Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci – vabljenih še ni tukaj -, vsem lep pozdrav!

Pričenjamo s 45. sejo Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo.

Obveščam vas najprej glede zadržanih, odsotnih, in sicer sta to gospa Marija Antonija Kovačič in pa zaradi službene odsotnosti Miha Kordiš.

S sklicem seje 15. 5. ste prejeli predlog dnevnega reda seje odbora, in sicer ena točka je: Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji.

Amandmaji se k predlogu vlagajo do zaključka razprave na seji odbora.

V poslovniškem roku nisem dobil nobenih predlogov v zvezi s spremembo dnevnega reda, zato je takšen, kot je bil predlagan s sklicem.

Torej, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z IZREDNIMI RAZMERAMI NA PODROČJU ZDRAVLJENJA OTROK S PRIROJENIMI SRČNIMI NAPAKAMI V SLOVENIJI.

Predlog priporočila je objavljen na spletni strani Državnega zbora in prav tako tudi mnenje Zakonodajno-pravne službe z dne 17. 5.

Vabljeni k tej točki: predlagatelj priporočila – prvopodpisani gospod Jože Tanko, potem je Vlada Republike Slovenije oziroma Ministrstvo za zdravje, Zakonodajno-pravna služba, ministrica, gospa Marija Milojka Kolar Celarc in dr. Miro Cerar, ki pa je dal tudi opravičilo, da se seje ne more udeležiti zaradi neodložljivih obveznosti. Dodatno vabljen je generalni direktor UKC Ljubljana gospod Aleš Šabeder.

Tu imam še dve pooblastili oziroma opravičili, in sicer: mag. Bojano Muršič nadomešča gospod Jan Škoberne in Branka Zormana nadomešča Dejan Balažič.

Pričenjamo drugo obravnavo predloga priporočila, v kateri bomo na podlagi 171. člena in v povezavi s 126. členom Poslovnika opravili razpravo in glasovanje o posameznih točkah predloga priporočila.

Želi uvodno besedo predstavnik predlagatelja?

Izvolite, gospa Jelka Godec.

Najlepša hvala za besedo.

Zdaj, kot veste, ta seja na to temo zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami ni prva. Mislim, da vsako leto od leta 2015 dalje sklicujemo seje s strani opozicije in opozarjamo na te zadeve že od samega mednarodnega poročila, ki je bilo predstavljeno sredi leta 2015 dalje. Zadnji dogodki pa so spet pripeljali do tega, da smo – glede na to, da Vlada oziroma vladna koalicija ni reagirala z ničimer, niti s kakšnimi izjavami za javnost, vse, kar je bilo, so bile reakcije UKC Ljubljana – v Slovenski demokratski stranki in v Novi Sloveniji ponovno predlagali sklic izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije z naslovom »Predlog priporočila Vladi Republike Slovenije v zvezi z izrednimi razmerami na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami v Sloveniji«. Namen te seje ni strašiti ljudi, namen te seje je, da se razjasnijo okoliščine stanja na področju zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami, da se odpravi panika med starši, ki danes vlada, kam bodo pošiljali otroke oziroma kje se bodo otroci lahko zdravili (ali v Sloveniji ali v tujini). Torej, da se razjasni kratkoročni program tako Vlade kot UKC Ljubljana, predvsem Vlade, na tem področju, kajti, kot še enkrat poudarjamo, od leta 2015 nam ministrica Milojka Kolar Celarc in Vlada obljubljata oziroma zagotavljata, da je program varen, da deluje brez kakršnihkoli posebnosti, da ni skrbi, da je dovolj zdravnikov, tako da bi danes seveda predlagatelji želeli odgovore tako s strani ministrstva kot s strani UKC Ljubljana, kateri so tisti kratkoročni ukrepi za normalno zdravljenje otrok in jaz prosim, da danes ne govorite, da vse deluje normalno, ker je več kot očitno, da ne, in da se pač pove kratkoročne in potem tudi, kako se bodo zadeve dolgoročno reševale.

Razpravljati o tem, da v Sloveniji ni več ne otroške srčne kirurgije, ne otroške kardiologije je, mislim da, odveč. V javnosti je bilo jasno povedano, da zdravnikov na tem področju ni več. Jaz bi rada v tem uvodnem delu – pa boste potem tisti, ki ste strokovnjaki iz tega področja, povedali, kakšno je torej res realno stanje – povedala samo eno razmišljanje, in sicer, da ne gre samo za otroško srčno kirurgijo, otroško kardiologijo. Torej, nimamo več srčnih kirurgov v Sloveniji, odšli so, ni več kardiologov, ki naj bi tudi odšli. Tukaj ne gre torej samo za ta kirurški del, vprašanje je tudi o nekirurškem delu, ki vključuje interventno otroško kardiologijo in ultrazvočno diagnostiko. Po nekih informacijah tudi tukaj nimamo več pokritega področja z zdravniki. Kdo bo torej reševal nujna stanja za perkutano intervencijo? Kolikor vem, še enkrat, ni otroških kardiologov. Vprašanje je, kdo bo zdaj opravljal, zdravil male bolniki z vnetjem srčne mišice, motnjami srčnega ritma, s srčnim popuščanjem, kdo bo hodil na vizite. Kolikor vem, šefica kardiologije ni otroški kardiolog. Torej, zanima me, kdo bo ta stanja v UKC Ljubljana reševal. Edini, ki še imajo to področje, je UKC Maribor, ki pa je že tako podhranjen na tem področju in se je večinoma naslanjal na UKC Ljubljana in so že pred leti opozarjali, tudi v UKC Maribor, da v kolikor se v UKC Ljubljana zadeve ne bodo uredile kadrovsko in tudi drugače, medsebojni odnosi, da bo padlo tudi v Mariboru.

Torej, dolgoročno vprašanje, ki se postavlja, pa je tudi, kdo bo prenašal znanja na mlade zdravnike. Kolikor vem, po zaključku, to je tudi v mednarodnem poročilu, po zaključku formalnega izobraževanja velja, da traja dodatnih tri do pet let, da se pod budnim očesom mentorja, izkušenega kirurga šola mlad srčni kirurg in potem postane nekako usposobljen. Zdaj me zanima, kdo bo tisti, ki bo v Sloveniji šolal mlade otroške kirurge, kardiologe, kje Ministrstvo za zdravje vidi rešitve tudi za naprej. Torej, ne gre samo za trenutno stanje, treba je razmišljati tudi za tri do pet let naprej, kdo bo kasneje zdravil.

Danes smo poslušali, da je dogovorjeno z zdravniki iz tujine; da se dogovarja z zdravniki iz Hrvaške in Češke. Torej, odgnali smo naše mlade oziroma slovenske zdravnike, zdaj pa vabimo tujce. Ni problema, je pa sramotno, da v naši največji bolnišnici v UKC Ljubljana, da v Sloveniji, ki je nekoč veljala za eno izmed centrov bivše Jugoslavije, za center za zdravljenje otrok s srčnimi napakami, sedaj vabimo tujce. Mene zanima kako je z licencami za te zdravnike, ker kolikor vem, po podatkih Zdravniške zbornice mora imeti tuj zdravnik licenco Zdravniške zbornice, v pisan register, če želimo, da dela v Sloveniji. Za to pa mora imeti opravljen tudi izpit iz Slovenskega jezika. Kako bo potekala komunikacija zdravnik-zdravnik oziroma zdravnik-zdravniško osebje, s starši, z otroci, itn. Torej jaz pričakujem danes konkretne odgovore. Priporočila, ki pa smo jih podali v Slovenski demokratski stranki in pa v Novi Sloveniji se dotikajo bolj kot ne torej teh kratkoročnih ukrepov, torej da se prebrodi zadeva tudi v smislu seveda pristojnosti Državnega zbora oziroma nas poslancev so omejene, definitivno, vendar pa predlagamo vseeno, da UKC Ljubljana po svoji moči torej nekako v tem prehodnem obdobju oziroma v tem roku za zdravnike, ki jim imajo, torej odpovednem roku, da delajo normalno oziroma vsaj tiste najnujnejše primer prevzamejo, in da to zdravljenje ne izostane, da se sklene dogovor s priznano na univerzitetni kliniko nekje v bližini, torej v sosednjih državah, ne v Izraelu, ki je to za moje pojme vseeno verjetno predaleč, pa že tudi nekaj slabih izkušenj je bili, ampak dobro, slabe izkušnje, ampak vseeno boljše, da se zdravijo nekje kot, da nikjer. In seveda, danes po priporočilih pričakujemo tudi s strani ministrstva, da pove oziroma kakšen je nabor sanacijskih ukrepov za posamezna obdobja do izteka odpovednih rokov, in da se zagotavlja torej nenehno, torej nujno, nujni prevozi malih otrok, bolnikov v tujino nekje v bližino. Danes je tudi seveda na dnevnem redu tudi ustanovitev inštituta, nacionalnega inštituta za zdravljenje srčnih obolenj. Tukaj bi pa želeli odgovore s strani ministrstva, glede na to, da so sodelovali priznani strokovnjaki iz tega področja in pohvale torej, če gospod dr. Gregorič in dr. Robida sodelujeta še naprej, sicer opozarjata na določene nepravilnosti, ampak češ, da so majhne. Mene zanima, kako bo ta inštitut deloval, kje bo deloval, s katerimi kadri bo deloval, glede na to, da Vlada Republika Slovenije, Ministrstvo za zdravje, Milojka Kolar Celarc nista bila sposobna v štirih letih zadeve urediti na opozorila, ki so bila po mednarodnem poročilu in pa drugih opozorilih niso bili v UKC Ljubljana sposobni urediti medsebojnih odnosov. Pediatrična klinika, smo poslušali kakšni so bili odnosi, zakaj so odstopali zdravniki. Torej kje, na kakšen način bo deloval nacionalni inštitut za zdravljenje srčnih obolenj, kdo so, kateri so kadri, kje so finance, kje je sedež, ali gre samo za fantomski inštitut oziroma kako boste te zadeve na ministrstvu si jih zastavili in kako jih vidite kratkoročno, kajti ta Vlada, ki je v odhajanju, pač bo pustila za seboj »disaster« na področju zdravstva in bo nova Vlada imela zelo zelo težko delo tudi na tem področju. Toliko, pravim, v dobro vseh želim odgovore, ne tega kdo je kri, zakaj je kriv, ampak odgovori, kje so danes na področju otroške srčne kirurgije in kje bomo čez pet, deset let.

Hvala lepa.

Zdaj dajem besedo dr. Katji Triler Vrtovec, Zakonodajno-pravna služba. Izvolite.

Spoštovani gospod Predsednik, hvala za besedo in lep pozdrav vsem!

Zakonodajno-pravna služba je k predlogu priporočila Vladi podala pisno mnenje. V njem so v zavezi s 1. točko predloga priporočila pojasnili, da so zdravniki že po zakonu dolžni nuditi nujno zdravniško pomoč, in da je izvajalec zdravstvene dejavnosti že po zakonu dolžan zagotavljati neprekinjeno nujno zdravniško pomoč preko raznih oblik dela kot so polni delovni čas, dežurstvo in pripravljenost. Zato ugotavljamo, da je Državni zbor v svoji pristojnosti v zvezi z zaprosilom vodstvu IKC Ljubljana in zdravnikom Otroške kardiologije, da v času odpovednega roka opravljajo vsaj urgentne posege, izpolnijo že z določitvijo zakonskih obveznosti v okviru svoje zakonodajne pristojnosti.

V zvezi s 5. točko predloga priporočila pa smo opozorili na navedbo v obrazložitvi priporočila, da naj bi bilo delovanje novoustanovljenega nacionalnega instituta za otroške srčne bolezni po odhodu zdravnikov iz UKC Ljubljana pod velikim vprašajem. Iz pravne ureditve obeh možnih izvajalcev zdravstvene dejavnosti zdravljenja otrok s prirojenimi srčnimi napakami. Namreč ne izhaja, da sta izvajalca kadrovsko povezana. Nacionalni institut za otroške srčne bolezni je samostojna pravna oseba, ki lahko samostojno sklepa delovna razmerja z zaposlenimi delavci, zato odhod zdravnikov iz službe za kardiologijo Pediatrične klinike UKC Ljubljana ne more pomeniti ovire pri vzpostavljanju njegovega delovanja.

Hvala za besedo.

Hvala lepa tudi vam.

Sedaj ima besedo Ministrstvo za zdravje, državna sekretarka, dr. Ana Medved.

Najlepša hvala.

Spoštovani predsednik Odbora za zdravstvo, poslanke in poslanci ter vsi prisotni!

Danes bom kratka. Kratka bom zato, ker smatram, da je današnja seja nepotrebna če ne celo škodljiva. To je med drugim ocenilo včeraj na enem med sestankom s starši tudi društva za zdravje Srce in ožilja Slovenije. Naj povem najprej dejstva, najprej kratkoročna dejstva. Program za otroke se prirojenimi srčnimi napakami v UKC Ljubljana trenutno poteka varno in kontinuirano. To je javnosti 10. maja sporočila stroka. Namreč profesor dr. Mirta Koželj vodja programa je povedala, da vsi kardiologiji ostajajo na svojih deloviščih, imajo dvomesečni odpovedni rok v okviru, katerega so dolžni zagotavljati tudi nujno medicinsko zdravstveno pomoč. Tako ambulante vsakodnevno delajo. Otroci se obravnavajo, danes so tudi operativni dnevi prav tako so bili včeraj operativni dnevi, otroci so torej redno in varno obravnavani na svojih oziroma dobivajo svoje storite. Vodstvo UKC Ljubljana je 10. maja povedalo, da išče rešitve za nadomestitev odhajajočih kardiologov. Seveda moramo vedno biti soočeni s skrajnostjo. Torej, če v kolikor ne bi uspeli vsi skupaj v prihodnosti zagotoviti ustreznega kadra bo potrebno seveda najslabšem primeru dejavnost ukiniti in skladno z Zakonom o zdravstvenem varstvu in o zdravstvenem zavarovanju bodo če ne bodo seveda možnosti za diagnostiko ali zdravljenje v Sloveniji zagotovljene otroci napoteni v tujino. Zakon določa 100 % kritje teh stroškov, vendar trenutno nismo tukaj. O tem ne razmišljamo, razmišljamo kratkoročno. V nadaljnji razpravi boste ugotovili, da je UKC Ljubljana uspešno premostilo to prepreko, ki se jim je trenutno pojavila. Srednje in dolgoročno pa Vlada skupaj z zunanjimi strokovnjaki postavlja javni zdravstveni zavod, ki bo temeljil na drugačnem načinu delovanja oziroma obravnave otrok, ki seveda po izkušnjah iz strokovnih delov zunanjega sveta, se pravi, ne vem, Evrope, Amerike zagotavlja najboljšo kontinuirano oskrbo otrok. Torej trenutno poteka sodelovanje z zdravniki iz centra Motol Praga, za kar ima že UKC Ljubljana podpisane vse pogodbe. Pravkar so podpisali tudi pogodbo z interventnim kardiologom za urgentno izvajanje urgentne / nerazumljivo/ otrok. Torej trenutno se v sami obravnavi v procesu obravnave otrok v UKC Ljubljana ni nič spremenilo, trenutno nič. To je kratkoročno. Vsebinsko vam bodo razložili predstavniki UKC Ljubljana. Sedaj vam bom razložila srednjeročno oziroma dolgoročni plan.

Vlada je konec decembra lansko leto, to je, 21. 12. 2017 ustanovila nacionalni institut za otroške srčne bolezni. Zakaj? Ker smo skupaj s stroko predstavniki staršev in tudi vodstvom UKC Ljubljana bili enotni, da se težave v programu otrok s prirojenimi srčnimi napakami vlečejo že več kot desetletje. Pričele so se natančno v letu 2007 in jih od takrat dalje ni uspelo rešiti nobeno vodstvo UKC Ljubljana. Žalostno je, da jih ni rešila niti mediacija med zaposlenimi, ki je trajala dve leti in je predstavila, kar velik strošek UKC Ljubljana natančno 30 tisoč evrov. Ta mediacija je bila prekinjena, zaradi samovoljnega izstopa enega od udeležencev. Njeni izsledki pa so, da so medčloveški odnosi bili slabi, da ni potekal niti prenos nujnih strokovnih informacij o pacientih med zdravniki in da je bilo zaupanje staršev porušeno. Zato se iz oddelkov odhajali tako zdravniki kot tudi medicinske sestre in drugi zaposleni. Na podlagi tega in tudi ostalih dejstev smo se seveda skupaj odločili, da je potrebno začeti zidati hišo na novih temeljih. Torej aktivnosti za vzpostavitev novega centra smo po strokovni plati zaupali prof. dr. Igorju Gregoriču, ki je stalno z nami v navezi, nesebično, pro bono sodeluje, vsakodnevno koordinira, se pogovarja s tujimi, domačimi strokovnjaki, tako kardiologi, kardiokirurgi, intenzivisti in tudi anesteziologi. Pri ustanovitvi NIOS pristojni sodelujejo tudi redno z vodstvom UKC Ljubljana, saj se bo program izvajal v prostorih UKC Ljubljana. Treba je tudi povedati, da z njimi sodelujemo tvorno tudi na področju zagotavljanja podpornih dejavnosti. UKC Ljubljana bo namreč moglo novemu inštitutu zagotavljati vse podporne dejavnosti, kajti ta inštitut bo premajhen, da bi imel, ne vem, svojo kadrovsko službo, informatiko in tako dalje. V sklepu Vlade je tudi zapisano, da naj bi NIOS začel delovati do 1. julija letos. Zaenkrat je ta rok realen in je dosegljiv.

Torej naj povzamem. Vodstvo UKC Ljubljana trenutno zagotavlja varno obravnavo otrok s prirojenimi srčnimi napakami, Vlada po pomoči zgoraj imenovanih pa vzpostavlja nov center. In naj poudarim, med seboj zelo dobro sodelujemo in to so dejstva. Še enkrat bi pa rada poudarila, da sta za to izredni sklic Državnega zbora in današnja seja Odbora za zdravstvo popolnoma nepotrebni. Izjave sklicateljev o oskrbi za otroke so licemerna, kajti zavedati bi se morali, da z razpihovanjem neresničnih informacij posamezniki delajo škodo v prvi vrsti staršem, njihovim otrokom, pri katerih vzbujajo nepotreben strah in nezaupanje. Poleg te prve, bom rekla, skrbi, ki jo imamo, to so starši in otroci, pa v bistvu ta nepotreben pomp povzroča zdravstvenim delavcem in ne nazadnje tudi vodstvu UKC Ljubljana, ki se mora zaradi tega ukvarjati z nepotrebnim medijskim razpihovanjem strasti, silne težave. Zato pozivam vse poslance, da odgovornim za program za otroke s prirojenimi srčnimi napakami dovolijo, da opravijo svoje delo v miru, da ga opravljajo strokovno in odgovorno. Sodijo naj nas vse skupaj po rezultatih zdravljenja, ne pa po medijskem in političnem linču. In strinjam se z vsemi, ki pozivajo politiko, naj se ne vmešava v strokovne zadeve, sploh pa ne v predvolilnem času. Vendarle pa naj spomnim, da so se težave v programu otrok s prirojenimi srčnimi napakami začele, kot sem že prej omenila, leta 2007, ko je Ministrstvo za zdravje vodil minister, član stranke SDS, torej sklicateljice današnje seje. V tistem času sta UKC Ljubljana vodili strokovna in generalna direktorica, ki sta obe vidni članici SDS stranke.

Najlepša hvala.

Hvala lepa. / oglašanje iz dvorane/

No, ne bi zdaj. Prvo stališča, da povejo, pa boste potem razpravljali, saj… Tako da najprej tukaj še eno pooblastilo. Se pravi gospoda Jerneja Vrtovca nadomešča Iva Dimic. Bi mogoče še predstavili še vi, če želite besedo, vabljeni gostje? Ja, se pravi najprej generalni direktor, gospod Šabeder.

Izvolite besedo.

Hvala za besedo, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, spoštovani člani Odbora za zdravstvo in ostali gostje še v imenu Univerzitetnega kliničnega centra.

Dovolite, da predstavim uvodoma še moja 2 kolega ob meni, prof. dr. Mirta Koželj, vodja službe za kardiologijo, torej tista prvopoklicana, ki bo danes s prve roke vam poskušala tudi z vidika stroke pojasniti, kakšno je stanje, in prof. dr. Matjaž Veselko, sicer direktor, strokovni direktor kirurške klinike, trenutno pa tudi v funkciji vodje kliničnega oddelka za otroško kirurgijo in intenzivno terapijo. Tako da imamo praktično tukaj tudi pokrito stroko, ki bo poskušala vam tudi zelo detajlno, kolikor je pač mogoče, pojasniti oziroma odgovoriti na vaša vprašanja. Uvodoma bi želel povedati, da problem, ki se pojavlja na otroški srčni kardiologiji, intenzivi in kirurgiji je zelo velik problem, je nacionalni problem s katerim se vodstvo Kliničnega centra praktično ukvarja že od nastopa svojega mandata, verjetno se zelo dobro spomnite kakšne težave so bile v začetku leta praktično v popolnem razpadu tudi otroške intenzive, ki se nekako v senci težav otroške kirurgije in kardiologije prav tako razpadala vsa ta leta in dokončno razpadla v mesecu februarju. Verjetno danes veliko več ne slišite o otroški intenzivi, ki smo jo uspeli vsaj trenutno vzpostaviti in danes deluje stabilno, pa lahko vam tukaj, sicer kot laik, ampak z zelo veliko mero odgovornosti povem, da je to bil bistveno večji logistični zalogaj v tako kratkem času vzpostaviti otroško intenzivo kot pa je ta nov problem otroške kirurgije.

Pa če gremo naprej potem na otroško kardiologijo oziroma na zadnje dogodke tudi tukaj smo takoj, ko je prišlo do te odpovedi, seznanili tako ministrstvo kot javnost in nemudoma začeli odpravljati težave oziroma reševati nastalo situacijo. Verjetno nas boste razumeli, da tudi danes še nimamo odgovorov na vsa vprašanja na težave, ki se praktično vlečejo že leta ali pa desetletja ne moremo najti vseh rešitev v enem tednu ali pa v 24-ih urah, tako da vam verjetno na kakšno vprašanje danes tudi še ne bomo znali odgovoriti, ampak vam bomo to tudi iskreno povedali, da rešitve nimamo. V začetku meseca maja so praktično v razmiku od treh dni dali odpoved trije otroški kardiologi, v svoji odpovedi niso pojasnjevali razlogov, vendar so samo zaprosili za prekinitev delovnega razmerja. Na osnovi tega novega dejstva smo skupaj s kolegi oziroma stroka začeli reševati nastalo situacijo. V tem kratkem času smo uspeli nekako stabilizirati trenutne razmere z dogovorom s tujimi strokovnjaki, ki bodo prišli v Klinični center v mesecu, mislim da nekateri že konec maja ostali pa junija odvisno od pogodb, tako da bom lahko ta trenutek nadaljevali z izvedbo programa otroške srčne kardiologije. Seveda to ni optimalna rešitev, seveda to ni permanentna rešitev, to je samo neka kratkoročna ali pa dajmo reči rešitev do konca leta, zagotovo bo pa potrebno ves oddelek otroške srčne kirurgije in kardiologije začeti graditi na novo z lastnimi domačimi strokovnjaki. Seveda je ta proces izobraževanja zelo dolg in traja leta in leta, tako da bo ta, če rečem temu proces, zagotovo dolg.

Razlog, ki ga sam vidim, bom rekel, kot ne zdravstveni delavec, je zagotovo v monopolnih položajih določenih zdravnikov. Ni samo problem v otroški kardiologiji, je problem tudi v veliko drugih področjih, kjer se srečujemo s praktično monopolom posameznih strokovnjakov in s tem omejevanjem konkurence in seveda s tem potem tudi izsiljevanje in težavami Se pravi iz te zgodbe se moramo kot vodstvo naučiti nekaj, da ne smemo nikoli več dovoliti monopola stroke, ampak zagotoviti konkurenco in zagotoviti čim večji nabor strokovnjakov na posameznih področjih. Praktično prihaja do tektonskih premikov na trgu delovne sile zdravstvenih delavcev. Tam kjer je monopol dobivamo odpovedati tudi na drugih področjih in potem zahteve po podjemih pogodbah oziroma po pogodbah za veliko večje zneske. Tako, da problemi na tem kadrovskem področju bodo zagotovo tudi na drugih segmentih ne samo na otroški kirurgiji, posebej na tistih segmentih kjer je malo strokovnjakov kjer je malo specializantov.

Kar se tiče trenutnega stanja tudi danes, praktično še vsako jutro dobimo po raportu, ki ga prof. Koželjeva opravi s svojimi kolegi, tudi danes deluje cel program normalno, vsi trije kardiologi, ki so v odpovednem roku, mimogrede njihov odpovedni rok je 60 dni po pogodbi in trenutno teče, so danes na delovnem mestu na svojih deloviščih, tako da program teče. Žal smo trenutno v stanju, ko rešujemo situacijo iz dneva v dan, tako pač je. poskušali bomo zagotoviti varno oskrbo pacientov, nenazadnje je to tudi osnovna naloga vodstva, torej zagotoviti varnost pacientov in delovati skladno z zakonom. V kolikor tega ne bo več mogoče, bomo seveda to tudi povedali in, kako naj rečem temu, uporabili tudi skrajne ukrepe in program zaprli. Tudi to je mogoče, vendar ta trenutek predvsem zaradi dogodkov zadnjih dni smo nekoliko bolj optimistični, da lahko to vmesno srednjeročno obdobje preživimo s tujimi strokovnjaki. Kot pa sem uvodoma povedal, bo treba pa vso zgodbo resno graditi od začetka z našimi mladimi strokovnjaki, ki jih bo treba izobraziti, in oddelek postaviti na noge.

Mogoče imamo pa vsi skupaj na tem oddelku zdaj zgodovinsko priložnost. Zdaj z odhodom zadnjih kardiologov so verjetno izzveneli vsi razlogi, zakaj je ta oddelek razpadel. Velikokrat ste poslušali tudi v medijih, poslušali ste tudi od zdravnikov, da odhajajo zaradi slabih medsebojnih odnosov, slabe klime. Na žalost smo prišli do neke najnižje možne točke, ko so odšli še zadnji kardiologi in imamo mogoče res priložnost, da oddelek postavimo zopet z neke točke nič na novo. Kot sem povedal, je to res dolg in težek proces, ampak jaz verjamem, da ga lahko naredimo.

Za vse konkretne ukrepe, ki smo jih izvedli, imamo jih kar nekaj, bom prosil svoja kolega, da vam zelo eksaktno danes poročata, kaj je bilo narejeno, kako so delovišča pokrita, kako so pokriti posamezni programi, kako bo potekal ultrazvok, ambulante, kako bo z nosečnicami, skratka, zelo detajlno vam bomo poskušali odgovoriti; kjer pa teh odgovorov nimamo, vam bomo pa tudi povedali, da jih nimamo. Skratka, od nas lahko pričakujete, da bomo zmeraj komunicirali odprto in takoj opozorili na problem, ki se bo zgodil. Hvala lepa.

Hvala lepa za to, po mojem mnenju, korektno predstavitev situacije, kjer smo. Pa naj se zdaj zahvalim tudi za vaše vabilo. Namreč, člani odbora smo vabljeni v UKC na ogled, za seznanitev s tem področjem, če bi želeli, se bomo na koncu zmenili, da bi tudi obiskali.

Zdaj dajem besedo še prof. dr. Mirti Koželj. Izvolite.

Hvala lepa za besedo.

Jaz prihajam iz tiste prve bojne vrste, iz baze, in če dovolite, bi vam povedala, kako je sedaj in kratkoročne ukrepe, kaj smo zavzeli. Jaz sem dobila na mizo tri odpovedi, prvo 7., drugo 8. in tretjo 9. maja 2018 in to je bil pravzaprav šok, kaj bomo pa zdaj, kako pa bomo. In v tem času, se pravi, v desetih dneh -vam bom povedala, kakšne ukrepe smo zavzeli.

Trenutna situacija. Prihajam iz kardiokirurškega konzilija, oba. Torej, vsi kardiologi so na svojih deloviščih. Zaprosili so me nekateri za dopust, sprva sem bila seveda proti temu, zato da je zagotovljena služba, kasneje sem jih zaprosila, da naredimo tako, kot bi bilo poleti za dopuste. Moram pa povedati, da se je eden od kolegov popolnoma odpovedal dopustu, razen, mislim, da treh dni, ostali so mi pa tudi povedali, da verjetno ne bodo koristili dopustov. Torej, oni imajo 60 dni odpovednega roka in bolj ali manj s 1. julijem se bomo soočili s situacijo, kaj zdaj. Vendar pa ne bomo do takrat čakali. Naše aktivnosti v zadnjih desetih dneh so bile naslednje. Najprej smo dali razpis za štiri pediatre. Potem imamo plan, da se premesti znotraj Pediatrične klinike vsaj dva pediatra, ki bosta delala na tem oddelku, torej, tu imam sodelovanje z direktorico doc. Megličevo, ki svoje sodelavce najbolje pozna. Potem bomo preusmerili kroženje dveh, verjetno dveh specializantov, ki imajo na tem področju do sedaj največ izkušenj, da bodo pomagali pri tem delu. Tečejo torej intenzivni dogovori s sosednjimi klinikami, dogovarjamo se torej z Reko in bo profesor povedal, kako smo tu že uspeli v tem tednu. Dogovarjamo se tudi z Zagrebom in pridobili smo in je bila podpisana pogodba včeraj s kliniko Motol za enega interventnega kardiologa, s katerim imamo izkušnje že iz lanskega poletja, ko nam je priskočil na pomoč. Potem se dogovarjam s pediatri drugih zdravstvenih ustanov v Sloveniji, da bi prišli pomagati. Vemo, da obstajajo tudi druge kardiološke pediatrične ambulante, tako da način dela ali bi prišli pomagati za ambulanto ali bi prišli pomagati na oddelek, vam ta hip ne vem povedati. Skupaj z direktorico se za to trudiva. In v tem, ko ste omenili Maribor, ne nazadnje bi bili morda veseli, da bi v tej prvi fazi morda združili sile tudi z Mariborom in mogoče bi nam lahko tudi oni v tem smislu pomagali. Hvala za idejo, bom posredovalna naprej.

Potem imamo že zdaj dobro sodelovanje s kardiologi iz kliničnega oddelka za kardiologijo, torej z odraslimi, kjer sodelujemo predvsem na področju aritmologije, ki nam je bila velik trn v peti na začetku in se je vodstvo dogovorilo, da imamo skupne aritmološke konzilije. Mislim, da so enkrat na teden in se za vsak primer pediatrične, ki nam ni povsem jasen, se dogovarjamo z njimi in gre za zelo redke sindrome bolezni, in če je temu tako, da tudi pri nas nekako ne najdemo odgovora. To so recimo posamezni primeri v Sloveniji. V Sloveniji nas je malo. No in potem se obračamo spet na Prago na vedno istega aritmologa. Enako je s srčnimi spodbujevalniki, ki že dolgo časa poteka ambulantna kontrola teh spodbujevalnikov z enim od naših specializantov in pa z enim našim strokovnjakom na tem področju. Tudi danes je bil na konziliju in smo se dogovarjali za en defibrilator.

Potem seveda tečejo kongenitalni kardiokirurški konzilij normalno in imamo vse datume do septembra, ko prihajajo kolegi kirurgi iz Motola. Zdaj, konkretno smo se tudi dogovorili za en poseben e-mail, ki zdaj deluje mislim, da dva ali tri dni. To je e-mail za starše, ki se obračajo na nas in sicer na te maile odgovarjava medve z docent Begličevo. Ne gre za neka strokovna, težka vprašanja, gre za to, da v glavnem starši sprašujejo ali bo imel moj otrok kontrolo, kdaj bo imel, radi bi še do tega do tega zdravnika, jim odgovarjamo. Poglejte, moje izkušnje od petka… ja, ta je bil od petka dalje, saj je bil tudi vikend, skratka, moje izkušnje so, tega ni tako zelo veliko. Jaz sem mislila, da mi bo kar predal zapolnilo, pa ni. Jaz sem v nekaj dneh, sem odgovorila na ca., morda 25 mailov, od tega dejansko je bil eden morda nekoliko negativno nastrojen, dobila sem pa precejšen odstotek, bi lahko rekla, približno pri četrtini, da so se mi pa celo zahvalili za informacijo, tako da, to je bila res dobra poteza.

Druga stvar je to, da smo se včeraj dobili s predstavniki staršev, ki so naša prizadevanja podprli, seveda, in so se tudi, vemo da je teh društev več in so se tudi včeraj nekako poenotili. Še dve, tri vam bom povedala, o čakalnih vrstah. Kje smo. Jaz vodim čakalno vrsto za operacije teh otrok in odraslih na srcu, to je skupna čakalna lista. Včeraj, torej do prihoda teh kirurgov, ki so šli včeraj, je bilo na čakalni listi, mislim da skupaj 18 bolnikov, od tega jih ima osem že datum, trije nimajo datuma, ker so starši želeli, da se otroka operira kasneje zaradi šolskih obveznosti zdajle in tako jih je deset. Danes bomo ta teden štiri operirali oziroma tri od teh. skratka ta čakalna vrsta ni dolga. Nekaj več jih bo prišlo na čakalno vrsto danes, ko smo jih predstavili ca. deset, danes je bil res obsežen konzilij, od tega so predstavili štiri odrasle bolnike s prirojenimi napakami. Meni so tudi kolegi predali čakalne liste za invazivno diagnostiko, ki prav tako ni dolga. Tako da, to vam lahko povem iz terena. Mogoče samo še, če dovolite, omenila ste, da nisem pediater. Res je to, jaz nisem pediater, sem specialistka internistka in specialistka kardiologije za vaskularno medicino, vendar pa v zadnjih dvajsetih letih, letos beležimo 20 let, sodelujem pri zdravljenju in spremljanju odraslih bolnikov s prirojenimi srčnimi napakami. To je bil res dober projekt, ki smo ga peljali skupaj s temi pediatri, ki so bili na službi za kardiologijo. Toliko. Za to so se tudi odločili, da sem začasno prišla za eno leto.

Hvala lepa za pozornost.