Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Začenjam 90. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Jurša, Iva Dimic od 10.30 do 12.30, Nik Prebil od 15. ure do konca seje, Matjaž Han od 11.30 do 14.30, dr. Franc Trček do 12. ure.

Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 90. izredne seje Državnega zbora.

Predlog dnevnega reda ste prejeli v četrtek, 16. decembra 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za umik točke z dnevnega reda ali širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem seje.

Prehajamo na odločanje. Poslanske in poslance prosim, da preverijo delovanje glasovalnih naprav. Glasujemo. Navzočih je 71 poslank in poslancev, za je glasovalo 46, proti 25.

(Za je glasovalo 46.) (Proti 25.)

Ugotavljam, da je dnevni red 90. izredne seje Državnega zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ORGANIZACIJI IN FINANCIRANJU VZGOJE IN IZOBRAŽEVANJA, SKRAJŠANI POSTOPEK.

Predlog zakona je v obravnavo Državnemu zboru predložila skupina 40 poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo predstavnici predlagateljev Mojci Škrinjar.

Hvala lepa za besedo, predsednik.

Lepo pozdravljeni, kolegice in kolegi ter vsi, ki nas spremljate!

Ko so bili bolni in na intenzivni negi in ko smo šteli mrtve, je ravnatelj v Sloveniji rekel: »Covida ni.« Mnogi so mu sledili. Sam ustanovitelj pa je bil popolnoma brezmočen. Ko je v neki šoli v Ljubljani padal ravnatelj za ravnateljem in praktično ni bilo več drugega kot kaos, je bil ustanovitelj popolnoma brezmočen. In na koncu je potegnil najbolj surovo potezo, ampak drugega mu ni preostalo – združil je dve šoli. Zdaj se otroci mešajo sem in tja, vozijo sem in tja, ampak drugače ni šlo. Ko je v tretji šoli padla ta in ta tožba in ko danes, ko se šole soočajo s številnimi tožbami, so ustanovitelji ob strani. Čas je, da ustanovitelj prevzame svojo odgovornost in skrbi za šole, za življenje in delo šol. Ne gre samo za delo šol, gre za življenje šol. Gre za življenje vseh, ki so v šoli, ki delajo v šoli, prav tako pa velja vse to tudi za vrtce. Odgovornost je bistvena, ko govorimo o sestavi sveta šole. Našli smo kompromis, ob vseh pripombah, in zdaj predlagamo sestavo: trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki staršev oziroma eden dijakov v srednji šoli in trije predstavniki zaposlenih. To je zelo lepa lepa ureditev, ki pa seveda še vedno ne dosega tega, kar je v drugih javnih zavodih, kjer ima ustanovitelj večino, če ne že vse svoje predstavnike in to ni za manj. To je znak odgovornosti, zato vas prosim, da razmislite in tudi podprete ta del zakona.

Naslednja stvar pa je digitalizacija šole. Ta trenutek šole danes namenjajo skupaj komercialnemu ponudniku, ki ne nudi popolne ponudbe 6 milijonov letno. Ali veste, da je 6 milijonov letno tudi eden vrtec, lahko zgradite vrtec za to ali manjšo šolo? Ta denar bo sistem prihranil oziroma ostal bo šolam, ki bodo lahko prostore in svojo opremo izboljševale. Za njih pa bodo tekli podatki na strežnikih ministrstva, opravljali jih bodo oni sami in vsi podatki bodo tudi primerno arhivirani oziroma uničeni takrat, kadar zakon to zahteva. V podatke, ki jih smejo videti samo šole bodo videle samo šole, pristojne osebe. V podatke, ki jih sme videti pa ministrstvo to je centralna evidenca kot že do sedaj bodo pa videli tudi na ministrstvu. Pametna šola je stvar prihodnosti in je stvar tudi zmanjševanja administracije iz manjšanja stroškov staršem. Starši sedaj tudi plačujejo za to, da imajo otroci podatke o elektronskih redovalnicah, to je nedopustno. Še bolj nedopustno pa je, da se podatki shranjujejo na zasebnih strežnikih, čeprav nimam nič proti zasebnemu, ampak tokrat tu v tem primeru pa gre za občutljive podatek in prav je, da so v najvišjem varovanem območju to pa je v državnem območju in tudi odgovornost države. Napredovanje pomočnic, vzgojiteljic je odprava ena izmed krivic. Najbolj vpijoča krivica, ki je trenutno v šolskem sistemu. Še kar nekaj jih je treba popraviti. Ampak ali nam je vseeno kdo dela in kako nagradimo tiste z našimi najbolj ranljivimi, z malčki? Zakon prinaša tudi vrednote, evropske vrednote. Znane so človekovo dostojanstvo, svoboda, demokracija, enakost torej v pravo in pa človekove pravice. Slovenska kultura je tista, za katero moramo skrbeti. Jaz si ne želim priti na Japonsko pa slišati tam Avsenike, ampak želim si pa, da bi tisti, ki bi prišli k nam videli in užili našo slovensko kulturo, ki jo moramo čuvati tako premično kot nepremično kulturno dediščino in to je stvar vzgoje v Sloveniji.

Hvala.

Hvala lepa.

Predlog zakona je kot matično delovno telo obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino. Za predstavitev poročila odbora dajem besedo podpredsednici Mojci Škrinjar.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovani, Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanje je obravnaval Odbor za izobraževanje, znanost, šport in mladino na svoji 24. redni seji 3. 12. 2021. Podala ga je skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim Danijelom Krivcem. Kolegij predsednika je na svoji 115. redni seji 10. 9. 2021 sprejel sklep, da se predlog zakona obravnava po skrajšanem postopku. Zakonodajno-pravna služba je predloženi zakon proučila z vidika njegove skladnost z Ustavo, pravnim sistemom iz zakonodajno-tehničnega vidika. Predstavnica je v zvezi s tem povedala v razmerju v sestavi svetov vzgojno-izobraževalnih zavodov povedala, da takšna ureditev iz pravno sistemskega vidika ni sporna kljub temu pa je pri ureditvi sestave sveta v področni zakonodaja treba upoštevati posebnosti posameznega področja oziroma dejavnosti, ki jo javni zavod opravlja, odločitev zakonodajalca pa mora biti stvarno utemeljena. Ob tej je bistvena tudi odgovornost ustanovitelja za delovanje zavoda, kakovost poslovanja, financiranje, vzdrževanje nepremičnin, ter ogled zavoda v javnosti. Pri tem je vpliv države oziroma ustanovitelja, poleg njene regulatorne vloge in nadzorne funkcije, ki jo opravlja šolska inšpekcija, zagotovljen tudi preko pristojnosti za sprejem ustanovitvenega akta, pristojnosti podajanja mnenja k imenovanju ravnatelja, v skladu s finančnimi predpisi pa tudi soglasje k finančnem in kadrovskem načrtu. V zvezi z rešitvami, ki se nanašajo na vzpostavitev informacijskega sistema pa je pojasnila, da je s predlogi za amandmaje odbora večina pripomb, ki se nanašajo na nejasnost in nedorečenost, odpravljenih. Kljub temu pa gre še vedno za vzpostavitev obsežnega in kompleksnega informacijskega sistema, ki bi zahteval izvedbo ocene učinkov v skladu s 35. členov splošne uredbe in analize vseh potencialnih tveganj.

Svoje mnenje je podala tudi Komisija Državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport, ki je predlog zakona podprla. Uvodoma je predlog zakona predstavila predstavnica predlagatelja, za njo predstavnik Ministrstva za izobraževanje, ki je med drugim povedal, da Vlada predlog podpira. V zvezi s predlagano spremembo 46. člena Zakona je pojasnil, da so razlogi, ki jih predlaga navaja za spremembo, sicer utemeljeni, vendar je pri temu posebej potrebno opozoriti tudi na vse ostale vzvode, ki jih ima ustanovitelj pri samem delovanju zavoda, vpliv ustanovitelja pa se kaže tudi preko lastništva premoženja. Sprememba sestave svetov pa terja tudi prehodno določbo, ki bi določila status sveta, svetu, ki delujejo.

Sledila je razprava, v kateri so nekatere članice in člani odbora pozdravili nadgraditev ciljev vzgoje in izobraževanja, z umestitvijo vrednot, vzgojo in poučevanje, podprli so tudi bolj uravnoteženo sestavo sveta, predstavljen je bil tudi informacijski sistem za vodenje šolske dokumentacije, po katerem bodo šole lahko gostovale s svojimi podatki na strežnikih ministrstva za izobraževanje znanost in šport. Informacijski sistem je na voljo šolam, strežnik pa je oddaljen s predpisano hrambo in varnostjo na strežnikih Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport. S tem se prehaja v novo obdobje digitalizacije vodenja in upravljanja šol, s čimer bodo ravnatelji in učitelji izgubili mnogo dodatnega administrativnega dela, ter se bodo lažje posvetili delu z učenci in dijaki, hkrati pa bo to pomenilo, da staršem ne bo treba več plačevati za to, da bodo lahko njihovi otroci imeli podatke v nekih aplikacijah, kot je na primer elektronska redovalnica.

Drugi pa so menili, da gre pri predlogu zakona za poskus politizacije slovenskega šolstva. Opozorili so, da bi predlagana sprememba sestave svetov pomenila podrejenost ravnatelju v politiki, s tem bi se odprla pot političnemu kupčkanju, vdoru partikularni ideologiji v šolski prostor. Strokovna pedagoška in druga znanja in sposobnosti bi pri izbiri kandidatov postala bistveno manj pomembna, kot to, s katero politično stranko določen kandidat za ravnatelja simpatizira in s katero ne. Glede sprememb v zvezi z zbiranjem in(?) obdelavo osebnih podatkov pa so pojasnili, / znak za konec razprave/ da se strinjajo s stališčem informacijske pooblaščence. Svoja mnenja in stališče so predstavili tudi številni povabljeni na sejo.

Odbor je na koncu sprejel predloge za amandmaje odbora poslanskih skupin koalicije ter amandma poslanskih opozicije, ter v skladu s 128. členom Poslovnika Državnega zbora glasoval o členih predloga zakona in jih sprejel. Na podlagi prvega odstavka 133. člena Poslovnika Državnega zbora, je pripravljeno besedilo / znak za konec razprave/ dopolnjenega predloga zakona.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kolegica Sukič, ste… Postopkovni predlog.

Ja, spoštovani predsedujoči, predlagam, da se k temu poročilu, ki ne odraža resničnega dogajanja na seji odbora, doda še ločeno mnenje, ki ga lahko pripravimo v opoziciji, kajti nikjer ni bilo omenjeno, da nekateri poslanci, med njimi tudi jaz sama, nismo dobili niti razprave, čeprav smo bil prijavljeni nanjo in vseh ostalih kršitev Poslovnika, ki so se vrstile ena za drugo, tako da je bila seja v resnici povsem neregularna in tega danes, v tem poročilu, ni videti, zato predlagam, da oddamo to ločeno mnenje in da se tudi to enakopravno objavi, kjer se to objavi.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Kolegica Sukič, kot ste seznanjeni, naš Poslovnik ne predvideva posebnega ločenega mnenja, tako da, nadaljujemo s sejo.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin. Tomaž Lisec bo predstavil stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Hvala za besedo, spoštovani predsednik. Spoštovani predstavniki ministrstva, kolegi, kolegice, vsem skupaj lep pozdrav.

Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja je eden izmed ključnih zakonov na področju šolskega sistema. In zato nas v SDS veseli, da se obeta podpora zakonu, ki ima štiri pomembne spremembe.

Prva sprememba se dotika tega, da se bo oblikoval enoten državni informacijski sistem z najvišjim standardom varovanja podatkov. Skratka v smeri debirokratizacije v smeri digitalizacije uvajamo sistem, ki ga imajo posamezne evropske države že dolgo časa. Nič več ne bodo zasebniki vpogledovali v zasebne osebne podatke, ampak bo to gostovalo na strežnikih pristojnega Ministrstva za izobraževanje.

Druga stvar, ki je po našem mnenju, po mnenju Slovenske demokratske stranke, zelo pomembna. To, da se uvaja možnost napredovanja pomočnikov vzgojiteljev v naziv mentor in svetovalec. In globoko smo razočarani, da eni v tem napredku vidijo celo probleme. S stališča in iz tega mesta zahvala tako Slovenske demokratske stranke kot tudi mene osebno kot očeta, hvala vsem pomočnikom in pomočnicam vzgojiteljev v slovenskih vrtcih, ki z veseljem in srčno vsak dan dajejo 200 % sebe, da so naši otroci v vrtcih srečni in zadovoljni.

Tretja sprememba, ki je nujno potrebna, če želimo zagotoviti temu, da je tisti, ki je investitor, tudi mož beseda, skratka da se spremeni sestava svetov šol in vrtcev. To, da ima premočen vpliv politično zelo iznakaženi SVIZ, ni prava smer. Niti to, da imajo učitelji premočan vpliv, ni prava smer razvoja slovenskega šolstva. Tukaj imamo učitelje, ki naj v prvi vrsti učijo, imamo starše, ki naj v prvi vrsti sodelujejo, predvsem pa imamo občine, ki ustanavljajo in investirajo. In do sedaj se je na žalost prevečkrat dogajalo, da po tem, ko je šola oziroma ko je občina sprejela plan, da je postavila šolo, kar naenkrat ni bila več dobrodošli sogovornik v tem sistemu. Lahko so kaj rekli, ampak starši s pomočjo učiteljev so povedal, kaj se bo investiralo, kako se bo investiralo in kdaj se bo investiralo mimo tega, kaj župan, občinski svetniki in občinska uprava gleda, kako bodo racionalno delovali s finančnimi sredstvi vsako leto. Skratka mislimo, da je sistem trije predstavniki ustanovitelja, trije predstavniki učiteljev in trije predstavniki staršev najbolj optimalen. Nihče ne prevlada, vsi se morajo pogovarjati in na koncu vsi se morajo dogovoriti za ustrezno šolo. Da občina investira, da učitelji učijo in da starši veselo vpisujejo otroke v šolo.

Izredno pa smo ponosni, da se, sicer komaj leta 2021, v ta zakon uvaja nov cilj, ki je s poudarkom na slovenski kulturi in evropskih vrednotah. Če Slovenci in Slovenke ne bomo ponosni na našo kulturo in na evropske vrednote, kdo bo? Zato nas izredno veseli, da je podporo temu zakonu podal tudi sam cenjeni gospod Boris Pahor, ki je zapisal, citiram: »Pedagoška stroka, ki nasprotuje, da se v Zakon o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja med cilje vzgoje in izobraževanja uvrsti dodaten cilj, ki poudarja slovensko kulturo in evropske vrednote, ni pedagoška, še manj stroka«. Izpostavili so tudi predlagatelji, da je zavračanje vzgoje in izobraževanja o slovenski kulturi in evropskih vrednotah najlepši dokaz, da je vzrok za nastale razmere v največji meri socializacijski proces, / znak za konec razprave/ v katerem so naši otroci zaupani slovenskemu šolstvu in domnevni pedagoški stroki.

Skratka ta zakon vnaša štiri pomembne zadeve: digitalizacija, ustrezna sestava svetov šol, nagrada pomočnikov vzgojiteljev in slovensko kulturo v slovenski šolski sistem. Zato verjamemo, da bomo tako pomemben zakon v čim večji meri danes tudi podprli.

Hvala.

Hvala lepa.

Spoštovane kolegice, eno napako moram popravit. Po prejšnjem postopkovnem predlogu sem izpustil predstavnika vlade, zato mu zdaj dam besedo za obrazložitev mnenja vlade. Obrazložil ga bo Damir Orehovec, državni sekretar na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci.

K Predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslancev in poslank s prvopodpisanim Danijelom Krivcem, je vlada torej podala pisno mnenje, ki ste ga vsi tudi prejeli. Predlog zakona je že obravnavan bil na torej pristojnem odboru Državnega zbora dne 3. 12., prav tako je k njemu dala pozitivno mnenje tudi pristojna komisija Državnega sveta. S predlaganimi in sprejetimi amandmaji so bile odpravljene pomanjkljivosti, na katere je vlada opozorila v svojem mnenju, predvsem kar se tiče določb, ki urejajo zbirke podatkov in pa varovanje osebnih torej podatkov in prehodnih odločb tega zakona. Vlada predlog zakona podpira, bi pa v zvezi s 3. členom predloga zakona, ki na novo vzpostavlja torej napredovanje pomočnic vzgojiteljic v naziv mentor in svetovalec, ponovno opozorili, da bo to seveda povzročilo določena torej neravnovesja znotraj plačnega sistema. Poleg tega bo napredovanje pomočnika vzgojitelja v naziv mentor in svetovalec povzročilo tudi dodatne finančne učinke. Dvig plač bo povzročil dvig cen programov vrtcev, kar pa bo posledično imelo tudi, torej bo finančne posledice za državni proračun in pa seveda tudi zaradi tega bo potrebno, torej subvencija plačil staršev bo višja.

Hvala lepa.