Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 94. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi drugega odstavka 20. člena, prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.
Preden nadaljujemo, vas obveščam, da je umrl gospod Franc Avberšek, poslanec Državnega zbora v mandatnem obdobju 1992-1996. Spomin naj bomo počastili z minuto molka. / minuta molka/
Hvala mu!
Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Iva Dimic, Andrej Černigoj, Igor Zorčič, Franc Jurša, mag. Bojana Muršič, Aleksander Reberšek, Mihael Prevc do 13. ure, Dušan Šiško od 16.30 do 22. ure, Tomaž Lisec od 11. do 18. ure in Rudi Medved.
Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 94. izredne seje Državnega zbora.
Predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 21. januarja 2022, s sklicem seje.
O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za širitev dnevnega reda. Podpredsednik Državnega zbora Branko Simonovič je Državnemu zboru predlagal, da se dnevni red te izredne seje razširi s 5. točko, to je s Predlogom sklepa o imenovanju podpredsednika Odbora za zunanjo politiko. Predlog ste prejeli z dopisom z dne 24. januarja 2022.
Želi besedo predstavnik oziroma predstavnica Poslanske skupine SAB kot predlagatelja predloga sklepa? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.)
Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Odločamo o predlogu za širitev dnevnega reda. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 68, proti nihče.
(Za je glasovalo 68.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.
Prehajamo na glasovanje o določitvi dnevnega v celoti. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem in sprejeto širitvijo. Glasujemo. Navzočih je 69 poslank in poslancev, za je glasovalo 69, proti nihče.(Za je glasovalo 69.) (Proti nihče.)
Ugotavljam, da je dnevni red 94. izredne seje Državnega zbora določen.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZAČASNIH UKREPIH ZA PREPREČEVANJE ENERGETSKE REVŠČINE v okviru rednega postopka.
Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim Matjažem Hanom. Predlog zakona je na 70. nujni seji 20. 1. 2022 obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi Odbor členov Predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava Predloga zakona na seji delovnega telesa končana.
Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. Jurij Lep bo predstavil stališče Poslanske skupine Nepovezanih poslancev. Izvolite.
Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Državni sekretar s sodelavcem, kolegice in kolegi, lep dober dan.
Zadnje tedne in mesece smo priča izrednim razmeram na trgu energentov in surovin, ker cena iz dneva v dan dosegajo rekordno visoke ravni. Do tega prihaja, ker so globalne dobaviteljske verige deloma pretrgane, čakalne dobe za surovine pa so se precej podaljšale. Dotok plina v Evropo je manjši zaradi različnih motenj v dobavi. Zaloge v skladiščih so zaradi lanske relativno mrzle in dolge zime manjše, svetovno gospodarstvo pa se je po sproščanju epidemioloških omejitev znova zagnalo in doseglo nagel vzpon za katerega trenutna ponudba energentov ne zadošča, naj se gre za plin, nafto ali elektriko.
Tako se je tudi v Sloveniji precej podražila nafta, kar že občutimo že na bencinskih črpalkah. Cene bencina in dizla so za približno četrtino višje kot pred letom dni, kar je navsezadnje posledica vladne liberalizacije trga naftnih derivatov. Predlagatelj minister Počivalšek je ob sprejetju tega ukrepa večkrat poudaril, da to nikakor ne bo povzročilo dviga cen pogonskih goriv. A danes se je izkazalo, da temu ni ravno tako. Prav tako je trenutno treba dobrih 25 % več kot v istem obdobju lani odšteti za kurilno olje.
Tudi največja slovenska energetska družba Petrol je decembra lani občutno za 30 % zvišala cene elektrike in zemeljskega plina za 12 %. Petrolu pa so pri dvigu cen energije kmalu sledili še drugi dobavitelji.
Zaradi vsega navedenega se tako slovenski kot tudi evropski energetski sistemi nahajajo pred številnimi izzivi. Po zdravstveni krizi nam sedaj na vrata trka še energetska kriza in energetska revščina, ki bi lahko za nekatere posameznike in gospodarske panoge imela še hujše posledice, kot jih je povzročila epidemija Covid19. Tega se zavedajo tudi v drugih evropskih državah, zato se z vprašanjem dviga cen na trgu energentov kar precej ukvarjajo. Nekatere pa so že pred tem tedni oziroma celo pred meseci odločali pomagati državljanom pri blaženju posledic nenadne visoke rasti cen, med drugim z znižanjem ddv-ja in drugih prispevkov za uvedbo subvencij ter posebnih vavčerjev in podobno.
Vprašanje je kaj smo pa sedaj naredili v Sloveniji oziroma kaj je za reševanje te problematike naredila Vlada. Zato na tem mestu pozivam pristojne, da se namesto kadrovskega lomastenja po energetiki raje osredotočijo na uvedbo nekaterih prepotrebnih kratkoročnih ukrepov.
In ravno zato, ker Vlada že več mesecev ne reagira na pojav energetske krize je v naši države namesto Vlade stvari v roke prevzela opozicija, ki je pripravila in v zakonski postopek vložila Predlog zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine, ki predvideva uvedbo energetskih vavčerjev v višini 150 evrov za 75.000 socialno ogroženih in v višini 40 evrov za 200.000 prejemnikov otroškega dodatka v prvih šestih dohodkovnih razredih.
Po predlogu bi se energetski dobropis lahko koristil v večkratnih zneskih in bi se lahko vnovčil za plačilo računov za dobavo električne energije, toplote ali plina, nakup in dostavo zemeljskega plina v jeklenkah ter kuriva.
V Poslanski skupini Nepovezanih poslancev se nam omenjeni predlog zdi primeren, predvsem pa za zdajšnje razmere tudi nujen, zato ga vsekakor podpiramo. Ob tem pa Nepovezani poslanci še opozarjamo, da glede na to, da so se v državi cene elektrike, kurilnega olja, zemeljskega plina, pogonskih goriv podražale za vse prebivalce in glede na to, da je prav, da se pri reševanju te problematike upošteva tudi načelo enakosti, bi se morali lotiti reševanja tega odprtega vprašanja tudi z drugimi ukrepi, ki ne bodo pomagali le določenemu krogu državljanov, ampak bodo pomagali pri spopadanju z energetsko krizo vsem državljanom. Med tovrstne ukrepe, ki bi pripomogli vsem prebivalcem sodijo v začasno znižanje davčnih stopenj, znižanje DDV na energente in znižanje trošarin, uvedba subvencij, znižanje oziroma zamrznitev nekaterih prispevkov, preprečitev zvišanja omrežnin in številni podobni ukrepi. V razmerah, v katerih smo se na področju energetike znašli danes bi bilo po našem prepričanju potrebno opredeliti in čim prej sprejeti tudi srednjeročne in dolgoročne strateške ukrepe, ki bi pripomogli k cenovno dostopni energiji za gospodinjstva in podjetja, povečali energetsko neodvisnost naše države, okrepili odpornost slovenskega in evropskega energetskega trga ter podprli prehod v podnebnem nevtralnosti le s tem pa v bodoče preprečili tako skokovit porast cene energentov in posledično preprečili pojav energetske krize in energetske revščine. V prihodnje bodo namreč dobro delujoč in stabilni notranji energetski trg visoka samozadostna z oskrbo in iz ogljičnih virov, povečanje učinkovitosti rabe energije in krepitev lastnih energetskih virov ključnega pomena za stabilne cene energentov in zanesljivost energetske oskrbe vseh prebivalcev in odjemalcev.
Hvala.
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavil Boris Doblekar.
Izvolite.
Hvala za besedo.
Spoštovani podpredsednik.
Torej, naj predstavim stališče Poslanke skupine Slovenske demokratske stranke k Predlogu Zakona o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine.
Med razlogi za sprejem zakona je predlagatelj navajal, da so razlog za predlog zakona že realizirane in napovedane podražitve energentov in s tem pomoč pri plačevanju stroškov za nakup energentov socialno ogroženim in revnim. V Poslanski skupini Slovenske demokratske stranke spremljamo razmere in se strinjamo, da se mora država odzvati na vsakršna večja odstopanja, na kateremkoli področju še posebej tudi tokrat, ko so se sicer cene nekaterih energentov že dvignile bolj pa so v ospredju napovedi, da se še bodo. Ugotavljamo tudi, da se cene energentov predvsem ogrevanja dvigujejo zelo različno po državi. V nekaterih občinah so se cene dvignile v drugih ne ali pa so se zgolj simbolično problem vidimo tudi v način odjema in posledično ceno ogrevanja. Nekaterih stanovalci v določenih večstanovanjskih objektih so imeli do slej dogovorjen poslovni odjem in ne gospodinjski, kar je pa sedaj povzročilo precej dražje ogrevanje kot, če bi imeli pogodbeno gospodinjski odjem, zato smo mnenja, da se morajo upravniki stavb in ponudniki zavedati, da ob trenutnih razmerah ne bi smeli biti tako črkobralski do pogodbenih razmerjih do odjemalcev predvsem odjemalcev toplotne energije. V naši poslanski skupini smo tudi mnenja, da se nekatere podražitve izvajajo povsem neopravičeno in dajejo vtis špekulativne narave. Kot se zdi nekateri ponudniki izkoristijo dvig cen za večji zaslužek ne glede na povzročene stiske družinam predvsem tistim z nižjimi prihodki, ki niso pričakovale tako velikih podražitev in jim plačilo v kratkoročni prilagoditvi povzroča res velike težave. Mnogi ponudniki med drugim tudi občinska komunalna podjetja se niso pravočasno pripravila na zimske dni in kurilno sezono, kajti niso opravili zakupa energentov in posledično, zato ljudje plačujejo visoko ceno. Ob tem smo mnenja, da bi morali taki ponudniki del odgovornosti prevzeti tudi na sebe in ne finančno obremenjevati zgolj občank in občanov, ki na to niso bili pripravljeni. Poslanci Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke se zavedamo, da sta Vlada in Državni zbor Republike Slovenije, ki je potrjeval predlagane ukrepe za pomoč državljanom in gospodarstvu predvsem poslanci koalicije in nekaterih iz konstruktivne opozicije storila veliko za to, da ljudje in gospodarstvo kljub težki zdravstveni krizi ne občutijo večjih težav. Izplačano je bilo veliko različnih pomoči in pomagano v različnih oblikah. Ob tem so bili zakoni popravljene tudi mnoge krivice. Med drugim so se v mandatu te Vlade v izjemno kratkem času dvignile plače, pokojnine in dodatki ter nadomestila tistim, ki so bili po krivici spregledani od delavcev, študentov, upokojencev do invalidov,: enostarševskih in velikih družin, kmetov, vojnih veteranov, itd. Ker se tako koalicijski kot tudi opozicijski poslanci, ki so tokrat pohvalno pripravili zakon, ki pa po našem mnenju zajema preozko skupino pomoči potrebnih ljudi in tudi Vlada, ki zelo podrobno spremlja trende gibanja cen energentov in se tudi zelo zaveda problematike zaradi podražitev ter pripravlja ustrezen in učinkovit zakon, torej vsi skupaj se zavedamo in strinjamo, da je potrebno nemudoma ukrepati. In kot sem že predhodno omenil, da je bila s predlaganim zakonom za preprečevanje posledic podražitev energentov zajeta preozka skupina ljudi, v Poslanski skupini SDS delimo mnenje z Vlado, da je potrebno na problem gledati širše v ukrep s pomočjo je potrebno zajeti večjo skupino ljudi, kajti menimo, da nimajo ali ne bodo imeli težav zgolj socialno ogroženi, ampak še kdo drug. Ker so se na področju energetike odprla tudi mnoga druga vprašanje ne zgolj podražitve nekaterih ponudnikov, ki se niso uspeli pravočasno pripraviti na globalno podražitev, iz takih in drugačnih razlogov, in pa prej v našem stališču omenjenih špekulantov ter nenazadnje tudi določenih uprav in direktorjev energetskih družb oziroma ponudnikov energije, ki si izplačujejo nenormalno visoke plače in nagrade, Vlada obljublja, da hiti s pripravo zakona, ki bo celovito, poudarjam celovito, odgovoril na razmere in potrebe državljanov ter ga bomo kot vse drobe in po meri ljudi ter gospodarstva doslej pripravljene zakone v Poslanski skupini SDS tudi soglasno podprli.
Hvala lepa.
Spoštovani podpredsednik, jaz sem že vmes šel k vam gor opozoriti strokovne službe, da se v tej dvorani izredno slabo sliši. Zdaj, v zadnjem delu moram reči, da sem spoštovanega cenjenega kolega sicer uspel slišati, izgleda, da so povečali te zvočnike, ampak poglejte, tehnični napredek v 21. stoletju seveda govori ne o tem, da ste zdaj sneli 8 zvočnikov dol, pa imate dva in se tamle nesrečnikom, ki sedijo zadaj za zvočnikov, so prenaglas, tukaj spodaj zadaj pa pravzaprav zelo slišimo, še posebej ob dejstvu, da vsi nosimo maske in da seveda pač tisti, ki nastopa v tej dvorani ni prav vsak prepričan, da sam sebe sliši s kakšno intonacijo govori, ampak je posvečen vsebini in pač govori tako kot govori.
Zato prosim, iz vidika postopka, da se bomo poslanci sploh slišali in razumeli kaj kdo govori, če se hočemo resno ukvarjati z delom v Državnem zboru, da tehnične službe uredite nemudoma v najkrajšem možnem času, ne da se hvalite, da imate najboljša dva zvočnika, ampak da uredite, da bomo vsi normalno in kvalitetno lahko poslušali brez vpitja, dretja, ker enim, verjamem, kolegi so mi že pojamrali, da so prav nesrečni, ker so prenaglas tam zvočniki, tukaj pa nič ne slišimo. Veste, dajte urediti tehnično, ker pri vsem denarju, pri vsem denarju, ki ga v tej državi zapravljamo, da ne znamo urediti zvočno akustiko v tej dvorani, se opravičujem, z vsem spoštovanjem tudi to tehničnih služb, ampak mi smo tisti, ki smo to uporabniki ne uni tam, ki poslušajo na slušalkah in kaj jaz vem kje. Drugače moram reči, bom se mogel preseliti v pisarno ker edino po televiziji še normalno poslušam in slišim kaj se dogaja v tej dvorani.
Hvala lepa.
Hvala lepa. Zdaj, po vaši intervenciji smo takoj intervenirali, pisno, potem tudi ustno, kot ste verjetno opazil, mislim da je zdajle situacija nekoliko boljša in predlagam, da sejo nadaljujemo. Upam pa, da so službe Državnega zbora to opozorilo slišale in da bodo prihodnjič pred začetkom seje preverili ali je sistem pripravljen tako, da ga lahko poslanci tudi v dvorani spremljajo.
Edvard Paulič bo predstavil stališče Poslanske skupine LMŠ. Izvolite.
Hvala za besedo, predsedujoči. Kolegice in kolegi!
Drugo polovico leta 2021 ni zaznamoval zgolj pojav nove, bolj nalezljive koronske različice temveč tudi nagel porast cen energentov na svetovnem in pa na evropskem trgu. Danes smo že globoko v drugi polovici kurilne sezone in dejstvo je, da velik del prebivalstva le še s težavo plačuje visoke položnice za ogrevanje. Da bi najranljivejšim skupinam ljudi pomagali pri spopadanju s finančno stisko smo v opoziciji pripravili Zakon o začasnih ukrepih za preprečevanje energetske revščine s katerim smo želeli nastalo situacijo rešiti hipno, tukaj in zdaj.
Tako imenovani energetski boni bi bili le prvi a trenutno najbolj nujen ukrep. Žal je koalicija predlogu zakona nasprotovala. Na matičnem odboru smo zopet lahko poslušali izgovore v smislu predlog opozicije zasleduje pravi cilj a mi bomo zadevo rešili celovito. In tu se nam opravičeno postavlja vprašanje kaj je ta vlada počela štiri mesece. V opoziciji namreč Vlado že od lanske jeseni opozarjamo in pozivamo k ukrepanju. Sklicali smo sejo matičnega odbora, na vlado je bilo naslovljenih več poslanskih pobud in vprašanj, postavljeno je bilo ustno poslansko vprašanje predsedniku vlade, o odgovoru predsednika vlade smo opravili tudi širšo razpravo v državnem zboru. In na koncu smo zaradi neodzivnosti vlade sami vložili predlog zakona.
Neaktivnost aktualne vlade je še toliko bolj nerazumljiva, če vemo da je Evropska unija že oktobra lani pripravila nabor ukrepov za pomoč pri soočenju z izzivom porasta cen energentov. Reagirale so vse članice Evropske unije, slovenska vlada pa razen praznih obljub do danes ni storila ničesar. Naši državljani se soočajo z enormnimi tudi večkratnimi podražitvami položnic in če vemo da je od vse porabljene energije v gospodinjstvu 62 % namenjenih prav ogrevanju prostorov bi nam morali zvoniti vsi alarmi.
Če bi koalicijski poslanci takšno skrb, kot so jo namenili kazenskega zakonika s katerim želite preprečiti pregon določenih kaznivih dejanj namenili reševanju energetske revščine bi imeli danes rešitev že na mizi. Kljub temu, da zakon na matičnem odboru ni bil sprejet, smo v opoziciji na pobudo LMŠ vlado vendarle zavezali k določenim aktivnostim. Vlada mora tako v roku 15 dni uveljaviti ukrepe s katerimi bi začasno znižala prispevke dajatve in trošarine na energente in s tem finančno razbremenila državljanke in državljane Republike Slovenije. Vlada mora pripraviti razlago zakona o oskrbi s plini na način, da bodo vsi odjemalci, ki energente kakor koli, tudi posredno, uporabljajo za ogrevanje svojih gospodinjstev, obravnavani kot gospodinjski odjemalci. Te druge rešitve bodo veseli predvsem stanovalci v večstanovanjskih stavbah, ki svoja gospodinjstva ogrevajo preko skupne kotlovnice ali preko daljinskega ogrevanja saj so jim dobavitelji do sedaj zaračunavali poslovni odjem, ki je bistveno dražji od gospodinjskega.
V LMŠ od vlade pričakujemo, da bo, vsaj pri tako resnih zadevah kot je omilitev visokih cen energentov držala besedo. Seveda se v Poslanski skupini LMŠ zavedamo, da to še zdaleč ne pomeni, da bo problem visokih cen energentov v celoti rešen. Zato, da odpravimo energetsko revščino bo potrebno še veliko več napora a vsak korak šteje.
Hvala lepa.
Stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov bo predstavil Soniboj Knežak, izvolite.
Hvala predsedujoči. Predstavniki vlade, spoštovane kolegice, kolegi.
V zadnjih mesecih smo vsi lahko opazili in občutili izrazito rast cen. Že od konca poletja so se pričeli nakazovati znaki, da bo prišlo tudi do podražitev energentov. Do konca lanskega leta so podražitve čutili že mnogi, od začetka letošnjega leta jih čutimo vsi. To se dogaja v vsej Evropi in že v sredi oktobra je Evropska komisija storila nekaj česar v bistvu od nje nismo vajeni; izdala je poseben nabor možnih ukrepov, ki jih države lahko izvedejo zaradi energetske draginje. Izrecno so postavili prav neposredne podpore ranljivim gospodinjstvom. Morda v teh čudnih časih nismo opazili za kako nenavadno potezo gre, glede na stalno priseganje Evropske komisije na zakonitosti trga je jasno, da so okoliščine izjemne. Da smo žrtve izjemnega povišanja cen energentov, ki ga bodo najtežje prebrodili prav najšibkejši in da bo v ta namen treba poseči tudi po neposrednih subvencijah in tudi drugih ukrepih, s katerimi bi zavarovali potrošnike.
Slovenska vlada, ki je v tem času predsedovala Evropski uniji se na ta problem ni odzvala. Svet ministrov je na to temo spisala šele 26. novembra – mesec in pol po tem, ko je Evropska komisija že odločila o možnih ukrepih in več kot dva meseca po tem, ko je bila v domačem parlamentu soočena s prvimi poslanskimi vprašanji, na katere je odgovarjala s ciničnimi nasveti o menjavi ponudnikov.
Ko smo v opoziciji sklicali več sej pristojnih odborov, da bi izvedeli, kaj namerava storiti slovenska vlada, smo 8. novembra dobili eno in edino konkretno obljubo – da bo vlada pomagala 66 tisoč najbolj ogroženim osebam z energetskimi vavčerji v višini 150 evrov. Vir financiranja naj bi bil podnebni sklad, predlog zakona za izvedbo pa naj bi pripravilo Ministrstvo za delo, vlada naj bi ga obravnavala že na eni od prihodnjih sej.
V mesecu novembru ni vlada storila nič za realizacijo teh obljub svojega državnega sekretarja. Kot tudi v decembru še ni bilo zaznati nikakršne aktivnosti, smo Socialni demokrati ob vse nižjih temperaturah in vse višjih cenah energentov, sami pripravili ustrezen zakon, s katerim bi zagotovili pravne podlage za hitro realizacijo vsaj najosnovnejše pomoči za najbolj ranljive v tej državi. Pripravili smo pravno podlago in ukrep, ki ga je napovedovala vlada. 150 evrov energetskega dobropisa za najbolj ogrožena gospodinjstva financiranih iz podnebnega sklada, v katerem je sredstev za ta ukrep več kot dovolj. Še več – zgledovali smo se po dobrih in delujočih rešitvah, ki jih je zasnovala ta vlada. Način vnovčenja dobropisa bi potekal natanko tako kot vnovčenje t.i. turističnih bonov. Če bi ta zakon sprejeli, bi 75 tisoč najranljivejših v tej državi ter starši in skrbniki 200 tisočih otrok, lahko znižali svoje račune za energijo že od 1. januarja letos. Pomagati smo hoteli vladi, da bi hitro realizirali dober načrt za pomoč ljudem. Žal tej vladi ne gre za ljudi, temveč zgolj za prestiž in oblast. Ukrepe zgolj napoveduje. Zdaj je že jasno, da se bodo morali to zimo ljudje znajti sami. Za to je odgovorna aroganca vladujočih poslancev, ki v sodelovanju prisegajo, a ga ob vsaki priliki oz. priložnosti zavrnejo. Vladajoča večina v odboru, ki ne odraža nujno mnenja celotnega Državnega zbora je namreč preprečila, da bi danes lahko glasovali o predlogu, ki ne bi bil popoln, a bi pomagal hitro in zdaj. Žalosti nas, da je vladajočim poslancem pomembnejši politični prestiž od prave pomoči ljudem, zaradi katerega se pomoč najranljivejšim znova zamika, tokrat v predvolilno pomlad.
Hvala.
