Spoštovane gospe poslanke, gospodi poslanci, gospe in gospodje, vabljeni in ostali prisotni.

Začenjam 1. sejo Odbora za finance. Obveščam vas, da sta zadržana in se seje ne moreta udeležiti naslednja člana odbora: poslanec Franc Kramar in poslanec Andrej Šircelj. Kot nadomestni član odbora bo danes pri seji odbora sodeloval poslanec Žan Mahnič, namesto poslanca Anžeta Logarja.

S sklicem seje ste prejeli predlagan dnevni red seje odbora. Članice in člane obveščam, da so dne 17. septembra 2018 prejeli obvestilo o širitvi s tremi temami glede zadev Evropske unije in sicer pod točkami A1, A2 in A3, na podlagi 154d. člena Poslovnika, ki ureja zadeve Evropske unije in Predlog za širitev z naslednjo točko dnevnega reda. In sicer, kot 10. točka dnevnega reda: Poročilo glede opravljenega nadzora Družbe za Upravljanje Terjatev Bank d. d., ter izdanih pisnih usmeritev za obdobje od 1. aprila do 30. junija 2018.

Prehajamo na odločanje o Predlogu za širitev. S sporočilom glede opravljenega nadzora Družbe za Upravljanje Terjatev Bank. Ali želi v zvezi s tem predlogom, predstavnik ministrstva za finance, podati dodatno mnenje? Ne želite, hvala.

Ali želi kdo od predstavnikov poslanskih skupin, podati dodatno mnenje? Ne želi nihče.

Potem glasujemo o širitvi dnevnega reda. Začenjam glasovanje.

Kdo je za? (11 članov.) Kdo je proti? (Nihče.)

Ugotavljam, da je Predlog za širitev z 10. točko dnevnega reda sprejet.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel drugih predlogov v zvezi z dnevnim redom, ugotavljam, da je določen takšen dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem seje odbora, skupaj s širitvijo.

Gospe poslanke, gospodje poslanci, preden preidem na a1 točko dnevnega reda, vas obveščam, da bom v skladu s 65. členom Poslovnika na prošnjo Ministrstva za finance zamenjal vrstni red točk in sicer bo takoj za 1. točko dnevnega reda, to se pravi za letnim poročilom o poslovanju Družbe za upravljanje terjatev bank za leto 2017, na vrsti 9. in 10. točka dnevnega reda. To se pravi, poročila glede opravljenega nadzora Družbe za upravljanje terjatev bank d. d., ter izdanih pisnih usmeritev, za dve obdobji, od 1. januarja do 31. marca 2018 in od 1. aprila do 30. junija 2018. Ostale točke se na ta način ustrezno preštevilčijo in vrstni red ostalih točk ostane nespremenjen.

Ali kdo morda nasprotuje temu predlogu? Če ne, potem ugotavljam, da je dnevni red sprejet.

Prejeli smo še eno pooblastilo in sicer bo poslanka Iva Dimic nadomeščala na delu seje današnjega Odbora za finance, sicer člana odbora, Jožefa Horvata. Vidim tudi, da je prisoten poslanec gospod Šircelj, ki sem ga prej opravičil, tako da tisto opravičilo je zdaj anulirano. Vidimo tudi sami njegovo fizično prisotnost, pozdravljeni.

Gospe in gospodje, prehajamo na obravnavo A1. TOČKE DNEVNEGA REDA, in sicer je to PREDLOG STALIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE DO PREDLOGA UREDBE EVROPSKEGA PARLAMENTA IN SVETA O VZPOSTAVITVI PROGRAMA INVEST EU. Gradivo k tej točki smo prejeli od vlade dne 12. septembra letošnjega leta, na podlagi prvega odstavka 4. člena Zakona o sodelovanju med Državnim zborom in vlado o zadevah Evropske unije. Predlagatelj stališča Republike Slovenije za to točko dnevnega reda, in tudi za naslednji dve točki, je vlada. Odbor bo kot matično delovno telo to in naslednji dve točki obravnaval na podlagi drugega odstavka, 154.h člena Poslovnika Državnega zbora. Svoje poročilo bo posredoval pristojnemu odboru, torej Odboru za zadeve Evropske unije. Poslovniško določen rok za vložitev amandmajev matičnega delovnega telesa je najkasneje 2 dni pred sejo pristojnega odbora.

K točkam A1, A2 in A3 so bili vabljeni predstavniki in predstavnice Ministrstva za finance. Predstavnika oziroma predstavnice Ministrstva za finance prosim za dopolnilno obrazložitev. To boste vi, gospod državni sekretar Dragonja, tako, potem vam dajem besedo in vas prosim za dopolnilno obrazložitev, izvolite.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani ostali prisotni. Naložbeni načrt za Evropo ali tako imenovan Junckerjev načrt se je izkazal za uspešnega pri podpori zasebnim naložbam in ustvarjanju novih delovnih mest v Evropi. Do zdaj je spodbudil za skoraj 290 milijard evrov naložb ter zagotovil financiranje cca. 635 tisoč malih podjetij.

Invest EU je iniciativa Evropske komisije, ki pomeni nadaljevanje in razširitev uspešnega naložbenega modela na številne programe financiranja EU, pri čemer bo poseben poudarek namenjen socialnim naložbam. Program Invest EU bo nadaljeval uspešen model naložbenega načrta za Evropo, ki temelji na povezovanju javnih in zasebnih naložb, ter še naprej spodbujal ustvarjanje delovnih mest, naložb in investicij. Nov program bodo sestavljali sklad Invest EU, vozlišče za naložbe Invest EU in portal Invest EU. Komisija predlaga, da se skladu nameni 15,2 milijardi evrov, kar bo omogočilo za 38 milijard evrov jamstev iz proračuna Evropske unije v podporo strateško pomembnim projektom. Po pričakovanjih komisije, naj bi sklad Invest EU v naslednjem sedem letnem obdobju spodbudil za več kot 650 milijard evrov dodatnih naložb v Evropi.

Predlog stališča je, da Republika Slovenija pozdravlja združitev štirinajstih obstoječih programov v enega, saj bodo zagotovljene enotne proračunske garancije. Pregledno, ne bo več razdrobljenost in prekrivanja različnih programov. Prisotne bodo ponastavitve v procesih, zagotovljena pa bo tudi večja stroškovna učinkovitost. Slovenija predlaga, da Evropska komisija poskrbi za nadaljnjo pojasnitev in razmejitev programov in ukrepov, ki so sofinancirani iz kohezijske in strukturne politike, kot tudi njihovo prilivanje in komplementarnost. Za manjše države članice in za razvojne banke, javne sklade in druge finančne posrednike, je izjemnega pomena poznavanje razpoložljivosti finančnih virov. Pričakujemo tudi usklajen predlog med Evropsko investicijsko banko in stališč nacionalnih bank držav članic do Evropske komisije.

Omenjeno posebej zanima v luči obravnave zagotavljanja ali predajanja sredstev v upravljanje, kar je možno preko bilance stanja ali z denarnimi tokovi, ter metodoloških navodil glede garancij in finančnih inštrumentov, povezanih z ES 2010 metodologijo. Evropska komisija mora imeti vnaprej usklajeno navodilo z Eurostatom. Republika Slovenija pred potrditvijo predloga uredbe pričakuje dodatna pojasnila Evropske komisije glede vloge nacionalnih promocijskih bank, ter vlogo Evropske investicijske banke. Prav tako je potrebno pridobiti dodatna pojasnila glede samega postopka izvedbe in odobritve koriščenja sklada Invest EU. Prav tako pričakujemo, da ne bo prihajalo do prefinanciranja velikih držav, preferiranja velikih držav in finančnih institucij oziroma, da bodo dostop do teh sredstev imele tudi manjše države članice in pa nacionalne promocijske banke teh manjših držav. Pričakujemo tudi razjasnitev pogojev in krepitev za članstvo v odborih upravljanja sklada Invest EU. V samem gradivu ste tudi lahko zasledili kakšne bodo prioritetne usmeritve te naložbene politike, tega integriranega sklada, in da se od 38 milijard evrov poroštev predvideno 11,5 milijard predvsem za dodatne spodbude in za spodbujanje vlaganj v trajnostno infrastrukturo, kar je bilo zdaj manj prisotno, 11,2 milijarde za raziskave, inovacije in digitalizacijo, 11,2 milijarde za mala in srednja podjetja in 4 milijarde za socialne naložbe in znanja ter spretnosti. Ključni cilj, ki bi ga Slovenija zasledovala v okviru te zdaj prenovljene Junckerjeve investicijske iniciative in tega programa Invest EU bo predvsem pridobitev poroštva za posojilo, ki je predvideno, da bo najeto pri Evropski investicijski banki za sofinanciranje izgradnje železniške povezave med Divačo in Koprom. To bi bilo na kratko o povzetku.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Odpiram razpravo glede na izvajanje gospoda državnega sekretarja. Kdo želi besedo?

Gospod Šircelj, izvolite.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani predstavniki Vlade, ministrstva, kolegi in kolegice!

Spoštovani državni sekretar! Malo več bi pa vseeno pričakoval, da boste povedali od tega kaj Slovenija pričakuje od teh 38 milijard razen tistega kar je že splošno znano, se pravi, poroštvo za drugi tir. To je, se pravi, kakšen je načrt te Vlade, koliko bo koristila, zakaj bo koristila. Tukaj želi, sami ste povedali, Vlada prej dobiti določene informacije o tem kako se bo financirala mala in srednja podjetja. Na koncu sem slišal, da bo tega 4 milijarde od 38 milijard, tako ste povedali. Ampak, ali lahko ta Vlada da načrt kako bo koristila svoj del. Kaj bomo imeli od tega? Ne samo to poroštvo za drugi tir. Tukaj je 38 milijard. Kateri projekti so tisti? Kateri so pripravljeni? Katere ima Vlada pripravljene? Kaj imate? To, samo neko direktivo. Poglejte, se opravičujem gospod državni sekretar, tole kar ste prebrali, so vam verjetno nekje napisali in jaz ne vem ali je kakšen plan v ozadju tega. Zakaj dajemo zdaj soglasje? In kdaj bomo dobili od Evropske komisije ta pojasnila, ki jih Vlada želi tudi dobiti? Kaj mi pravzaprav tukaj potrjujemo nekaj ali bomo sploh od tega kaj imeli? To bi bilo prvo vprašanje v zvezi s tem. To ni bilo dejansko povedano niti v osnovi, ker jaz mislim da, poglejte, da bo imel Junckerjev sklad 38 milijard, lepo pa fino. Kaj bo Slovenija od tega imela?

Hvala lepa.

Gospod Dragonja, izvolite.

Hvala lepa. Hvala lepa za to vprašanje.

Mi imamo sliko kaj je Slovenija pridobila že iz Junckerjevega sklada oziroma iz tega EFSI v obliki poroštev za projekte, ki jih je predhodna Vlada že uvrstila oziroma so se sami kandidirali v to shemo. V glavnem, sta bila tukaj dva, dve vrsti investicijskih projektov oziroma dve vrsti iniciativ. Eno so bila poroštva, ki jih je EFSI zagotavljal Darsu za avtocestni program, predvsem za avtocestni odsek, ki se zdaj zaključuje na Štajerskem. Potem se kandidira zdaj v procesu tudi poroštvo za posojilo pri pri Evropski investicijski banki za drugo cev predora Karavanke, nadalje je bilo določeno poroštvo zagotovljeno v višini mislim, da 11,5 milijonov evrov Slovenskemu podjetniškemu skladu. To so stvari, ki so bile, bodisi že realizirane ali pa so v tem momentu v procesiranju.

Kakšna bo prioriteta projektov, ki bodo kandidirali v tem programu, v tej Vladi še ni določeno. Glede na to, da je v teh prioritetnih usmeritvah, ki sem jih podal, nekaj večji poudarek dal trajnostni javni infrastrukturi, bo ta spisek, bo v bistvu ta prioriteta projektov morala biti določena v nadaljnjih postopkih znotraj vlade. V tem momentu je še ni, je pa bilo že tako kot sem že povedal že pri obravnavi zakonskih podlag za projekt Divača-Koper, poudarjeno, da bo posojilo Evropske investicijske banke zavarovano, da bomo iskali zavarovanje teh evropskih shem za spodbujanje investicij, EFSI oziroma sklada InvestEU, po tem preoblikovanju in na tem se zdaj dela. Za katere druge projekte pa bo vlada še postavila prioritete.

Enako velja zdaj tudi za sheme vezane za finančne inštrumente za spodbujanje podjetništva in pa za raziskave, inovacije in digitalizacijo, tako da inštrument je zdaj pravzaprav v svojih gabritih postavljen, kakšni bodo cilji konkretno, kakšen garancijski potencial želimo pridobiti in kakšen bo multiplikator teh virov na obseg investicij, v tem momentu še ni postavljenih prioritet znotraj vlade, bomo pa na tem delali, da bodo to lahko odboru tudi predstavili v bližnji prihodnosti.

Hvala lepa. Gospod poslanec Šircelj, izvolite.

Hvala lepa, predsednik.

Glejte, ali lahko dobimo kakšno številko, koliko pa je bilo tega zdaj koriščenega, tako dokončno, če je že to bilo in koliko se namerava koristiti? Veste, saj bom rekel tudi tako, saj z novo vlado se ni začelo življenje čisto na novo, saj stara vlada je tudi že prej nekaj delala, pa tudi bolj ali manj je ta vlada tudi reciklirana, tako da vidim, da ena in isti ljudje tudi na sejo Odbora na finance hodijo, tako da mislim, da se tukaj nič kaj dosti spremenilo. Tako da neke številke so pa vseeno verjetno bile, pa neki načrti tudi verjetno delajo, če ne drugega državna administracija v zvezi s tem, kaj se bo naredilo in neki projekti se vseeno gledajo, saj življenje se ni na novo začelo, tako da bi prosil kakšne številke, koliko je od teh 38 milijard črpa Slovenija? Kaj ima Slovenija od tega ali pa kaj je do zdaj imela in kaj bo imela, če je že do zdaj kaj imela?

Hvala lepa. Gospod državni sekretar, izvolite.

Hvala.

Jaz sem okvirno prej povedal, da so določena poroštva, bodisi bila odobrena ali pa so v teku, v glavnem gre za projekte, ki jih izvaja DARS. S strani EFSI je garantirano posojilo v višini 51 milijonov evrov za financiranje nakupa in uvedbe sistema elektronskega cestninjenja. To je prvi večji slovenski infrastrukturni projekt, ki je to jamstvo koristil – Evropskega sklada za strateške investicije. Novembra 2070(?) se izvaja tudi podporno lastniško financiranje preko programa SID banke, kjer Evropski investicijski sklad vzpostavlja 100 milijonov obsežen investicijski program, slovenski naložbeni program kapitalske rasti. Ta program se je začel izvajati praktično s podpisom, oziroma z dodelitvijo tega poroštva in ima konkretno opredeljene cilje. Namenjen je hitrorastočim malim in srednje velikim podjetjem, prvič tudi tem tako »zvanim« MidCap, srednje velikim podjetjem z do 3 tisoč zaposlenimi, tako da je obseg tega poroštva 100 milijonov, s tem, da bo to komplementirano še z lastnimi sredstvi SID banke in tako da se ta program v tem momentu začenja izvajati.

Potem je pa še dolžniško financiranje preko slovenskega podjetniškega sklada. Podpisan je sporazum v višini 180 milijonov evrov, v garanciji za bančne kredite, v korist slovenskih malih in srednjih podjetij v obdobju 2016-2080. Te garancije se zdaj postopno odobravajo, oziroma koristijo v okviru programa COSME s finančno podporo Evropske komisije. Računa se, da bo s tem dobilo dostop do dodatnega financiranja po ugodnejših pogojih, približno tisoč 500 malih in srednjih podjetij. To se pravi, če rezimiramo od tega, kar je bilo odobreno imamo 100 milijonov za SID, 51 milijonov za SID in še 180 milijonov za slovenski podjetniški sklad v obliki jamstev, ki omogoča.

V teku je pa zdaj priprava še dodatnega zahtevka za drugo cev predora Karavanke, to pa je zdaj v postopku odobravanja, oziroma priprave, računamo pa, da bo to odobreno do sredine letošnjega leta, skupaj z obravnavo posojila na Evropski investicijski banki. Upam, da sem bi za dosti konkreten.

Hvala lepa.