ni nobenih vprašanj, je vse znano… Izvolite, kolega Doblekar.

Imate besedo.

Hvala lepa za besedo.

Ne bom preveč dolgovezil, ampak par stvari bi mogoče samo vprašal ali boste lahko še pojasnili.

Kar se tiče sodelovanja z izobraževalnimi ustanovami ste sicer malo omenil pa me vseeno zanima kako je s tem. Kmetijsko strojništvo in energetika kje je razlog zakaj to ne funkcionira? Malo bolj, če lahko kakšno ozadje. O financiranju sem hotel vprašati, pa ste nekaj povedali. Imate dobre obete z novo Vlado, kot kaže, ali pač še ne, ste se že kaj več o tem pogovarjali?

Koliko, konkretno, sredstev iz EU ste dobili že doslej?

Beg možganov ste omenili. Kakšna je učinkovitost tega vašega truda, da bi bilo čim manj bega možganov?

Svetovanje, ste tudi omenili, da svetujete. Pa me zanima, katerega načina se najbolj poslužujejo ljudje in kdo. In pa kako je z oglaševanjem oziroma kako bi mi kot državljani lahko vedeli, da vi lahko tudi svetujete, da bi se ljudje tega morda več posluževali.

Želim vam veliko sreče pri tem evropskem projektu, da bote še enkrat toliko dobili pa od države, kakor ste rekli, da ta center Jable zgradite.

Hvala lepa.

Dr. Simončič, ali lahko odgovorite, prosim.

Hvala lepa.

Vprašanj je bilo kar veliko. Začeli ste… / oglašanje v ozadju/ Ja. Naš inštitut je prvenstveno namenjen raziskovalno-razvojni dejavnosti. Kljub vsemu je v tem trenutku, mislim, da 16, 17 naših sodelavcev vpetih v sodelovanje na vseh univerzah, slovenskih, in fakultetah, tudi nekaterih visokih šolah. Ampak, če tako rečemo, to ni tisti naš »corp business«, osnovno delo in zaradi tega se mi vključujemo v to pedagoško delo tam, kjer je interes, če tako rečemo, na teh izobraževalnih institucijah. Imamo sicer tudi mi vsi javni raziskovalni zavodi možnost in pravico, da ustanavljamo sami visokošolske institucije, zavode, ampak če smo realni, vemo, da je sploh v kmetijstvu kvečjemu polovice šol preveč na vseh nivojih. Tako naj bi to absolutno bilo smotrno in smiselno. Je pa smiselno in smotrno, da bi se te institucije ali pa zavodi, izobraževalni, nekoliko bolj specializirali in da bi se izkoristile kapacitete ljudi, strokovnjakov iz cele Slovenije, da bi dejansko posredovali dijakom, študentom, doktorantom znanje iz prve roke, od tistih, ki to najbolje obvladajo.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, to je pa tako, a veste, če imate vi zakonodajo iz Evrope, ki nekaj predpisuje, zato tudi lahko vidimo, kje so danes najbolje organizirane službe ali pa strokovno delo na področju kmetijstva, predvsem tam, kjer je zelo močna evropska zakonodaja, ki se mora potem preko nacionalne zakonodaje implementirati. In če to vidimo, potem lahko pogledate, da je v tem trenutku področje fitofarmacevtskih sredstev, zdravstvenega varstva rastlin in še kakšno izmed teh področij, ki je zelo regulirano, ampak to pomeni, da nam že sama Evropa narekuje način dela. Medtem ko pri kmetijskem strojništvu je treba povedati, da ni nobenih nekih posebnih usmeritev, pravnih podlag, razen raznih teh strateških dokumentov. In v tej situaciji, ko vidimo, da niti ni projektov, da je za celo področje biotehnikov ali za celo naše področje kvečjemu en projekt ali dva, ki ju razpišejo. Skratka, da smo mi v nekih desetih letih iz 15 projektov znotraj nacionalnega financiranja padli na zgolj en projekt. Vidimo, kako težka je situacija. In je potem določenim področjem izredno težko priti do financiranja, sploh pa do nekega stabilnega financiranja.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, to sem pokazal, mislim, da na grafu. Na tem grafu v tem trenutku, mislim, da imamo okrog en milijon, kar pomeni od 8 milijonov en milijon evropskih sredstev, je to tam kar precej več kot 1 %. Kot pa pravimo, je to izredno dvorezen meč, ker v enem trenutku potem ti vlagaš, delaš na nekem področju. Vemo, da je vsak projekt nekoliko specifičen in potem, ko se projekt zaključi, se večkrat dogodi, da imamo izredno velike težave s financiranjem teh ljudi, ki izgubijo vir financiranja.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, beg možganov je, lahko rečemo, v tem trenutku problem cele vzhodne Evrope, centralne Evrope, vsi gremo ali grejo nekam proti zahodu in severu. S tem da tu je potrebno v zadnjem času omeniti, da mi na področju kmetijstva imamo predvsem to težavo, da v enem trenutku celo uspemo pridobiti kje kakšna sredstva, pa ni ustreznih ljudi. Potem imamo pa ljudi ali pa dobre strokovnjake, tudi mogoče kakšne povratnike iz študija v tujini, pa nimamo tu pri nas sredstev. Skratka, je sistem dosti tog in tudi na ta način potem težko uskladiš, da bi lahko določena področja uspešno pokrival in istočasno pridobil tudi ljudi. Mladi pa, kot vemo, danes niso več tako, kako naj rečem, potrpežljivi, so tudi bistveno bolj prilagojeni tem novim razmeram in jim tudi ni danes ne vem kako velika težava iti zgolj v Avstrijo, Nemčijo ali pa tudi proti Angliji ali kamorkoli drugam.

/ oglašanje v ozadju/ Ja, to je dosti široko vprašanje. Svetovanje pa prenos znanja je nekaj, s čimer se ukvarja danes tudi celotna Evropa. Zato smo tudi mi, kot pravim, delno ta oddelek ustanovili, pisarno za prenos znanja in tehnologij. Skratka, učinkovito ustvarjanje novega znanja, pa potem tudi skrb, da to znanje poskušaš zaščititi ali ga prodati, in istočasno tudi v najkrajšem možnem času prenesti do končnega uporabnika. Da je pa ta cel sistem učinkovit, je pa to stvar več, če rečem, deležnikov. In to težko gledamo zdaj zgolj en segment. Če rečemo, naši uporabniki so lahko v okviru tega svetovanja različni, od kmetov, živilsko-predelovalne industrije, podjetij, nevladnih organizacij, ministrstev. Vsi ti so tisti, ki tako ali drugače sodelujejo z nami in tudi izvajajo politike ali pa strategije na podlagi dela ali pa izsledkov, ki jih pridobivamo na Kmetijskem inštitutu.

/ oglašanje v ozadju/ Ne, da nima, mislim, »nima posluha«, a veste, kako je… / oglašanje v ozadju/ Ja, ne, cel direktorat za investicije na Ministrstvu za izobraževanje ima en milijon denarja, mislim, da za investicije v raziskovalni sferi. To pomeni, mi imamo pa zdaj, če rečemo, gradbeni projekt, ki je vreden lahko nekje med 30 in 45 milijonov. V vrsti nas čaka pa od Narodne univerzitetne knjižnice do Nacionalnega inštituta za biologijo, do Jožefa Stefana, cela vrsta fakultet in univerz, ki potrebujejo prostore. Skratka, to bo kar zelo velik zalogaj za vse vas, ki boste odločali v Državnem zboru o prioritetah. Vendar je pa tudi res, da ne more biti vedno prioriteta gašenje in ena področja, ki so pa seveda, lahko rečemo, tudi vreča brez dna.

/ oglašanje v ozadju/

Hvala.

Prijavljena je še kolegica Ljudmila Novak.

Hvala za besedo.

Lep pozdrav vsem!

Mene pa zanima, v kakšni fazi pa je zdaj pridobivanje dovoljenja za ta projekt Center v Jablah, ker vem, da so tam grajski hlevi, ki so zaščiteni, čeprav so v slabem stanju, pa vsi vemo, da nastanejo velike težave, kadar hočemo kaj takega podreti. Ali je mišljena obnova ali je mišljeno, da se bo to v celoti podrlo in se bodo zgradili novi objekti?

Hvala.

Hvala.

Zdaj, ko sem kazal to sliko, trenutno območje, jabelsko, vse v principu, z izjemo tega, kar ste zdajle omenili, starih grajskih hlevov, bi se moralo podreti pod gradom. To pa zato, ker na tem spomeniškem varstvu na enoti v Kranju želijo imeti z gradu dol lepo veduto, velike vrtove in povsem prilagojeno gradnjo, vendar vse to seveda pomeni bistveno dražjo gradnjo. Tudi zaradi vseh teh zahtev, če rečemo, centra v Kranju smo zamudili v prejšnji perspektivi, da bi lahko s pomočjo evropskih sredstev inštitut v Jablah postavili. Tako da še vedno velja to, da bi se naj stari grajski hlevi obnavljali, ampak zdaj je samo odvisno, kdaj, kako, na kakšen način, ker mi smo imeli, kot veste, prej tudi v naši posesti, ne bom rekel lasti, jabelski grad, vendar smo ta grad, zdaj že koliko, štiri vlade nazaj pred predsedovanjem predali nazaj Vladi in Ministrstvu za zunanje zadeve. V zameno bi morali dobiti vsaj tisti denar, ki smo ga vložili v grad, na žalost, tako si lahko izračunate, kdo je bil takrat, ampak ob obljubah kmetijskega resorja in zunanjih zadev bi naj, kot smo rekli, zdaj je teh približno 4 milijone evrov šlo, dobili teh sredstev in bi jih vložili v obnovo spodnjega dela Jabel. Vendar se je to potem pozabilo in s tistim denarjem ni bilo ničesar. Zdaj bomo morali pa verjetno graditi po fazah in je zopet stvar takšna, da nam je seveda prioriteta laboratorij, center za raziskave, rastlinjaki, bi pa želeli čim večji del KIS prestaviti na to območje, da ne bi bili razdeljeni. Še vedno je pa problem, kako naenkrat pridobiti toliko sredstev, da bi celotno investicijo do konca izpeljali na območju Jabel. Tako da tu bomo zdaj videli, po kakšnem pristopu bomo sploh šli. Mislim, da se bo slej ko prej to moralo tudi na nivoju Ministrstva za izobraževanje skupaj z Ministrstvom za kmetijstvo in za okolje razčistiti. Ne nazadnje, začetki in načrt izgradnje je bil postavljen, kot sem že prej rekel, pred šestimi vladami oziroma ko je bil še minister Zupan in na naši strani minister But in Lukačičeva. Takrat je bil podpis in tudi namera Vlade, da se postavi ta center za kmetijstvo.

Je še kakšno vprašanje? Prijavila se je še kolegica Violeta Tomić. Izvolite.