Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 89. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Za današnjo sejo ni opravičenih poslank in poslancev.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 89. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda ste prejeli v sredo, 14. decembra 2021, s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Ker predloga za širitev dnevnega reda seje nismo prejeli, zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 73 poslank in poslancev, za je glasovalo 73, proti nihče.

(Za je glasovalo 73.)(Proti nihče. )

Ugotavljam, da je dnevni red določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH ZAKONA O INTERVENTNIH UKREPIH ZA OMILITEV IN ODPRAVO POSLEDIC EPIDEMIJE COVID-19 V OKVIRU SKRAJŠANEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslanke in treh poslancev s prvopodpisano Janjo Sluga.

Predlog zakona je na 67. nujni seji 8. decembra 2021 obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide kot matično delovno telo. Ker po končani razpravi odbor členov predloga zakona ni sprejel, je bila druga obravnava predloga zakona na seji delovnega telesa končana.

Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev stališč. / nemir v dvorani/

Spoštovane kolegice in kolegi, tisti, ki se imate za pogovoriti, prosim, da greste v avlo.

Vojko Starović bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke Alenke Bratušek.

Predsednik, hvala za besedo. Kolegice in kolegi!

Ker obe točki dnevnega reda naslavljata isto vsebino − podaljšanje turističnih bonov, izdanih v letih 2020 in 2021, bom stališče Poslanske skupine SAB za obe točki dnevnega reda predstavil pri tej prvi točki.

Kot že rečeno, je temeljni namen obeh novel protikoronskih paketov podaljševanje veljavnosti turističnih bonov, ki bi potekel s koncem tega leta do vključno 31. julija 2022. V Poslanski skupini SAB se strinjamo z navedbami predlagatelja, da je podaljšanje tega ukrepa v luči posledic epidemije tako z vidika omejenih možnosti koriščenja bonov kot tudi z vidika pomoči gospodarstvu ustrezno, saj številnim posameznikom bonov še ni uspelo izkoristiti, zlasti ne tistih, ki so bili izdani v letošnjem letu z devetim protikoronskim zakonom. Ob tem naj poudarim, da se številni posamezniki zaradi nizkih prihodkov in tudi zaradi posledic epidemije ne morejo privoščiti dodatnih stroškov, povezanih s koriščenjem turističnih kapacitet. Kar 254 tisoč prebivalk in prebivalcev, torej četrtina, živi pod pragom revščine, od tega kar dve tretjini upokojenk in upokojencev. Ta družbena skupina veliko bolj kot turistične storitve potrebuje pomoč pri kritju vsakdanjih stroškov kot so stanovanjski stroški, najemnine, stroški energentov, katerih cene letijo v nebo. Na prihajajočo energetsko revščino v SAB opozarjamo že kar nekaj časa.

Z namenom preventivne in zajezitvene razsežnosti krize smo zato pri obeh predlaganih novelah vložili amandma, s katerim razširjamo možnost uporabe bonov za storitve s področja dobave električne energije, goriv, kurilnega olja, zemeljskega plina, ki so v celoti izvedene in koriščene na ozemlju Republike Slovenije. Upravičenci, ki svojega bonusa še niso izkoristili, bi lahko to vnovčili pri ponudnikih zgoraj navedenih storitev. V Poslanski skupini SAB smo razočarani nad odgovorom predsednika vlade, da se bo vlada reševanja energetske krize lotila šele prihodnje leto in tako čakala, da bo podražitev energentov imela za mnoge težke posledice.

Poslanci SAB smo oba predloga zakona podprli. Prav tako tudi oba predloga amandmajev. Za konec pa ponoven apel vladi, naj prisluhne opozorilom in razširi možnost uporabe bonov v prihajajočem desetem protikoronskem zakonu, ki bo obravnavan še pred koncem leta. Hvala.

Hvala tudi vam.

Stališča Poslanske skupine nepovezanih poslancev bo predstavila Janja Sluga.

Izvolite.

V Poslanski skupini nepovezanih poslancev in poslanke smo pripravili novelo tretjega protikoronskega paketa, kjer predlagamo podaljšanje veljavnosti lanskoletnih turističnih bonov za plačilo nočitve oziroma nočitve z zajtrkom v nastanitvenih objektih v Sloveniji, in sicer do 31. julija prihodnjega leta.

Turizem je v Sloveniji vse od osamosvojitve beležil stalno rast. Pred pojavom epidemije je ta panoga predstavljala več kot 12 % BDP in 33 % vsega izvoza storitev. Poleg tega je zagotavljala več kot 50 tisoč delovnih mest. Slovenija se je uveljavila kot atraktivna zelena turistična destinacija in tudi za lansko leto so turistični delavci prvotno pričakovali rast števila tujih turistov, a epidemija covida-19 je načrte prekrižala. Turizem je zaradi tega utrpel nezavidljive posledice. Lani je bilo zabeleženih 51 % manj turističnih prihodov kot v letu 2019 ter 42 % manj turističnih prenočitev v primerjavi z letom prej. Tako je slovenski turizem trenutno pri številkah izpred desetih let. Okrevanje bo dolgo. Na številke iz leta 2019 bi se lahko po nekaterih napovedih vrnili šele leta 2024. Do takrat pa je treba turističnemu sektorju omogočiti predvsem to, da ohrani delovna mesta, ter mu ponuditi pomoč za premagovanje likvidnostnih težav ter lažji nadaljnji razvoj in ponovni zagon poslovanja. K temu so pripomogli tudi lanskoletni turistični boni, katerih poglavitni namen je bil omiliti posledice epidemije v turistični dejavnosti. Od začetka decembra letos je bila porabljena vrednost teh bonov približno 243 milijonov oziroma 67 % vrednosti. Torej tretjina vrednosti turističnih bonov ostaja neizkoriščenih. Poleg tega pa se je treba zavedati, da je še nevnovčenih kar polovica vrednosti letošnjih novih bonov. Skupna vrednost še neporabljenih starih in novih bonov torej krepko presega 200 milijonov evrov. A ker vlada ideji o podaljšanju bonov vse do vložitve danes obravnavane novele v zakonodajni postopek ni bila naklonjena in ni želela uslišati zaskrbljenih predstavnikov turističnega sektorja, smo se predlagatelji te novele odločili ukrepati sami. Pripravili smo spremembo predmetnega zakona, ki bi omogočala podaljšanje veljavnosti lanskoletnih turističnih bonov do 31. julija. Poleg tega pa z novelo dajemo vladi tudi novo možnost, da se do konca julija prihodnje leto sama odloči, ali bo s sklepom podaljšala veljavnost novih bonov še za dodatnih nekaj mesecev. In prav v tem se naš predlog bistveno razlikuje od vladne namere. Vlada sicer v svojem desetem protikoronskem paketu predlaga možnost podaljšanja veljavnosti lanskoletnih turističnih bonov s sklepom najdlje do 30. junija. A tu se zgodba z boni po vladnem predlogu zaključi, saj po tem datumu podaljšanja veljavnosti ne bo več mogoče. Če kaj, se je v zadnjih dveh letih izkazalo, da je epidemija covida-19 zelo nepredvidljiva. Gotovo je le to, da ne moremo vedeti, kako in do kdaj se bo zavlekel četrti val in vsi naslednji možni valovi epidemije.

Žal posluha za podporo na seji matičnega delovnega telesa ni bilo.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo predstavil Dušan Šiško.

Izvolite.

Spoštovani podpredsednik. Spoštovani vsi prisotni!

Epidemija covida-19 je močno spremenila naša življenja. Ni posegla samo v področje našega zdravja, ampak je posegla na vsa naša področja. Mogoče se res lahko pohvalimo z nižjo brezposelnostjo, a vendar je slika na področju turizma drugačna. Zaradi vseh mogočih zaprtij smo bili primorani spoznati lepote Slovenije. Prepričan sem, da polovica Slovenk in Slovencev sploh ni vedelo, da naša mala dežela premore takšna bogastva. K temu je vsekakor pripomogel vladni bombonček v obliki turističnih bonov. Res je, da smo zaradi tega državljani več dopustovali doma, a težko rečem, da dlje časa. Tisti, ki smo kakorkoli že prej obiskali naše bisere, smo kaj hitro opazili, da so cene turističnih dejavnosti rasle v nebo. Če se prav spomnim, smo lani celo imeli medijsko odmevne aferice, ko so se cene plačil z boni in brez za iste nastanitve v istem času z istim številom in starostjo ljudi razlikovale tudi do nekaj sto evrov. Podatki Fursa na dan 12. december pravijo, da je bilo vnovčenih 70 % potencialno vnovčljivih bonov. 30 % lanskoletnih bonov ni bilo vnovčenih in predlagatelji menijo, da če jih podaljšamo do 31. julija 2022, bomo pomembno pomagali tako turizmu kot ljudem. Ne vem pa, če to vse skupaj drži. Razumel bi sicer, da se podaljšuje do konca septembra, ker ljudje gredo takrat še na oddih in marsikdo ima ravno v avgustu določen redni letni dopust. Še bolj logično bi mi bilo, da bi bil ta datum postavljen ob koncu leta 2022, se pravi 31. decembra. Močno pa dvomim, da bodo ljudje zaradi tega podaljšanja resnično le-te porabili. Puščam možnost, da so med temi 30 %, ki še svojih bonov niso porabili, tudi tisti, ki so v tem letu in pol imeli tehten razlog, da tega niso naredili. A vendar je veliko bolj verjetno, da smo dosegli odstotek ljudi, ki so si dejansko lahko privoščili, da so bone koristili. Tole me malce spominja na čas osamosvajanja, ko nekateri niso želeli slovenskega državljanstva, zdaj pa nekateri želijo odškodnino. A če se vrnem k bonom. 200 evrov za polnoletno osebo, kolikor znaša vrednost bona, ni veliko. Ljudje so lahko ta znesek porabili le za prenočitev oziroma nočitev z zajtrkom. Kje je tu še pot in hrana? Res pa je, da se govori, da se predlagatelji borijo za ljudi in želijo podaljšati bone, da bodo reševali turizem.

Če je temu tako, potem v Slovenski nacionalni stranki dodajamo, da predlagamo, da se lanskoletni turistični boni podaljšujejo do 31. decembra 2024, ker epidemiologi napovedujejo, da bo covid-19 med nami še vsaj do takrat. Res pa je, da v odboru Slovenska nacionalna stranka nima svojega predstavnika in temu posledično nismo mogli podpreti tega predlog, kajti predlog je kljub temu smiseln.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke bo predstavila Eva Irgl.

Izvolite.

Najlepša hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Zakon o spremembah Zakona o interventnih ukrepih za omilitev in odpravo posledic epidemije covida-19 je v postopek vložila Poslanska skupina nepovezanih poslancev. Glavni namen novele zakona je podaljšanje turističnih bonov, ki jih je vlada Janeza Janše namenila za pomoč turizmu v letu 2020 in katerih veljavnost bi sicer potekla z 31. 12. 2021. Naj takoj povem, da se vsekakor zavedamo problema, ki so ga predlagatelji želeli nasloviti z novelo omenjenega zakona, zato smo v predlogu PKP10, ki ga bomo v Državnem zboru, upam da, potrjevali še v tem mesecu, predlagali podaljšanje veljavnosti bonov vse do 30. 6. 2022. Omeniti je treba, da o predlagani noveli zakona na koncu te seje ne bomo glasovali, saj pristojno matično delovno telo vsebine zakona ni sprejelo, zato je postopek glede odločanja za predlog zakona končan. Postopek predloga zakona je bil na Odboru za delo, družino, socialne zadeve in invalide končan predvsem zaradi stališča, ki ga je podala predstavnica Zakonodajno-pravne službe. Ta je povedala, da bi s tem, ko bi z zakonom določen ukrep najprej podaljšala vlada s sklepom, potem pa Državni zbor z zakonom, krnili pravno varnost. Po mnenju ZPS takšen pristop ni skladen niti z zakonsko pristojnostjo Državnega zbora in načelom legalitete, hkrati pa predlagani začetek veljavnosti predloga zakona odstopa od splošnega uveljavitvenega roka.

Če na kratko povzamem, vsebino predloga zakona so na matičnem delovnem telesu zavrnili, zato danes o njem ne bomo glasovali. Veljavnost turističnih bonov, ki smo jih prejeli v letu 2020, pa bomo na predlog vlade podaljšali v PKP 10. Najlepša hvala.

Hvala tudi vam.

Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Jože Lenart.

Izvolite.

Ukrepi za omilitev posledic epidemije za storitveni sektor, gostinstvo in turizem so bili od vsega začetka pozni in neustrezni in so tako povzročili dodatno poglabljanje negativnih posledic zaprtja teh dejavnosti. Če se spomnimo, so mali podjetniki na začetku ostali brez vseh potrebnih finančnih virov, brez sredstev za ponovni zagon, brez upanja, da se bodo rešili iz takrat brezizhodne situacije. Kot vemo, se podjetja v teh sektorjih še vedno soočajo z likvidnostnimi problemi, s pomanjkanjem ustreznega kadra in samo s popolno sprostitvijo gospodarstva ter podaljšanjem turističnih bonov se jih bo težko rešilo. Vendar gre vsaj deloma za poviševanje prihodkov podjetij. Namen obeh predlaganih zakonodajnih sprememb je omiliti negativne posledice epidemije, ki žal še vedno traja, kljub temu, da ni razglašena. Pripomogli bi lahko na področju turizma, gostinstva, športa in kulture ter s tem vsaj nekoliko izboljšali gospodarski položaj v teh panogah. S predlaganimi spremembami PKP9 bi veljavnost novih bonov, torej bonov iz leta 2021, in možnost njihovega koriščenja za turistične, gostinske, športne in kulturne namene podaljšali do 31. julija 2022. V času vložitve predloga je bila veljavnost vnovčenja namreč mogoča le do 31. decembra 2021.

Sprememba PKP3 pa bi omogočila podaljšanje veljavnosti lanskoletnih turističnih bonov in bi jih tako bilo po novem možno izkoristiti do vključno 31. julija 2022. Epidemiološka situacija v Sloveniji je slaba, zato smo mnenja, da je treba ukrep podaljšati vsaj do konca julija prihodnjega leta. S tem bi lahko preprečili množično obiskovanje turističnih destinacij in gostinskih lokalov samo z namenom koriščenja bonov ter tako seveda prispevali k zmanjševanju števila novih okužb.

Poleg tega je velik delež tako lanskih kot letošnjih bonov ostal še neizkoriščen. S tem bi pomagali predvsem gorskim zimskim središčem in tudi drugim turističnim ponudnikom v času, ko je manj turističnih obiskovalcev, saj vemo, da sta bili zadnji dve zimski sezoni zelo slabi. V nasprotnem primeru bi lahko bili izničeni vsi pozitivni učinki, ki so bili do sedaj doseženi z uveljavitvijo tega ukrepa. Hvala.