Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Začenjam z 2. redno sejo Odbora za zunanjo politiko. Obveščam vas, da nimamo zadržanih in nimamo opravičenih, vsaj za enkrat ne. pozdravljam vse prisotne, ekipo iz Ministrstva za zunanje zadeve, še posebej novega državnega sekretarja gospoda Dobrana Božiča in seveda predstavnika Državnega sveta, gospoda Samer Khalil.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. 25. 9. 2018 ste prejeli obvestilo o širitvi s točko 2.a glede na določilo 154.d člena Poslovnika Državnega zbora, glasovanje tako ni potrebno. Tako je določen s sklicem in z določeno širitvijo.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA SKLEPA SVETA O PODPISU V IMENU EVROPSKE UNIJE, SPORAZUMA V OBLIKI IZMENJAVE VPISA MED EVROPSKO UNIJO IN KRALJEVINO MAROKO O SPREMEMBI PROTOKOLOV, ŠT. 1 IN ŠT. 4 K EVRO-MEDITERANSKEMU PRIDRUŽITVENEMU SPORAZUMU MED EVROPSKIMI SKUPNOSTMI IN NJIHOVIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER KRALJEVINO MAROKO NA DRUGI STRANI.

Gradivo k tej točki smo prejeli od Vlade, 30. 8., na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med državnim zborom in Vlado o zadevah Evropske unije in tretjim odstavkom 88. člena Zakona o zunanjih zadevah. Dne 21. september 2018 ste prejeli tudi mnenje Komisije za mednarodne odnose in Evropske zadeve Državnega sveta, ki predlog stališča podpira. Skrajni rok za obravnavo predloga stališča v Državnem zboru je 28. 9. 2018. Gradivo je bilo v skladu z določili Poslovnika Državnega zbora dodeljeno v obravnavo odboru za zunanjo politiko kot pristojnemu odboru.

Najprej prosim predstavnika ministrstva za zunanje zadeve, da nam predstavi predlog sklepa sveta in zlasti predlog stališča Republike Slovenije.

Izvolite, gospod Dobran Božič, imate besedo.

Gospod predsednik, najlepša hvala. Spoštovane gospe poslanke, spoštovani gospodje poslanci!

Torej pred nami je predlog sklepa o podpisu imena Evropske unije, sporazum v obliki izmenjave pisem med Evropsko unijo in Kraljevino Maroko. Treba je poudariti, da je Maroko pomemben partner Evropske unije v boju proti terorizmu oziroma pri ilegalnih migracijah, predvsem gre za izmenjavo varnostnih podatkov. S tem predlogom se samo odpravlja pomanjkljivost skladno z odločbo Evropskega sodišča in se ne posega v proces reševanja vprašanja Zahodne Sahare, ki poteka tako ali tako posebej pod okriljem združenih narodov.

Glede trgovinske menjave, sodelovanja z Marokom. Mi predlagamo, da se k sporazumu pridružimo in da podpišemo sporazum.

Besedo dajem predstavniku Komisije za mednarodne odnose in Evropske zadeve Državnega svata, gospodu Samer Khalil. Izvolite, imate besedo.

predsedujoči, hvala lepa za besedo.

Komisija za mednarodne odnose in Evropske zadeve je točko obravnavala na 12. seji, 18. Septembra in soglasno sprejela mnenje, da podpira predlog stališča Republike Slovenije do predloga.

Hvala.

Hvala lepa Državnemu svetu.

Odpiram razpravo poslank in poslancev. Imam dva prijavljena razpravljavca. Kot prvi dobi besedo dr. Tašner Vatovec, pripravi naj se gospod Primož Siter. Izvolite, gospod Vatove, imate besedo.

Najlepša hvala, predsednik. Dobro jutro vsem.

Ta uvodna predstavitev je bila sicer zelo skopa, je pa v bistvu državni sekretar izpostavil tisto kar je verjetno problematično, torej da se ta protokola ne spreminjata tako, da bi vplivala na status Zahodne Sahare.

Kolikor sem jaz seznanjen s temi postopki, je Evropska komisija v pogovorih oziroma v posvetovanjih navedla, da se je sestala tudi s približno 90 organizacijami in posamezniki, ki so predstavniki Zahodne Sahare, kar pa bi se naj kasneje izkazalo za neresnično trditev. Fronta Polisario, ki je po Združenih narodih tudi uradni zastopnik Zahodnosaharcev, ni potrdila teh sprememb, teh amandmajev k protokolom. Tako me zanima, zakaj Slovenija podpira to stališče, ker ne nazadnje vpliva tudi na to, kako razumemo status Zahodne Sahare in kakšna je vloga maroške okupacije tega teritorija. To je ena stvar. Druga stvar pa je, ali ste preverili sploh te trditve oziroma ali je upoštevana volja Zahodnosaharcev pri tem procesu.

Hvala lepa.

Besedo dajem gospodu Primožu Siterju. Naj opozorim, da imamo še dva razpravljavca, tako bi predlagal, da zberemo najprej ta grozd štirih in potem bomo dali besedo gospodu državnemu sekretarju.

Gospod Primož Siter, izvolite, imate besedo.

Najlepša hvala.

Lepo dobro jutro še z moje strani!

Jaz bi se oprl na stališče Vlade, ki ga imate, kolegice in kolegi, v gradivu. In sicer, pod točko b preberem eno malenkost in bom prosil spoštovanega gosta za pojasnilo. Torej, točka b pravi: »Tudi v prihodnje Maroko ostaja pomemben partner Evropske unije v boju proti terorizmu s poudarkom na izmenjavi varnostnih podatkov, v boju proti terorizmu in vračanju nelegalnih migrantov.« Ni problematika zgolj vezana na to vsebino, bržkone je bolj generalna, bolj globalna, ampak zanima me, kakšen je sploh ta postopek vračanja beguncev, v kakšni povezavi, praktično, operativno, je Slovenija vpletena oziroma povezana z Marokom. Kako bi vi sploh definirali nelegalnega migranta - jaz razumem, da je lahko prestop meje nelegalen, človeka označiti za nelegalnega, je malo drugačna trditev.

Torej, kakšen je postopek vračanja beguncev in kako bi definirali sami nelegalnega migranta. Hvala lepa.

Besedo ima dr. Milan Brglez, pripravi naj se gospod Zmago Jelinčič Plemeniti. Dr. Brglez, izvolite.

Najlepša hvala.

Jaz niti ne bom imel vprašanja, ampak bolj neko realistično oceno tega, da je tisto, kar je sodišče pač naredilo, maksimalno, kar je bilo znotraj obstoječih razmer možno, glede na to, da je Evropska unija dolžna spoštovati tudi pravico narodov oziroma ljudstva do samoodločbe. Situacije so zelo različne pri teh vprašanjih in to je treba razumeti tudi znotraj celotnega tovrstnega konteksta in temu pravzaprav prilagoditi sam sporazum. Dejstvo pa je, da je veliko takšnih zadev, kjer se lahko pravica do samoodločbe tako ali drugače izkaže. In mislim, da je za nas poleg vsega ostalega relevantno tudi to, kako se do posameznih vprašanj obnašajo po eni strani sami Združeni narodi, na drugi strani pa situacija na terenu, ampak, saj pravim, zadeve so zelo, zelo različne. Vem, da se evropske institucije in Evropski parlament lažje sooča s temi vprašanji, ker ima dejansko tu malo več svobode in si lahko dopušča več svobode, kot bi si jo lahko same države, glede na tisto, kako je njihova ustaljena zadeva. So pa situacije zelo podobne v nekaterih drugih primerih. Jaz mislim, da mora Slovenija težiti k temu, da je v dobrih odnosih z, kakorkoli že definiramo, obema stranema.

Hvala.