Spoštovane in spoštovani, pričenjam 8. nujno sejo Komisije za narodni skupnosti.

Vse člane in članice komisije, vabljene ter ostale prisotne lepo pozdravljam. Un cordiale saluto a tutti. Szeretettel köszöntöm mindnyájukat.

Pričenjam torej 8. nujno sejo, obveščam vas, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti gospa Marija Bačič, ki jo nadomešča mag. Bojana Muršič in pa gospod Ivan Hršak, ki ga nadomešča gospod Peter Vilfan. S sklicem ste prejeli dnevni red, ker v poslovniškem roku nisem prejel predlogov za njegovo spremembo je določen takšen dnevni red seje kot ste ga prejeli s sklicem. Predlagam, da bi združili obravnavo obeh točk dnevnega reda. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? Ugotavljam, da ne.

Prehajam torej na 1. IN 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA PREDLOG SPREMEMB PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2018 IN PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKA SLOVENIJE ZA LETO 2019. Gradivo je bilo objavljeno na spletnih straneh Državnega zbora z dne 29. septembra 2017. Predlog obeh proračunov bomo v skladu s tretjim odstavkov 157. člena in 166. člena Poslovnika Državnega zbora obravnavali z vidika svojih pristojnosti, torej le v tistem delu, ki se nanaša na delovna področja, ki pokrivata zadeve, ki se neposredno tičejo narodnih skupnosti. Kot po navadi dajem najprej besedo predlagateljem in bi prosil predstavnika, predstavnico Ministrstva za finance gospo Jano Žakelj, da nam poda kratko predstavitev proračuna.

Hvala lepa, izvolite.

Dober dan, hvala gospodu predsedniku za besedo.

Moje ime je Jana Žakelj in prihajam iz Ministrstva za finance z namenom, da vam predstavim predlagano spremembo proračuna za leto 2018 in predlog proračuna za leto 2019, ki izhajata iz veljavnega okvira za pripravo proračunov sektorja država.

Proračuna sledita ključnim usmeritvam in ciljem ekonomske politike kot jih določata program stabilnosti in nacionalni reformni program iz aprila 2017. Ključna cilja sta spodbujanje gospodarske rasti ter konsolidacija javnih financ. Pri pripravi so upoštevani makroekonomski okvirji iz jesenske napovedi UMAR. Po tej napovedi naj bi Slovenija dosegla letno gospodarsko rast in sicer v višini 3,9 % v letu 2018 in v višini 3,2% v letu 2019. Slovenija je od leta 2016 dalje med državami s primanjkljajem nižjih od 3 % BDP. Zato bo v okviru ureditve pakta stabilnosti in rasti ocenjevana po treh kriterijih preventivnega dela pakta. Po strukturnemu naporu, po merilu rasti odhodkov in pa po merilu dolga. V, po merilu dolga smo v letih od 2016 do 2018 v predhodnem obdobju. Navedeni kriteriji v pogojih boljše gospodarske rasti pomenijo tudi zahtevnejšo pot prilagajanja k srednjeročnemu cilju, ki jo določa program stabilnosti. Proračuna upoštevata izhodišča za nosilno področje ekonomske in javno finančne politike, ki so vpisana v proračunskem memorandumu in sicer davčno politiko, politiko plač, izvajanje EU perspektive investicije, politiko finančnega sistema in upravljanja premoženja ter upravljanje z dolgom. Prihodki državnega proračuna so za leto 2018 načrtovani v višini 9,676 milijarde evrov, najvišji obseg izdatkov pa je v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9,625 milijarde evrov. Proračunski presežek je predviden v višini 0,1 % na BDP.

V letu 2019 je najvišji obseg izdatkov v skladu s srednjeročnim okvirom določen pri 9,697 milijarde evrov, prihodki pa so načrtovani v višini 9,750 milijarde evrov. Proračunski presežek je ravno tako načrtovan za leto 2019 in sicer v višini 0,1 % na BDP. Vlada bo v letih 2018 in 2019 nadaljevala postopno javnofinančno konsolidacijo in si še naprej prizadevala za uspešno upravljanje z dolgom državnega proračuna. Slovenija bo za plačilo obresti iz državnega proračuna v letu 2018 namenila 856 milijonov evrov, 2019 pa 824 milijonov evrov. V primerjavi z oceno realizacije za leto 2017 so obresti tako v letu 2018 znižujejo za 12,5 %, v letu 2019 pa še za 3,8 %. Znižanje obresti in pa višji prihodki nam bodo tako omogočili, da privarčevana sredstva namenimo za varnost, infrastrukturo, znanost in zaposlovanje ter zdravje. Zanje bo v proračunu za leto 2018 namenjenih skoraj 2,66 milijarde evrov. Leta 2019 pa skoraj 2,74 milijarde evrov. Ocena realizacije letošnjega proračuna kaže na 2,5 milijarde evrov. Zagotovo so v proračunu tudi druga pomembna področja, ki niso bila posebej izpostavljena, med drugim tudi področje Urada za narodnosti, kar pa ne pomeni, da niso prav tako pomembna, kar nakazuje tudi, kot bo predstavil gospod minister, proračun Urada za narodnosti.

Glavni cilj je, da bi bili proračuni razvojno naravnani, da bi omogočali nadaljevanje stabilne gospodarske rasti, prepoznali največje vrzeli, kjer je potrebno vlaganje javnega denarja, hkrati pa bi upoštevali tudi potrebe posameznih skupin prebivalstva. Na ministrstvu za finance verjamemo, da nam je to s predlogom proračunov za leti 2018 in 2019 tudi uspelo.

Hvala.

Pozivam k predstavitvi ostale predstavnike resorjev, tukaj imam kot prvo nanizano Ministrstvo za kulturo, dr. Gazić.

Izvolite.

Hvala lepa za besedo in lep pozdrav vsem prisotnim.

Sem vodja službe za kulturne raznolikosti človekove pravice, tako da se bom najprej omejil na proračunsko postavko, ki se nanaša direktno na izdatek za obe narodni skupnosti, za katerega smo zadolženi v naši službi, ta je 130 tisoč evrov in za obe skupnosti. Že v kratkem načrtujemo tudi sestanek s predstavniki obeh skupnosti na našem ministrstvu, kar je uveljavljena praksa, kjer se dogovorimo tudi z načinom delitve in druge podrobnosti. Je pa še nekaj drugih izdatkov, ki so prav tako v proračunu Ministrstva za kulturo, pa jih ne pokriva naša služba in bom prosil potem kolegico Simono Berkoč, da jih še ona omeni v detajlih, če bodo nadaljnja vprašanja pa seveda kasneje.

Hvala.

Hvala dr. Gazdić.

Gospa Bergoč. Izvolite.

Hvala za besedo.

Jaz bi omenila, se pravi, na delovni ravni Ministrstva za kulturo še nekaj vsebin, ki jih financiramo s področja narodnih skupnosti, in sicer je to portal Jezikovna Slovenija. Približno 20 tisoč evrov načrtujemo tudi za dve prihodnji leti. Gre za portal, ki celostno predstavlja jezikovno politiko Republike Slovenije in v tej oziru tudi promovira jezika narodnih skupnosti.

Na področju knjižnic, gre tudi za vsakoletno financiranje. Načrtuje se tudi za naprej in sicer, financiramo knjižnično dejavnost za potrebe narodnih skupnosti in to je podpora usklajenemu razvoju knjižnične dejavnosti, delni nakup knjižničnega gradiva, zvišanje nivoja storitev knjižnic za potrebe narodnih skupnosti, dodatna podpora sistematičnemu delovanju splošnih knjižnic za narodni skupnosti in sicer je to približno 130 tisoč evrov na leto. In nazadnje naj omenim še medije, na tem področju Ministrstvo za kulturo sofinancira oddajo na RTV Slovenija Alpe-Donava-Jadran, podobe iz Srednje Evrope vsako leto in ravno tako načrtujemo naprej, 10 tisoč 500 evrov. Gre za oddajo, ki je dober primer medkulturnih medijskih praks, ki potrjuje pomembno vlogo medijev na področju medkulturnega dialoga.

Predlagam, da po predstavitvah predstavnikov resorjev, ministrstev, poda svoje mnenje tudi direktor Urada za narodnosti, gospod Baluh, potem pa ostali povabljeni in potem bomo pa odprli razpravo za člane. Tako, da zdaj dajem besedo predstavnikom Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. Med nami je državni sekretar, gospod Boh in pa gospod Koprivc.

Izvolite gospod Boh.

Ja, hvala lepa za besedo, spoštovani predsednik! Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Tudi z zornega kota delovnih področij Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport pravzaprav bi želel samo na kratko nekaj poudarkov, kar se tiče proračuna za leto 2018 in 2019. Primarno mislim, da je potrebno poudariti, da so aktivnosti, ki potekajo znotraj pač zakonskih okvirjev oziroma zakonskega okvirja, del rednega financiranja šolskega sistema v Sloveniji in s tega vidika pač tudi v letu 2018 in 2019 ne pričakujemo kakršnihkoli večjih problemov oziroma verjamemo in glede na strukturo proračuna, da bodo obveznosti in aktivnosti, ki so predvidene zakonsko in tudi s projekti, ki že potekajo, pravzaprav izpeljane naprej tako kot morajo biti in kakršnihkoli večjih težav v tem kontekstu ne pričakujemo, pa vendar, želel bi izpostaviti morda eno izmed ključnih stvari, je zagotovo investicijske narave in sicer investicije v izgradnjo osnovne šole in pa vrtca in pa gimnazije v Kopru, predvsem v kontekstu osnovne šole bi želel reči, da je bila v letu 2017 realizacija nekoliko manjša kot je bilo predvideno zaradi pač nekih zakasnitev pri prostorskih aktih in pa pri nekih aktivnosti, ki jih je morala vezano izpeljati tudi Mestna občina Koper, vendar v letu 2018, v tem kontekstu načrtujemo in imamo v finančnem načrtu rezerviranih 700 tisoč evrov in nekoliko manj v letu 2018, govorimo o 2018, 693 tisoč evrov, skratka če zaokrožimo, v letu 2018 in v letu 2019 po 700 tisoč evrov, potem približno 100 tisoč evrov pa odpade potem še tudi na potrebne investicije v vrtcu in šoli, skratka to je ena izmed ključnih stvari, ki jo je potrebno poudariti. Druga stvar, ki bi jo želel poudariti je nadaljevanje projektov, ki so namenjeni za oziroma financirani z evropskega socialnega sklada za opolnomočenje oziroma za dvig kakovosti narodnostnega šolstva za madžarsko in za italijansko narodnostno manjšino. To so projekti, ki so že v letu 2017 začeli pravzaprav potekati oziroma se izvajati in se bo njihovo izvajanje nadaljevalo tudi v letu 2018 in 2019, za ta namen tudi so zagotovljena sredstva. In morda samo še zadnji poudarek, ki bi ga želel povedati je, posebna pozornost bo tudi v letu 2018, se bomo posebej potrudili pri iskanju ustreznih rešitev in tudi podpore finančne za delovanje Madžarske oziroma katedre madžarskega jezika na Univerzi v Mariboru. V 2017 smo zdaj mislim, da postavili dokončno stvar tako kot je treba, v 2018 in 2019 s to rečjo nadaljujemo. In kot veste, je tudi v zadnjem času, se pravim mislim danes ali včeraj šel v medresorsko usklajevanje Zakon o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ki bo še dodatno okrepil položaj oziroma ustrezno kodificiral tisto kar je potrebno na področju vzgoje in izobraževanja za manjšinski oziroma za italijansko in madžarsko šolstvo oziroma sistem zagotavljanja ustreznega šolstva v Sloveniji.

Hvala lepa.

Hvala lepa dr. Boh.

Ja obveščam vas, da dr. Simono Kustec Lipicer nadomešča gospa Dragana, se opravičujem, gospod Dragan Matić.

Ja hvala lepa dr. Boh. Jaz moram iz tega mesta tudi poudariti, da je v zadnjih letih sodelovanje med ministrstvom in narodnostnimi skupnostmi zelo intenzivno in zelo dobro in iz vašega poročila tudi izhajajo sadovi tega, tega sodelovanja. Tako da, upajmo, da se bodo projekti, ki so sedaj že v teku se tudi zaključili tako kot so bili predvideni.

Sedaj dajem besedo predstavnikom Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, med nami je državni sekretar gospod Cantarutti, izvolite.

Hvala lepa predsednik.

Spoštovane poslanke, poslanci, dovolite še nekaj besedo o proračunu z vidika Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo. Mogoče samo kot zanimivost, kar se tiče proračuna, celotnega proračuna, torej ministrstva 2018, 2019 s predlogom spremembe proračuna za leto 2018 se na MGRT povečujejo sredstva v celotni A bilanci za približno 22 milijonov evrov, za leto 2019 pa se nam povečujejo sredstva za 48 milijonov evrov v A bilanci. Večino tega gre prav na razvoj ali pa na račun krepitve sredstev na področju regionalnega razvoja, pa seveda tudi podjetništva in sodelovanja z Evropsko vesoljsko agencijo, v katero je lani Slovenija vstopila, v obeh letih.

Kar pa se tiče seveda področja zaradi katerega smo danes tu, naj povem, da imamo tako v proračunu za leto 2018 kot tudi 2019 na postavki za razvoj območij narodnih skupnosti na razpolago milijon evrov. To je več kot smo imeli recimo letos, mislim, da smo se že lani tudi dogovorili, da bomo povečali ta sredstva in to obljubo seveda tudi držimo. Ob tem naj povem, da ko govorimo o teh sredstvih in seveda tudi potem aktivnostih, da je program madžarske skupnosti, ki je pripravljen v skladu s 14. členom Zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, kot rečeno torej pripravljen, potrjen, gre za prvi program, ki se v skladu s citiranim zakonom pripravi za obdobje 2017-2019. Tukaj moram omeniti, da ga je pripravila pomurska madžarska avtohtona narodna skupnost v sodelovanju s pristojno regionalno agencijo, tudi skupaj s sodelavci na MGRT in seveda Uradom za narodnostni. S tem štiriletnim programom prav želimo odpraviti posledice tako gospodarske krize kot tudi, saj vsi vemo, neke splošne podhranjenosti ali pa recimo nerazvitosti na območju Madžarske narodne skupnosti, ki se sicer izboljšuje, ampak še vedno po večini kazalcev zaostaja za ko to primerjamo z ostalimi regijami v državi in zato mislim, da je prav, da smo najprej povečali sredstva, in drugič, da imamo tak dosti dober ambiciozen program za daljše obdobje. Mogoče kot zanimivost, štirje ključni ukrepi oziroma področje ukrepov iz tega programa spodbujanje naložb v gospodarstvu, spodbujanje turističnih dejavnosti in produktov, sofinanciranje projektov z odobrenimi evropskimi sredstvi, torej kot slovenski delež in pa promocija območja in podpora pri izvajanju samega programa. Žal moram reči, da v letošnjem letu, čeprav smo imeli na razpolago 350 tisoč evrov, tega ne bomo porabili, ker se je pač vsa skupaj zadeva s pripravo programa zavlekla. Zato pa kot rečeno v prihodnjem letu in smo tukaj še naprej, jaz mislim, da dobro sodelujemo, na razpolago tudi, da pomagamo pri, če bo potrebno tudi pri pripravi samih aktivnosti, tukaj res lahko računate na našo pomoč. Kar se tiče pa programa italijanske narodne skupnosti mislim, da je v fazi osnutka, da bomo tudi tu, če bo potrebno pospešili in pripravili zadevo do takšne faze, da bodo aktivnosti tudi pri italijanski narodni skupnosti na teh področjih stekle v prihodnjem letu. Toliko.

Hvala za enkrat.