Spoštovani! Pričenjam 1. nujno sejo Odbora za obrambo, ki je bila sklicana na podlagi 47., drugega odstavka 48. člena in 230. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.

Pozdravljam vse prisotne člane odbora, še posebej pa gospoda Karla Viktorja Erjavca, kandidata za ministra za obrambo in vse ostale prisotne.

Obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje članice in člani odbora oziroma po pooblastilu bo poslanca Rudija Medveda nadomeščal poslanec Igor Peček. Potem bo poslanca Mateja Tonina nadomeščal poslanec Jožef Horvat in še poslanca Zdravka Počivalška nadomešča poslanec mag. Branislav Rajić.

Prehajamo na določitev dnevnega reda seje odbora. S tem sklicem ste prejeli naslednji dnevni red, prva in edina točka je predstavitev Karla Viktorja Erjavca, kandidata za ministra za obrambo.

Ker v poslovniškem roku nisem prejel predloga za spremembo dnevnega reda, je določen dnevni red seje kot je bil predlagan s sklicem.

Prehajamo na obravnavo 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDSTAVITEV KARLA VIKTORJA ERJAVCA, KANDIDATA ZA MINISTRA ZA OBRAMBO.

Predsednik Vlade Marjan Šarec je predsedniku Državnega zbora mag. Dejanu Židanu, 30. Avgusta 2018 na podlagi prvega odstavka 112. člena Ustave in 229. člena Poslovnika Državnega zbora predlagal listo kandidatov za ministre. Predsednik Državnega zbora je odboru poslal predlog predsednika Vlade, da Državni zbor za ministra za obrambo imenuje Karla Viktorja Erjavca. V skladu s prvim in drugim odstavkom 230. člena Poslovnika Državnega zbora sem tako sklical današnjo sejo na kateri se nam bo predlagani kandidat predstavil. Po opravljeni predstavitvi bo odbor poslal mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata. Uvodni predstavitvi kandidata bodo sledila vprašanja članic in članov odbora. Predlagam, da kandidat odgovori na zastavljena vprašanja prvih treh poslancev, tako da prosim, spoštovani gospod Karel Viktor Erjavec, kandidat za ministra, da se predstavite odboru za obrambo. Izvolite, beseda je vaša.

Hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik Odbora za obrambo. Tudi lep pozdrav vsem poslankam oziroma poslancem Državnega zbora, člani tega odbora. Vidim, da smo samo člani.

Najprej bi vam čestital na izvolitev za poslancev v Državnem zboru in tudi, če bom potrjen kot minister za obrambo, pričakujem, da bomo v okviru odbora za obrambo dobro in konstruktivno sodelovali, ker ravno področje varnosti in obrambe je eno ključnih področij, je eno temeljnih področij. Vsi razumemo, da brez varnosti seveda tudi ni mogoče zagotavljati blagostanja. Najprej bi izhajal iz koalicijske pogodbe, ki je bila podpisana in ki nekako opredeljuje kakšne bodo usmeritve kar se tiče ministrstva za obrambo in širše, kar se tiče nacionalne varnosti. Najprej bi rad povedal, da koalicijska pogodba oziroma sporazum določa, da bomo ohranili Slovenijo še naprej kot varno državo. Mislim, da je to zelo pomembno, zlasti zato ker vemo, da so se varnostne razmere v svetu precej spremenile. Verjetno veste in ste lahko prebrali, da sem opravljal funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-2008. In moram reči, da takrat mednarodne razmere, varnostne okoliščine so bile bistveno boljše, bolj stabilne kot so danes. Danes se soočamo z različnimi grožnjami. Recimo v mojem času, to se pravi, ko sem opravlja funkcijo ministra za obrambo v obdobju 2004-208, so bile ocene tako domače kot tudi tujih institucij, da v naslednjih 20. letih Slovenija ni ogrožena kar se tiče nekih klasičnih vojaških ali drugih groženj. Seveda se je opozarjalo na grožnje, ki izhajajo predvsem zaradi spremenjenih klimatskih razmer. Veste, da pač Slovenija leži na takšne teritoriju, ki je zelo občutljiva glede klimatskih sprememb, zato se ves čas tudi soočamo s poplavami, plazovi, požari, glede na to, da je naše področje zelo gozdnato in tudi vemo iz zgodovine, da je to področje tudi potrebno. In v tistem času so to bile nekako glavne grožnje, poleg zahodnega Balkana, ki je pa v tistem obdobju kazal eno pot k večji stabilnosti, niti ni grozilo, da bi lahko destabilizacija zahodnega Balkana vplivala na varnost in na stabilnost naše države. Danes seveda so se te razmere precej spremenile. Tudi imamo opravka z nekaterimi novimi grožnjami, ki so se nam takrat še zdele zelo oddaljene. Na primer, ne vem, kibernetske grožnje, masovne migracije, terorizem, ki sicer obstaja že ves čas, vendar ne v takšni obliki kot smo se lahko soočili v zadnjih letih. Zlasti na območju Evrope. In seveda se postavlja vprašanje, ki ga pa tudi definira koalicijska pogodba, in sicer da bi bilo potrebno proučiti ustreznost sistema nacionalne varnosti. Ko govorimo o sistemu nacionalne varnosti, seveda, tukaj ne mislim samo na slovensko vojsko, na področje zaščite in reševanja, ampak tukaj imamo potem še policijo, obveščevalne-varnostne službe. In dejansko bo treba pregledati in proučiti, vse te službe imajo prave odgovore na te nove odzive, ali vse te službe, vse te strukture uspešno lahko odvračajo tovrstne grožnje. In zaradi tega mislim, da je ta pregled nujne. Da bo potrebno verjetno tudi bolj natančno konkretizirati katere so tiste grožnje, ki dejansko lahko destabilizirajo našo državo. Če prebiramo naše dokumente v tem trenutku so te grožnje zelo na splošno definirane, ampak mislim, če jih bomo bolj natančno, konkretizirali, in to je ena od nalog, bomo lahko tudi lažje prilagajali te strukture, kako odvrniti in kako preprečiti te grožnje. Tako v sistemu Slovenske vojske, v sistemu policije, sistemu obveščevalno-varnostnih služb in tudi v sistemu zaščite in reševanja. Seveda te stvari bodo zahtevale, da bo potrebno določene dokumente modernizirati, prilagoditi sedanjim razmeram. Mi vemo, recimo, da strategija o nacionalni varnosti določa tri pomembne stebre. En steber je, ki ga predstavlja Slovenska vojska, policija, obveščevalne službe, zaščita in reševanje. In če se ustavim pri Slovenski vojski, Zakon o obrambi, in tudi Ustava na nek način določa kaj je pravzaprav vloga Slovenske vojske. Na prvem mestu obramba države, na drugem mestu preprečevanje agresije, na tretjem mestu zagotoviti suverenost naše države. Ampak tukaj vidimo, da nimamo več opravka samo z grožnjami od zunanjega okolja, ki bi lahko vplival na to suverenost. Vidimo na nekatere pojave, ko kaže na to, da bi tudi znotraj države lahko prišlo do krnitve te suverenosti. Tukaj zlasti mislim na določene paravojaške strukture, to, kar lahko spremljamo te dni, ko nekateri posegajo direktno v suverenost naše države, v nasprotju z ustavo, zakoni in tako naprej. In seveda ena od pomembnih vlog, ki jo ima Slovenska vojska, je pa tudi prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti; mislim, da ta del Slovenska vojska zelo dobro opravlja.

Če nadaljujem s koalicijsko pogodbo, moram povedati, da sem zadovoljen, da je tam določilo, ki pravi, da bomo povečevali obrambne izdatke, seveda v skladu z javnofinančnimi možnostmi, in hkrati skušali zagotavljati kredibilnost naše države, ko gre za te obrambne izdatke. O tem bom več povedal v nadaljevanju svojega nagovora.

In še eno področje, ki je izjemno pomembno, to je sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Tam je v koalicijski pogodbi tudi zapisano, da bo namenjenih več sredstev, sicer preko požarnega sklada, mislim, da se tam nabira letno nekje med 7,5 in 8 milijonov evrov. Zelo pomembno se mi pa zdi, da je tam tudi navedeno, da je treba okrepiti helikoptersko transportno floto, tudi v smislu funkcij, ki jih naj bi opravljala na področju zaščite in reševanja.

No, v koalicijski pogodbi tudi piše, da bi se ponovno pogajali, pogovarjali, dogovarjali glede paketa sil, ki je dogovorjen z zvezo Nato. V javnosti v zvezi s tem je tudi krožilo, da naj bi se dogovorili, da namesto dveh srednjih bataljonskih bojnih skupin, da bi skušali se dogovoriti za samo eno. Moram reči, da tega eksplicitno v koalicijski pogodbi ni, samo da bomo pač še enkrat se pogovarjali, dogovarjali glede tega paketa sil. Mislim, da v zvezi s tem je najpomembnejše, da bi končno res zgradili vsaj eno srednjo bataljonsko bojno skupino, ker veste, da že v preteklosti, ko smo vstopali v zvezo Nato leta 2004, takrat smo celo obljubljali več, tri bataljonske skupine, potem smo prišli na dve pa eno lahko, zdaj smo na dveh srednjih. Ampak ključ je, da tu ne gre samo za to, da bi mi izpolnjevali neke zaveze do mednarodnih organizacij, ampak da ta tehnična oprema, ta sredstva omogočajo pravzaprav razvoj in modernizacijo Slovenske vojske. To počnemo tudi zaradi domače, nacionalne obrambe, počnemo tudi zato, da bi bolje zaščitili pripadnike Slovenske vojske. Če prevzemamo določene odgovornosti, kot je, na primer, da pošiljamo pripadnike Slovenske vojske v mednarodne operacije in misije, potem smo dolžni in odgovorni, da jih pošiljamo z ustrezno opremo in tudi omogočimo s tehničnimi sredstvi, da so varni. Srečo imamo, da ves ta čas, odkar je Slovenija samostojna država, ker je treba vedeti, da mi sodelujemo v mednarodnih operacijah in misijah ne samo odkar smo člani zveze Nato in člani Evropske unije, ampak da smo sodelovali praktično od nastanka nove slovenske države v različnih misijah, zlasti pod okriljem Organizacije združenih narodov.

Mogoče bi na tej točki zaključil, kar se tiče koalicijske pogodbe, in se dotaknil, kako kot kandidat za ministra za obrambo in kot oseba, ki je že opravljala to funkcijo, vidim v tem trenutku, kaj so glavni problemi Slovenske vojske.

Na vsak način vidimo, da je problem kadrovska podhranjenost, da je problem, da nismo ustrezno opremljeni, problem, da oprema ni bila prenovljena, da investicij praktično ni bilo. Razlogi pa so seveda, kot glavni razlog ocenjujem, pomanjkanje finančnih sredstev, zlati zato, ker če pogledamo obdobje od leta 2010 do leta 2016, pravzaprav je proračun Ministrstva za obrambo padel za 42 % in to je tak padec sredstev, da nobeden zdrav sistem tega ne zdrži in prepričan sem, da bo potrebno na tem nivoju postoriti nekaj odločilnih korakov, ker če bomo šli po teh trendih, ki so zdajle predvideni v dokumentih, na primer ko gledam SOB, to se pravi, za srednjeročni obrambi program in pa resolucijo o splošnem dolgoročnem razvoju in opremi slovenske vojske, in če pogledamo izdatke, vidimo recimo samo iz srednjeročnega obrambnega programa, da v letošnjem letu naj bi bil nekje 1 % bruto domačega produkta namenjeno, leta 2023 pa 1,11 %. S tem seveda mi ne moremo zagotoviti ciljev, ki jih želimo doseči in zato sem prepričan, da tudi v tem odboru bo potrebna razprava o tem na kakšen način zagotoviti potrebna sredstva, ki bodo omogočali modernizacijo in nadaljnji razvoj Slovenske vojske. Jaz bi rad opozoril, da recimo na vrhu Zveze Nato v Walesu smo že takrat obljubljali 1,4 %, ampak če pogledamo trende, ki jih nakazujejo dokumenti, smo daleč od tega odstotka. Lahko tudi povem kot zunanji minister, ker varnostna in obrambna politika se povezujeta tudi z obrambo, z Ministrstvom za obrambo, da na vrhu Zveze Nato, julija v Bruslju, je bila ena od težišč in ena od najbolj pomembnih razprav ravno to, kako bodo članice Zveze Nato spoštovale svoje zaveze in moram reči, da v tem trenutku je to stanje za vse članice precej slabo. Mislim, da je pet, šest članic, ki dosegajo ali pa presežejo 2 %, med tem, ko vse ostale so nekje od 1 % do 1,3 % in tukaj pričakujem, da bo ta pritisk iz dneva v dan močnejši, tudi zato ker pač je mednarodno okolje takšno kakršno je. Jaz ne bi rad v funkciji ministra za zunanje zadeve razlagal s kakšnimi grožnjami se sooča Evropa, Slovenija, naša soseščina, da ne govorim južno Sredozemlje, razpad Libije, Bližnji vzhod. Vidimo, da ta mirovni proces med Palestino in Izraelom je povsem zaustavljen. Sirija, Irak, potem islamska država, da ne govorim Jemen, da ne govorimo problem masovnih migracij, da ne govorimo o Ukrajinski krizi, itd. Da ne omenim Afrike, kjer tudi Slovenska vojska sodeluje v misiji. In ta razprava mislim, da nas čaka, in da tukaj, če ne bo teh korakov narejenih, potem lahko mi pišemo krasne dokumente, ampak bodo to mrtve črke na papirju.

Kar se tiče kadrovske podhranjenosti. Moram reči, da je eden glavnih razlogov, so seveda nizke plače. Ko sem gledal kakšne so plače v tem trenutku, moram reči, da sem bil kar malce presenečen, ker so nižje od takrat, ko sem jaz upravljal funkcijo ministra za obrambo. Mislim, da v letu 2008 je bila bruto plača za pripadnika Slovenske vojske, to se pravi, za vojaka, nekje 1200 evrov bruto, danes je 929 evrov bruto. Povejte mi kateri mlad človek se bo odločil za ta poklic, če je takšna plača. Verjetno ni za pričakovati, da bomo lahko privabili mlade za ta poklic in tukaj mislim, da bo tudi potrebno postoriti določene korake. Jaz lahko povem, da v mandatu 2004-2008, pa se opravičujem, da se sklicujem na ta mandat, mi smo takrat tudi sprejeli Zakon o službi v Slovenski vojski ravno zato, ker smo videli, da samo preko Zakona o obrambi, ki je krovni zakon, ki ureja neke splošne zadeve, ki se tičejo nacionalne varnosti, obrambe države ni mogoče urediti in prilagajati sistema na dejanske razmere. In jaz mislim, da tisto kar omogoča Zakon o Slovenski vojski vse tiste inštrumente bi morali sprostiti, če želimo privabiti in narediti ta poklic zanimiv.

Naslednjo stvar, ki bi jo rada tudi povedal v zvezi s tem. Poglejte, povprečno bruto plača je ta moment 1.600 evrov. Jaz mislim, da to, da pripadnik, vojak dobi 929 evrov brugo, da s tem ne moremo mi zgraditi Slovenske vojske. In potem se seveda tudi postavlja vprašanje smiselnosti nabave opreme. Po eni strani naj bi nabavljali, ne vem, osemkolesnike, štirikolesnike, ne vem kaj vse, po drugi strani pa bomo lahko opazili, da praktično ne bo vojakov, ne bo kadra, ki bi lahko upravljal s temi sredstvi. In če preidem na opremo lahko ugotovimo, da kakšnih večjih investicij zadnjih 10 let ni bilo v smislu povečevanja, bom rekel, bojne moči. Potem lahko, če pregledamo katera so ta sredstva, lahko ugotovimo, da kar precej sredstev je že na koncu življenjske dobe. Da se v tem času ni šlo v prenovo nekaterih sredstev in da bo potrebno tudi sprejeti določene odločitve. Tu zlasti mislim glede valukov, kolesnikov, šestkolesnikov, vemo, da ti so praktično dotrajani. Potem imamo helikopterje Belle, tukaj bo tudi potrebna odločitev ali se gre v prenovo ali v nabavo novih. Ne vem, če je ta prenova smiselna. Potem Pilatusi. Njihova življenjska doba se prav tako iztekla. Da ne govorim, da nekatera ključna sredstva, da so sredi izteka življenjske dobe. In tukaj bo treba napraviti ta premislek, kako v bistvu izpeljati to modernizacijo Slovenske vojske. Vendar še enkrat ponavljam, nima smisla iti v takšno razvojno smer, če ne bomo odpravili kadrovske podhranjenosti. In če nam to uspe, potem so tudi vse te nabave smiselne in pa potrebne.

V zvezi z zakonodajo bi rekel, da ugotavljam, da bi, to pa kot diplomirani pravnik, da mislim, da Slovenska vojska potrebuje svoj zakon. Vse temelji v glavnem na Zakonu o obrambi in na Zakonu o službi v Slovenski vojski in mislim, da glede na to, da je potrebno ves čas prilagajati Slovensko vojsko tudi na zunanje okoliščine, da bi Slovenska vojska potrebovala svoj zakon, zato ker je obrambni zakon preveč splošen in se ne dotika samo Slovenske vojske. Tam se dotika tudi nekaterih drugih struktur. In poglejte, če ima policija svoj zakon, celo sistem zaščite in reševanja, mi imamo poseben zakon o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, jaz mislim, da bi si zelo olajšali delo, če bi tudi sprejeli Zakon o Slovenski vojski, kjer bi bolj natančno konkretizirali katere so tiste grožnje, na katere mora Slovenska vojska biti sposobna ustrezno odgovoriti oziroma ustrezno odvračati. Bile so že določene spremembe v preteklem mandatu. Vi veste, da zaradi masovnih migracij se je šlo v dopolnitev Zakona o obrambi, zato kar se je ugotovilo zaradi nekih novih okoliščin, novih groženj, da aktualna zakonodaja ne omogoča ustreznega odvračanja in tudi ustreznega upravljanja s temi grožnjami. Ena od mojih nalog bo tudi, da v okviru generalštaba Slovenske vojske oblikujemo delovno skupino, ki bo začrtala, kaj so pravzaprav tiste grožnje in na katere grožnje mora biti Slovenska vojska sposobna odgovoriti in kaj potrebuje Slovenska vojska, da lahko na te grožnje tudi ustrezno odgovori. Jaz mislim, da moramo imeti vizijo vsaj do leta 2030. Res je, da imamo, kot rečeno, to Resolucijo o splošnem dolgoročnem razvoju in opremljanju Slovenske vojske, v tem trenutku do leta 2025, pripravlja se do leta 2030, ampak ne bi rad, da bi to postal še en rutinski dokument, ki ne bi odgovarjal na sodobne izzive.

Da se ne bom predolgo dotikal samo Slovenske vojske. Pomemben sistem v okviru Ministrstva za obrambo je tudi sistem varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. Ta sistem po moji oceni dobro, stabilno deluje. Seveda je tudi podhranjen, vem, da ima uprava 320 zaposlenih, da bi potrebovali vsaj 345 ljudi, če bi želeli kvalitetno pokriti vse naloge. Treba je pa vedeti, da ta sistem temelji zlasti na prostovoljstvu in da bo treba to prostovoljstvo ohranjati in ga razvijati. V bistvu imamo v tem sistemu 60 tisoč operativnih reševalcev, v glavnem prostovoljcev, mislim, da je 3 tisoč poklicnih gasilcev, 43 tisoč operativnih gasilcev, od tega 23 tisoč takih, ki dejansko so usposobljeni za najtežje nesreče, se pravi, za najtežje prometne nesreče, najtežje požare in tako dalje. Potem ne smemo pozabiti na potapljače, na gorsko reševalno službo, jamarje, kinologe in tako dalje. Proračun je nekaj manj kot 40 milijonov evrov in mislim, da opravljajo eno veliko delo za tako malo sredstev, kot je vloženih v sistem. Tu bo najprej ena od glavnih nalog, če pogledamo zakonodajo, mislim, da se Resolucija o nacionalnem programu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami izteka v letu 2022, kar pomeni, da bo treba začeti z posodobitvijo te resolucije. Treba je pa vedeti, da ta resolucija temelji na Zakonu o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki določa, da moramo to postoriti. V prejšnjem mandatu je bil tudi pripravljen Zakon o gasilstvu. Mislim, da potrebuje določeno modernizacijo. Ključen pa je tudi ta dogovor, ki je bil dosežen s poklicnimi gasilci, tu pa gre za stalnost. Tam je določilo, da če je nekdo pet let poklicno v gasilski službi, mu pripada ta dodatek za minulo delo. In to je pač dogovor, ki je bil dosežen s sindikati, in tega je treba spoštovati.

Naj zaključim, mogoče nek bolj generalen zaključek. Jaz sem prepričan, da v Slovenski vojski imamo dobre pripadnike Slovenske vojske, da so usposobljeni, da dobro opravljajo svoje delo. Na čem temelji to moje prepričanje. Poglejte, mi sodelujemo na 12 mednarodnih misijah in operacijah. Tam tudi kot zunanji minister, še prej kot obrambni minister sem jih večkrat obiskal in moram reči, vedno so bili deležni pohval s strani tujih poveljnikov glede usposobljenosti teh naših pripadnikov. In tudi kažejo na neko privrženost sistemu. In zaradi tega mislim, da moramo doseči politično soglasje, na kakšen način dejansko doseči ta cilj, da bo naša vojska dobro opremljena, da bodo naši pripadniki Slovenske vojske dobro usposobljeni in da bo tudi spoštovana tako, kot ji gre. Mislim, da družbeno soglasje o tem je bilo že sprejeto, saj tudi vse javnomnenjske ankete kažejo visoko raven spoštovanja do sistema, pa ne samo Slovenske vojske, tudi sistema zaščite in reševanja, ko govorimo o gasilcih, gorski reševalni službi in drugih prostovoljcev.

Mogoče bi se na koncu še dotaknil te negativne ocene, ki je je bila deležna Slovenska vojska s strani vrhovnega poveljnika. Moram reči, da nisem presenečen, da je pač bila ocena negativna, zlasti zato, ker vemo, da v zadnjih desetih letih se ni zadosti vlagalo. Povedal sem, za 42 % je padel obrambni proračun, kadrovska podhranjenost, oprema se tudi ni obnavljala, tako da s temi ukrepi, ki jih napovedujemo in ki jih lahko skupaj pospešimo, da se jih izvede. Mislim, da bi lahko v zelo kratkem času bistveno izboljšali to oceno, ker ko govorimo o pripravljenosti Slovenske vojske v miru, ta ocena je pa še vedno dobra.

Toliko bi jaz samo za uvod. Če sem bil predolg, se opravičujem, ampak mislim, da gre za toliko pomemben sistem, da je bilo potrebno nekaj več besed kako kot kandidat za ministra za obrambo vidim problematiko zlasti v Slovenski vojski in tudi kaj je potrebno postoriti v sistemu zaščite in reševanja.

Hvala lepa.

Zahvaljujem se gospodu Karlu Viktorju Erjavcu za predstavitev.

In dajem besedo članicam oziroma imamo samo eno članico, ki trenutno ni prisotna, in članom odbora, da kandidatu postavijo vprašanja. Do sedaj imam na seznamu šest imen, šest poslancev. Predlagam, da damo besedo prvim trem prijavljenim. Najprej bo začel gospod poslanec Nemec, potem pa naj se pripravita gospod poslanec Šiško in gospod poslanec Grims.

Izvolite gospod Nemec.

Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kandidat za ministra za obrambo, gospod Viktor Karel Erjavec.

Veljate za enega izmed bolj izkušenih politikov, tako kot ste dejali, bili ste že na temu resorju, gotovo je pa to vaše izkušnje bilo še dodatno oplemeniteno s funkcijo, ki ste jo zasedali, se pravi, ministra za zunanje zadeve, ker gotovo vam bo v kolikor boste potrjeni in jaz osebno v to ne dvomim, vam dalo dodatnega zagona predvsem iz vidika poznanstvenih izkušenj, ki ste si jih nabrali na mednarodnem parketu. Gotovo je ta vaša primerjalna prednost, torej da primerjate vašo vlogo med leti 2004-2008, vam dala tudi jasnejši vpogled v pomanjkljivosti, kot ste sami dejali, sistema nacionalne varnosti. V nekaj letih smo zaznali kar nekaj pomanjkljivosti. Naj omenim samo nefunkcionalnost ob pojavu žleda ali pa množične emigracije in kot zadnji pojav kateri je potrebno ga omejiti, o tem je potrebno opraviti jasno tudi javno razpravo in definirati vlogo tako imenovanih paravojaških enot oziroma ne vlogo, ki jo imajo le te pobude v naši družbi.

Postavil vam bom samo dve splošni vprašanji z jasnimi podvprašanji. Mislim, da področje zelo dobro poznate. trenutno je slovenska prisotnost v mednarodnih operacijah in misijah tam nekje okrog 340 pripadnikov. Zato me zanima naslednje:

Kakšen je vaš osebni pogled in seveda kot bodočega ministra o nadaljevanju sodelovanja Slovenske vojske v mednarodnih operacijah in misijah? Kako vidite vlogo Slovenije na področju Zahodnega Balkana? S tem ste se kot zunanji minister veliko ukvarjal in ob upoštevanju dejstva, da je največ vojakov prav na tem območju na misiji KFOR in seveda ob tem, da Slovenija vodi mednarodne pisarne v Beogradu, Skopju in v Sarajevu. Že kot minister za zunanje zadeve ste bili aktivno vključeni v proces pristopanja Slovenije k stalnemu strukturnemu sodelovanju PESCO. O tem vedno govorimo, da želimo biti, in to je bila tudi ena od vaših prioritet, del najbolj integriranega dela evropske unija. Gotovo PESCO je en korak v tem, proti temu. Kakšen je vaš pravzaprav pogled kar se samega PESCO tiče, ob dejstvu, da je Slovenija kot članica Nata povezana tako seveda z Nato kot z PESCO in v odnosu enega do drugega. Ter seveda kot zadnje, kje so priložnosti za Republiko Slovenijo znotraj PESCO? In kako in kje vidite priložnosti za slovenski obrambni varnostni sistem, tudi v vidu naše domače industrije? Toliko za enkrat.

Hvala lepa.

Hvala lepa poslancu Nemcu.

Besedo ima gospod poslanec Šiško.

Izvolite.

Predsednik hvala za besedo.

Spoštovani kolegi, kandidat za ministra. Kot sem že povedal ob imenovanju mandatarja, ta vlada nima osnovnih pogojev, da bi bila uspešna, ker bo v njej preveč ministrov in kot slišim tudi drugih funkcionarjev iz prejšnje vlade. Tako kot je prejšnji predsednik vlade Cerar že takoj začel pozabljati na obljube o moralni, etični in pravni vladavini, tako se zdi, da tudi gospod Šarec že takoj odstopa od napovedi, da je potrebno prekiniti s starimi načini vladanja. Visoko na tem seznamu je gospod Erjavec, ki je postal nekakšen multipraktik minister, saj je očitno sposoben oziroma se on sam čuti sposobnega za vsako področje, ki je na razpolago. In prav to zadnje se mi zdi najbolj problematično, če pustimo vprašanje ali se človek lahko dobro spozna na tako različna področja kot so komunalni odpadki, oklepna, vojaška vozila in mednarodni odnosi. Gospod Erjavec, ali se vam zdi sporno, da po tolikih problematičnih primerih še vedno kandidirate za položaj v slovenski vladi? Enkrat ste res odstopili, a takrat je šlo za daleč manj pomembno zadevo kot je bila vrsta drugih, na primer zadeva Patria in arbitražni sporazum in z njim povezana prisluškovalna afera.

Kar pa je očitno, da vas bo koalicija imenovala za ministra, bi vas vprašal naslednje. Prihajam iz Posavja in me zanima kako gledate na prihodnost letališča v Cerkljah ob Krki? To je prvo vprašanje. Drugo, ali nameravate še krepiti njegovo vojaško vlogo v smislu bodoče NATO baze? Tretje, zlasti pa me zanima, ali boste omogočili in podpirali razvoj civilnega dela letališča? Sem pa dobro poslušal tudi vaš uvodni govor in me je pri obrazložitvi zelo zmotilo, da niste, da ste govorili, da v času, ko ste bili vi minister, da so imeli vojaki bruto plačo tisoč 200 evrov, sem novi poslanec in kolikor sem osebno spremljal delo Vlade ste vi osebno bili vseskozi v Vladi od leta 2008 in me čudi, da sedaj govorite, da niste bili seznanjeni o zmanjšanju plač.

Hvala.

Hvala lepa tudi vam gospod Šiško.

Besedo dajem gospodu poslancu Grimsu.

Izvolite.

Hvala za besedo, vsem prav lep pozdrav.

Spoštovani gospod minister, dobro veste, da živimo v svetu v katerem so veliki vojaški spopadi manj verjetni. So pa številne druge oblike ogrožanja, ki se dotikajo tudi vojske in, ki seveda še kako zadevajo obrambno sposobnost, vprašanje varnosti in s tem tudi kvaliteto življenja vseh državljank in državljanov. Danes v modernem svetu ni samo vojska tista, ki daje obrambo države, danes tudi uspešno podjetništvo predstavlja edini trden temelj za obrambo suverenosti, za njeno krepitev, pa, če želite tudi za krepitev vojaških sposobnosti, pa za blaginjo ljudi. Ampak od dobrega podjetništva je odvisno ali je država obrambno sposobna ali se bo ob kakršnemkoli varnostnem izzivu sesula sama vase, ali pa se bo uspešno obranila? Vi pa ste osebno tudi kot pač predsednik Desusa podpisnik koalicijske pogodbe, ki predvideva dobesedno uničenje slovenskega gospodarstva. Pod taktirko Levice, ki vam je narekovala nekatere najbolj nore formulacije v tej pogodbi, najbrž niti sami niste dobro prebrali »kuga« ste podpisal, ker je šlo samo za to, da ste izvolili mandatarja z glasovi Levice, ki je seveda s tem postal nadvlada, ste podpisali med drugim rešitev po kateri bodo kapitalski prihodki šli v dohodnino, kar pomeni, da recimo nekdo naredi hišo, jo mora prodati in bo 70 % davka skoraj šlo od njegovega življenjskega dela državi, iz česar se bodo nenasitni poslanci Levice pa vse ostalo kar je levičarjev veselo mastili, nekaj bo ostalo pa še za ilegalne migrante, za državljanke in državljane bo ostalo pa pomanjkanje in beda. In seveda tako državo se ne da braniti. To se pravi, sprašujem vas najprej to, kako menite, da boste lahko ustvarjali in krepili obrambo države s razsuto in uničeno slovensko ekonomijo, tako kot ste to napovedali v koalicijski pogodbi? Da bi v Sloveniji preusmerili pogled od te nepopisne sramote in od katastrofe, ne brez primerjave v zgodovini, ki jo pač predstavlja nova reciklirana vlada, ki v tem hipu nastaja, je bil pač insceniran neki tamle nastop ene skupine gor na Pohorju, ki jo seveda vodi ultra levičar, kdor pozna gospoda Šiška ve, da njegove govorice se noben antifajevec ne bi sramoval, toliko je socialistična, itak pa teka okoli tudi z zastavo, rdečo zvezdo in tudi s kakšno kapo z rdečo zvezdo smo ga že videli. No, pa mimogrede Vilko Brus, predsednik zveze borcev iz Ajdovščine je izrecno rekel kdor ceni vrednote NOB mora nujno glasovat za gospoda Šiška, tako, da tukaj ni najmanjšega dvoma za kaj v resnici gre, gre za nekega skrajnega levičarja, ki je pač uprizoril eno sceno, ki so jo mediji pograbili, jo pač hinavsko pripisali na nasprotni pol in marsikdo je temu tudi nasedel, to se vidi po odzivih med ljudmi. Ampak vsa ta umazana igra, ki se te dni končuje, je pa pač razgalila en problem, ki se dotika prav vas osebno, to pa je dejstva, da je Slovenska vojska razsuta do te mere, predvsem zaradi tega očitno, ker jo je v zadnjem obdobju ministrica SD, do te mere, da je praktično nesposobna in tudi ne uživa več tistega zaupanja kot ga je nekoč, nekoč je bila Slovenska vojska pojem, osamosvojili smo Slovenijo, Slovenijo smo v vojni za Slovenijo ubranili, danes se v Slovenski vojski postavlja vprašanje, koliko operativnih sposobnosti sploh še ima in koliko zaupanja ljudi uživa, jaz sem trdno prepričan, da tisti vojaki, mladi fantje, ki so danes v vojski, bi naredili vse za obrambo Slovenije. Drugo pa je koliko jim je to omogočala ali jim bo omogočala politika zadnjih dveh levičarskih vlad, ki je to razsulo v največji meri povzročila. Ogromno število vojakov je zapustilo vrste slovenske vojske v zadnjem mandatu, ko ste bil tako kot v vseh prejšnjih vladah tudi vi minister v tej vladi. Danes se postavlja seveda varnostni izziv pred ne samo Slovenijo, ampak tudi Evropo drugače kot je bilo pred desetimi in več leti. Če želimo imeti uspešno zaščito pred udorom, invazijo, radikalnega islama oziroma ilegalnih migrantov na Slovenijo, potrebujemo tudi vojsko na meji. Delno se to že dogaja, imamo skupne patrole Slovenske vojske in policije, ki pač po najboljših močeh poskušajo zaščititi slovensko mejo. Zakaj je vojska v tem primeru tako pomembna? To se je videlo pri zgodbi, ko je Vlada v kateri ste bil vi minister gospod Erjavec protipravno, samovoljno, v nasprotju z mednarodnimi predpisi in z zakoni Republike Slovenije preko meje spustila 530 tisoč migrantov, ilegalnih migrantov in takrat se je videlo, ko so tisti prvi valovi pljusknili na mejo, da se pravzaprav policije ti ljudje praktično ne bojijo. Dokler so bili samo policisti pa gasilci pa pripadniki civilne zaščite in vsi ostali, ki so pač po službeni dolžnosti vključno z zdravstvenim osebjem skrbeli za te ljudi, po nalogu seveda oblasti, vaše vlade, dokler so bili samo tisti na meji, se je dogajalo vse mogoče, obmetavalo so jih s steklovino, s kamenjem, nemiri so bili, metali so stvari, uničevali, kurili, vse mogoče do trenutka, ko je prišla tja tudi Slovenska vojska. Samo par oklepnikov se je pripeljalo, ven so poskakali fantje v popolni bojni opremi in iz »nenada« je bil tak blažen mir, da se to komaj da povedati, zakaj? Kajti treba je razumeti mentaliteto teh ljudi, v državah radikalnega islama je vsa policija skorumpirana do konca in je prav simbol korupcije na nek način in se je ljudje ne bojijo, se pa bojijo vojske, kajti, ko tam vojska pride, naredi svoje in naredi red. Zaradi tega in zaradi razumevanja te mentalitete je še kako pomembno, da pri obrambi Republike Slovenije neposredno na meji sodeluje tudi Slovenska vojska. Zato vas sprašujem še dvoje, prvič, ali boste še naprej podpiral to obrambno nalogo Slovenske vojske, ki je aktualna pred največjo nevarnostjo s katero se sooča v tem hipu v resnici Evropa tu in zdaj? In, ki tudi Evropo cepi po šivih zaradi razlik med politiko različnih držav. In pa po drugi strani, kaj boste storil, da boste vojsko ustrezno okrepil? In predvsem v skladu s tistim kar sem izpostavil kot vprašanje na začetku, od kje nameravate dobiti denar? Ali ne boste izpolnjevali koalicijske pogodbe oziroma boste delali v popolnem nasprotju z njo, boste zniževali davke, omogočali podjetništvu prijetno, naklonjeno okolje, da se bo krepila slovenska ekonomija in bomo na tej trdni edini pravi osnovi, trajni osnovi gradili tudi obrambne sposobnosti in Slovensko vojsko, ali boste izvajali koalicijsko pogodbo, uničevali slovensko ekonomijo, izganjali slovenske podjetnike v tujino, tako kot to počne Levica in v revščini, ki bo nastala potem najemali nove in nove kredite za to, da boste ustvarjali neko vojsko, ki bo ločena od ljudi in nad ljudmi? Jaz upam, da ta druga opcija ne bo prišla v poštev, toda izhaja prav iz same koalicijske pogodbe, zato vas sprašujem ali ta velja ali ne velja?

Hvala lepa gospod Grims.

S tem smo sklenili prvo trojko, prvo trojico poslank in poslancev, ki so postavili vprašanja gospodu kandidatu.

Gospod Karl Viktor Erjavec, prosim, če lahko odgovorite na zastavljena vprašanja.

Izvolite.

Ja, hvala lepa za vprašanja, bom poskusil odgovoriti na vprašanja, ki so mi bila postavljena, verjetno na vsa pa ne bo mogoče, verjetno tudi ni odgovorov na nekatera vprašanja, ampak gre bolj za vprašanje pogleda na posamezno zadevo. Zdaj kar se tiče vprašanj poslanca gospoda Nemca, kakšen je moj pogled glede mednarodnih misij in operacij, jaz to podpiram, tudi po strategiji o nacionalni varnosti je določeno, da je ena od nalog Slovenske vojske prispevek k mednarodnemu miru in stabilnosti in tudi, ko pogledamo kje sodelujejo pripadniki Slovenske vojske lahko opazimo, da sledimo določenim prioritetam. Zlasti smo močno prisotni na zahodnem Balkanu, vemo, da ta regija je še vedno precej nestabilna, da je precej odprtih vprašanj in mislim, da to operacijo K4 je potrebno nadaljevati, podobno je tudi s sodelovanjem v operaciji v Bosni in Hercegovini, gre za operacijo Altea (?) in, da imamo mednarodne pisarne v Beogradu, Skopju, Sarajevo kaže na to, da Slovenijo dejansko vidijo kot državo, ki dobro pozna situacijo na zahodnem Balkanu, ki se ji zaupa in zaradi tega tudi nam zaupajo upravljanje teh nalog. Rad bi spomnil, da ravno, ko je šlo članstvo Črne gore v zvezo nato je tukaj veliko delo opravila naša NATO pisarna v Črni Gori, kjer smo dva mandata pač dajali podporo zato, da bi Črna Gora dejansko izpolnjevala vse pogoje za vstop v zvezo NATO in je potem tudi to uspelo. Tako, da tukaj moram reči, da povprečno imamo 5 % naših pripadnikov v misijah in, da bomo pač nadaljevali s tem trendom in to je en del kjer Slovenska vojska dejansko zelo kvalitetno uresničuje cilje, ki so tudi določeni v posameznih dokumentih.

Kar se tiče FESCO, moram reči, da decembra lansko leto sva skupaj z ministrico za obrambo podpisala sporazum o tem, da Slovenija postane članica tega stalnega strukturnega sodelovanja. Tukaj gre za to, da želimo zlasti krepiti varnostno in obrambno politiko Evropske unije, da želi Slovenija biti močno prisotna. Tukaj seveda bi rad opozoril, da ne gre za to, da bi se podvajali v okviru nalog, ki jih izvajamo preko Zveze Nato in v okviru Evropske unije, ker je Zveza Nato tipična vojaška organizacija, ki izvaja tipične vojaške naloge, med tem, ko v okviru Evropske varnostne in obrambne politike se pa izvajajo tudi določene druge naloge, recimo veste za naše sodelovanje v Maliju, kjer pripadniki Slovenske vojske vzdržujejo red in mir, potem je vrsto operacij Evropske unije z vidika varnostne in obrambne politike, ki so humanitarne narave, ko gre za pomoč civilnemu prebivalstvu in ne predstavljam si kako bi v nekaterih delih sveta ljudje preživeli, če ne bi tukaj Evropska unija res aktivno sodelovala, recimo, zlasti mislim na področje bližnjega vzhoda. V okviru tega stalnega strukturnega sodelovanja mi želimo zlasti se močneje povezati z Evropsko vojaško industrijo, tudi z evropsko obrambno agencijo in zlasti želimo se močneje implementirati v to varnostno in evropsko obrambno politiko. Tukaj lahko tudi povem, da nas bo čakalo delo kako se implementirati v to sodelovanje. Naj tudi povem, da že imamo na vidiku tehnološki projekt, ki se nanaša na jedrsko, radiološko, biološko in kemijski nadzor. To je projekt, ki ga delamo skupaj z Avstrijci, Madžari, Hrvatje. Opazovalke sta slovaška in pa Češka, tako da tukaj za vidim določene koristi zlasti tudi za obrambni sistem, ne nazadnje so tukaj tudi na voljo sredstva, ki jih lahko črpamo iz evropskih fondov, ki so temu namenjena, tako da kar se tega tiče mislim, da tukaj bomo nadaljevali s to implementacijo, in da je to bila prava odločitev. 24 članic Evropske unije sodeluje v okviru tega stalnega strukturnega sodelovanja.

Gospod Poslanec Šiško mi je postavil vprašanje. Glede tega se čutim primernega, da bi opravljal funkcijo ministra za obrambo. Najprej moram povedati, da funkcija ministra je politična funkcija. Zavisi kakšen rezultat dosežeš, ali pride tvoja stranka v parlament ali se je sposobna dogovoriti, da oblikuje koalicijo. Vidimo, da v Sloveniji imamo tudi situacijo, ko relativen zmagovalec ima težave s tem, da sestavi neko koalicijo. Tukaj je bila sestavljena koalicija in dogovor, da kot eden od predsednikov strank pač prevzemam neko odgovorno delo v Vladi.

Glede na to, da sem bil ustrezen minister za obrambo v času, ko je bila neka druga Vlada, sem prepričan, da delite podobno mnenje tudi še danes, razen če vas kakšni politični razlogi odvračajo od tega.

Glede posameznih zadev, jih ne bom komentiral. Bil sem na sodišču, sem bil oproščen, tako da to ni tema.

Kar se tiče prihodnosti letališča Cerklje, moram reči najprej to, da to ni Nato baza. Tukaj vas moram popraviti, da ne boste uporabljali napačnih izrazov, ker je to nestrokovno. Če boste govorili, da je letališče, ki je osrednje letališče za potrebe Slovenske vojske Nato baza. To ni. Res pa je, da je Nato velik del sredstev prispeval k temu, da smo zgradili to letališče. Kar se tiče civilnega dela letališča podpiram vse tiste projekte, ki so bili že zastavljeni v mandatu 2004-2008. Mislim, da je to tudi odlična priložnost tudi za gospodarstvo v Posavju. Tako da, kar se tega tiče mi bomo pač nadaljevali s temi aktivnostmi. Vem, da takratni minister Vizjak je bil zelo angažiran kar se tiče civilnega dela razvoja tega letališča in sem prepričan, da občinske oblasti, zlasti občine na tem delu, da bodo izkazale še naprej interes, da se tam razvija zlasti ekonomsko-poslovna cona in da bi to lahko prineslo veliko koristi.

Kar se tiče vprašanj poslanca Grimsa glede koalicijske pogodbe lahko povem tukaj naravnost, da sem zelo zadovoljen s koalicijsko pogodbo. Sicer ne toliko v funkciji ministra za obrambo, bolj v funkcija predsednika stranke Desus. Poglejte, mi bomo tam povečali odmero kar se tiče pokojnin, skušali popraviti zaostanek, ki je nastal zaradi zamrznitev pokojnin, popravili vdovske pokojnine, potem demografski sklad, potem imamo tukaj tako imenovano olajšavo za seniorje. Tako da, kar se mene tiče, sem s to koalicijsko pogodbo zelo zadovoljen. Kot minister za obrambo veliko dam na tisto dikcijo, da bomo povečevali obrambne izdatke. Tukaj tudi računam na kolege iz opozicije, da bodo pomagali. Ker, kot sem povedal, če se ti izdatki ne bodo povečali, potem ne moremo govoriti, da bomo v naslednjih letih razvijali in modernizirali Slovensko vojsko, ker smo lahko videli kaj se je zgodilo zadnjih 10 let. Res je, da sem bil ves čas, razen enega leta in pol, član vlade, tudi v času gospodarske krize, ampak res pa je, da takrat smo se odločali o tem, ali bo vsak mesec izplačana plača v javnem sektorju, ali bodo izplačane pokojnine, ali bodo izplačani socialni transferji. In seveda, ko imaš takšno dilemo pred seboj verjetno ne razmišljaš o tem, da boš nabavljal vojaško opremo in druge stvari. Zagotovo vsaka vlada v takšni situaciji ima svoje prioritete.

Kar se tiče gospodarstva, komentarja, da je gospodarstvo v razsulu, jaz ne vem, ko gledam podatke nimam tega mnenja. Imamo gospodarsko rast, ki je stabilna. Če bi bilo gospodarstvo res v razsulu, potem ne vem od kod gospodarska rast. Ampak kar se tiče vprašanj, ki se nanašajo na gospodarstvo gotovo ni minister za obrambo tisti, ki je pristojen za odgovarjanje na ta vprašanja. Mislim, da je danes imel svoj hearing minister za gospodarstvo in verjetno ste tam postavili ministru ta vprašanja, vam je tudi adekvatno odgovoril na ta vprašanja.

Kar se tiče masovnih migracij. Vi ves čas ponavljate kako smo nezakonito spustili 530 tisoč migrantov skozi Slovenijo in da, celo ko sem gledal hearing kandidata za ministra za notranje zadeve ste tam apelirali, da bi bilo potrebno ljudi, ki so to dovolili, odgovorne politike tudi kazensko preganjati. Ampak meni se zdi ta zadeva, ki jo postavljate precej bizarna. Ker to pomeni, da tudi ti migranti, ki so prihajali v Grčijo so prišli nezakonito, ilegalno. Iz Hrvaške v Slovenijo nezakonito in ilegalno. Iz Slovenije v Avstrijo nezakonito in ilegalno. Iz Avstrije v Nemčijo nezakonito in ilegalno. To pomeni, da celotni evropski politični vrh bi moral biti v kazenskih postopkih in odgovarjati zakaj je dopustil, da so ti migranti ilegalno prišli. Mislim, da nimam kaj več komentirati, in da se to želi uporabljati zlasti za potrebe notranje politike.

Kar se tiče vojske, da bi dala večjo podporo, ko gre za nadzor zlasti naše južne meje. Verjetno bo treba tudi o teh stvareh razmisliti. Vidimo, da policijske sile, če bi dejansko prišlo do resnega masovnega migracijskega vala je dejansko vprašanje ali imajo kapaciteto in sposobnost, da to upravljajo, dejstvo pa je, da obstaja ta nevarnost. Upam, da je ta nevarnost nizke stopnje, ker vemo kakšna je situacija v soseščini. Mislim, da v Turčiji je 3 milijone in pol teh migrantov, v Iranu jih je 6 milijonov, da ne govorim, ko gre za ekonomske migrante iz Afrike, jih je tudi kar nekaj milijonov in to je ravno tisto kar sem v uvodu govoril, ko smo govorili o strategiji nacionalne varnosti in to kar je zapisano v koalicijski pogodbi. Dejansko moramo še enkrat preveriti ali dokumenti ustrezajo dejanskemu stanju ali ustrezajo dejanski ogroženosti in zaradi tega sem prepričan, da prva naloga te Vlade, ko govorimo o varnosti je, da te stvari pregledamo, da konkretiziramo grožnje, kakšna grožnja je lahko za državo, ne vem, masovne migracije, kakšne grožnje so lahko tuji borci. Poglejte, mi vemo, da s tem, ko je bila islamska država ali pa, Daesh premagana, da so se ti tuji borci, ki v glavnem so prihajali iz Evrope, se jih je nekaj razpršilo po južnem delu Sredozemlja, nekaj se jih je pa začelo vračati proti Evropi in vemo, vi ki ste pač na čelu te komisije, vsaj bili ste, za nadzor tajnih služb, veste kakšni so podatki za Zahodni Balkan glede tujih borcev. In seveda zato je ta pregled nujen, potreben in oceniti na kakšen način bomo v Sloveniji z vsemi strukturami, ki jih imamo, od Slovenske vojske, policije, obveščevalnih služb, tudi zaščita in reševanje. Ne pozabimo, ravno v času migracij, kdo je največje breme nosil. Področje zaščite in reševanje, 155 tisoč gasilcev imamo, od tega 43 tisoč operativnih. Ti so nosili veliko breme. Pripadniki civilne zaščite 10 tisoč ljudi in tukaj bo treba te stvari pregledati, proučiti, ne samo z vidika masovnih migracij, tudi ko govorimo na grožnje glede infrastrukture, mi imamo določene infrastrukturne objekte, ki so zelo ranljivi, na primer jedrska centrala, da ne govorimo o informacijskih, komunikacijskih sistemih, kaj bi se zgodilo, če tam pride do udora. Mislim, da tukaj je potrebno na novo definirati kaj so tiste resnične grožnje na katere moramo imeti ustrezne odgovore, ustrezne ukrepe za odvračanje in preprečevanje teh groženj.

Kar se tiče Slovenske vojske in pa ugleda. Jaz sem povedal v svojem nagovoru, da želim, da bi povečali operativnost Slovenske vojske. To bomo lahko, če bo ustrezno opremljena, če bo ustrezno popolnjena, če bomo izboljšali pogoje in prepričan sem, da bo tudi s tem se povečal ugled Slovenske vojske, čeprav sem mnenja, da Slovenska vojska v javnosti še vedno uživa zelo visok ugled. Poglejte, ko pride do nekih nesreč, vidimo kakšne pohvale s strani javnosti in za pripadnike Slovenske vojske in za gasilce, prostovoljce, itd. Tukaj bi, zlasti namesto, da politiziramo na tak način, ker to nas ne pripelje nikamor, samo se bomo vrteli okoli repa, bi raje videl, da probamo tukaj v tem parlamentu doseči neko politično soglasje, da gremo v nek resen pristop kako modernizirati našo Slovensko vojsko in prvi ukrep je, potrebno jo je popolniti potrebno jo je opremiti glede usposobljenosti, sem pa prepričan, da kader, ki ga imamo, ki je sicer strukturno neustrezen - rad bi spomnil, mi imamo 16 % častnikov, 29 % podčastnikov, 40 % vojske, ampak moram reči, da ti častniki in podčastniki odlično opravljajo svoje naloge, ko gre za usposabljanje slovenskih vojakov, in to sem potrdil tudi s to tezo, da ko sem obiskoval v funkciji zunanjega ministra slovenske vojake in pripadnike v misijah, so bili vedno deležni visokih ocen. Tako zaenkrat znanje, usposobljenost ni problem, problem je pomanjkanje vojakov in pa dotrajana oprema; in tu moramo skupaj ta korak narediti. Drugače pa lahko, seveda, politiziramo v nedogled, ampak zaradi tega Slovenska vojska ne bo nič boljša, ne bolj učinkovita in ne bolj pripravljena na sodobne varnostne izzive.