Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 88. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena ter prvega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti naslednje poslanke in poslanci: mag. Dušan Verbič, Franc Jurša, dr. Matej T. Vatovec od 16. ure dalje. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 88. izredne seje Državnega zbora. Predlog dnevnega reda sta prejeli v sredo, 1. decembra 2021 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. K predlogu za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Preden preidemo na odločanje o dnevnem redu moramo odločiti o zahtevi za odločanje o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora. Kolegij predsednika Državnega zbora je na 122. seji 1. decembra 2021 sklenil, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakon o zdravniški službi obravnava po nujnem postopku. Na podlagi desetega odstavka 21. člena Poslovnika Državnega zbora je skupina 43 poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matej T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor odloči o navedeni odločitvi Kolegija. Na podlagi tretjega odstavka 143. člena Poslovnika zbora, zato prehajamo na obravnavo zahteve, da Državni zbor odloči o odločitvi Kolegija predsednika Državnega zbora, da se Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi obravnava po nujnem postopku. Besedo dajem predstavniku vlagatelja zahteve dr. Mateju T. Vatovcu za predstavitev zahteve.

Hvala, predsednik.

Lep pozdrav vsem. sumničavi. Če samo pogledamo zadnje poročilo Računskega sodišča o tem, kako je zdravniška zbornica delovala in kaj vse je ugotovilo, mislimo, da bi ta institucija morala, če že, dobiti manj pristojnosti, kot jih ima, ne pa več. Tako da, to bo v resnici razprava o tem, kdo naj ureja in na kakšen način naj ureja javno zdravstvo in takšnih stvari ne moremo sprejemat po nujnem postopku, na hitro, brez široke in vključujoče razprave, zato predlagamo vsem poslankam in poslancem, da se ta zakon sprejme po rednem postopku in da se danes ta nujni postopek zavrne.

Hvala lepa.

O tej zahtevi ni razprave in obrazložitve glasu.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Zboru predlagam, da odloči o naslednjem sklepu: »Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o zdravniški službi se obravnava po nujnem postopku.« Če sklep ne bo sprejet, bo Državni zbor predlog zakona obravnaval po rednem postopku.

Glasujemo. Navzočih je 86 poslank in poslancev, za je glasovalo 43, proti 42.

(Za je glasovalo 43.) (Proti 42.)

Ugotavljam, da je sklep sprejet.

Zbor bo v skladu s časovnim potekom seje navedeni predlog zakona obravnaval po nujnem postopku in sicer, jutri, 9. 12. 2021.

Prehajamo na odločanje o določitvi dnevnega reda.

Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem.

Glasujemo. Navzočih je 82 poslank in poslancev, za je glasovalo 58, proti 23.

(Za je glasovalo 58.) (Proti 23.)

Ugotavljam, da je dnevni red 88. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA PRIPOROČILA V ZVEZI S PREPREČITVIJO DVIGA OSKRBNIN ZA STAROSTNIKE V DOMOVIH ZA STAREJŠE OBČANE.

Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 39. poslank in poslancev, s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 39. poslank in poslancev, s prvopodpisanim dr. Matejem T. Vatovcem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo najprej predstavniku predlagatelja, Mihi Kordišu.

Predsedujoči, hvala za besedo.

Morda lahko začnem s stališčem po tem, ko se dvorana umiri. / udarjanje s kladivom/ Hvala, predsedujoči.

Domovi starejših občanov pri nas so zanemarjeni in so kadrovsko podhranjeni. To ni neko stanje, ki je nastopilo z adventom epidemije Covid-19, marveč zatečena situacija, ki se vleče že desetletja. Izvorni greh v tej situaciji lahko sledimo v pomanjkanju državnega angažmaja pri upravljanju z področjem oskrbe starejših in popolno odsotnostjo v vlaganja tako v infrastrukturo, kot v kader na temu področju.

Samo, če pogledamo standarde in normative oskrbe v domovih starejših občanov, zelo hitro ugotovimo, koliko je ura. Ti so namreč stari 40 let. A ve teh štiridesetih letih se je spremenilo veliko, zelo veliko. Domovi starejših občanov so se v prenekateremu slučaju spremenili v negovalne bolnišnice. Življenjska doba med prebivalstvom se je namreč povečala, prav tako pa je porasla potreba po zdravstveni oskrbi, ki naj jo starostniki na bivanju v domovih starejših občanov uživajo. A tempo kadrovskega popolnjevanja domov starejših temu žal ni sledil. Že pred epidemijo smo naleteli na meje, kaj se lahko v domovih starejših občanov z omejenimi kadrovskimi številkami sploh lahko naredi in kakšno oskrbo se lahko zagotovi. Zato so se namnožile dolgotrajne bolniške odsotnosti. Prav tako se med medicinskimi sestrami, bolničarji, oskrbovalci in drugim osebjem, množijo uničene hrbtenice, primeri izgorelosti in tako naprej.

Seveda smo se zato v Levici silno razveselili informacije, da bodo končno plače osebja, ki dela v skrbstvu tako imenovanega zdravniškega proletariata, narasle. Žal ocenjujemo, da se je to zgodilo prepozno, potem ko smo že leto in pol v epidemiji covida-19, da se pričakovani dvigi dogajajo prenizko, se pravi plače tega zdravniškega proletariata bi morale narasti bolj kot so, hkrati pa je obljubljeni vladni dvig tak, da določene skupine zaposlenih v domovih starejših v celoti izpušča iz slike, pa vendarle pozitiven korak v pravilni smeri, ki smo se ga silno razvesili. Potem pa šok. Takoj sledeča informacija, ki je bila na začetku zamolčana in je bila zamolčana tudi angažiranim sindikatom v pogajanjih, je bila, da se bo 16 milijonov evrov iz letnega dviga plač medicinskih sester in drugega osebja v skrbstvu prevalil na pleča oskrbovancev na način dviga oskrbnin v domovih starejših občanov za skoraj 6 %, pa vemo, da so sedaj oskrbnine v domovih starejših občanov silno visoke, povprečno znašajo 680 evrov, hkrati pa so naše pokojnine zelo nizke. Imamo skoraj 100 tisoč upokojencev, ki živi in shaja s pokojninami pod pragom tveganja revščine in seveda si upokojenci in njihove družine, ki jim pomagajo financirati stroške oskrbe, tovrstnega dviga oskrbnin ne morejo privoščiti, a Vlada v začetku o tem ni želela slišati nič. Sočasno, ko je minister Tonin podpisoval dogovor v Rimu za nakup novega vojaškega letala v višini 72 milijonov evrov je njegov strankarski kolega iz Nove Slovenije hitel zatrjevati iz vrha Ministrstva za delo, da teh 16 milijonov evrov v kontekstu javnih sredstev preprosto ne morejo najti in da bodo morali starostniki in njihove družine ta strošek preprosto požreti z višjimi oskrbninami. Ker pa se je angažirala civilna družba, ker smo se zelo angažirali mi v demokratični opoziciji, pa je bila na koncu Vlada prisiljena popustiti. Samo nekaj dni nazaj je tako koalicijska vrsta stopila pred kamere in povedala, da bodo vendarle našli teh 16 milijonov evrov v proračunu Republike Slovenije in da bodo oskrbnine ostale na tej ravni kot že so, a seveda kot po navadi se tudi tu hudič skriva v podrobnostih. Čeprav smo v demokratični opoziciji in civilni družbi uspeli, da je Vlada pristala na javno financiranje celotnega dviga plač osebja v zdravstvu in skrbstvu to počne na način amandmaja k Zakonu o dolgotrajni oskrbi, Zakonu o dolgotrajni oskrbi, ki bi sprivatiziral skrbstvo starejših tudi s posledico, da se bodo cene oskrbnin v bodoče še bolj dvigale kot so že na trenutni ravni. In že sedaj pod pogoji obstoječe ureditve lahko ugotovimo, da so oskrbnine v zasebnih koncesijskih domovih za starejše občane v primerjavi z javnimi domovi višje za skoraj eno tretjino. Za nadaljnjo privatizacijo tega področja bo ta razkorak še vedno večji. Zatorej je ta vladna obljuba o javnem financiranju, ki je vezana na amandma k Zakonu o dolgotrajni oskrbi, kaj lahko figa v žepu, način kako višino oskrbnin, starostnike in njihove družine vzeti za talce in potem izsiljevati celotno državo za podporo zakonu, ki je škodljiv in ki ga je potrebno v celoti zavrniti. Pa vendarle se v Levici postavljamo na stališče, ki ga Vlada morda ne pričakuje niti ga morda ne pričakuje koalicija, to je, da njihovo obljubo ne glede na to ali gre za Zakon o dolgotrajni oskrbi ali ne, jemljemo zares. Dvig plač medicinskih sester in drugega osebja v domovih starejših občanov mora biti in bo financiran iz javnih sredstev Zakon o dolgotrajni oskrbi gor ali dol. Zato je bila seja odbora na katerem smo obravnavali enaka priporočila kot jih obravnavano danes še kako smiselna, enako kot je smiselna tudi današnja seja. Ob vsem tem vprašanju primernejše kompenzacije plače za zaposlene medicinske sestre in druge osebe v domovih starejših občanov in višini oskrbnin se je sočasno odprlo tudi vprašanje kako pa se cene oskrbnin v domovih starejših občanov sploh določajo in kako je mogoče, da cene v javnih domovih za enako oskrbo niso enake kot v zasebnih koncesijskih domovih. Odgovor se skriva v pravilniku, na katerem sedi Ministrstvo za delo, in ki določa, da lahko zasebniki-koncesionarji poleg stroška storitve k višini oskrbnine pribijejo še strošek investicije oziroma svojih kreditov, ki so jih uporabili za investicijo v izgradnjo domov starejših občanov, na koncu dneva pa tudi za dobičke. V javnih domovih seveda temu ni tako. V javnem domu za infrastrukturo in njen strošek poskrbi država, / znak za konec razprave/ oskrbovanci in njihove družine pokrijejo zgolj stroške storitve, medtem ko zasebniki, tudi koncesionarji, zraven obračunavajo še dobiček. In tudi to je tema današnje seje Državnega zbora. Mislim, da moramo spregovoriti ne le o tem, da oskrbnine ostanejo take kot so, ampak tudi da se v bodoče znižajo, še posebej pri zasebnikih, ki v njih vkalkulirajo tudi dobiček in strošek dobička prenašajo na pleča starostnikov in njihovih družin.

Hvala lepa.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo še predstavniku predlagatelja Vojku Staroviću.

Hvala za besedo, predsednik. Gospod minister, spoštovane kolegice in kolegi.

Ko je vlada 18. novembra zaposlenim v zdravstvu in socialnem varstvu dvignila plače, je bilo takoj opozorjeno, da bo dvig podražil oskrbnino v domovih za starejše. Zasluženemu in pravičnemu dvigu plač zaposlenim je sledila napoved dviga oskrbnin v DSO-jih. To se nam stranki SAB nikakor ni zdelo prav. Zato smo vložili amandma k proračunu, s katerim bi zagotovili potrebna sredstva iz državnega proračuna, da nebi prišlo do dviga oskrbnin. Nato smo brali odziva ministra Janeza Ciglerja Kralja, ki je ta dvig oskrbnin celo zagovarjal. Navajam njegov tweet, s katerim je odgovoril na naše kritike glede povišanja oskrbnin: »Epidemijo smo prebrodili zahvaljujoč najbolj obremenjenim zaposlenim v zdravstvu in sociali, dvig plač je nujen tudi zaradi odhoda ljudi iz teh sektorjev. Večina virov je zagotovljenih iz zdravstvene blagajne in proračuna. Deležniki menimo, da je dvig cen za 5,6 % utemeljen in razumen«. Dvig plač se nanaša na približno 200 delovnih mest, kar pomeni nekje približno 35 tisoč zaposlenih. Dogovor in oba aneksa, ki ju je s predstavniki sindikatov zdravstva in socialnega varstva podpisala vlada, pa pomeni višje plače za 80 % zaposlenih v zdravstvu, prav tako za 80 % zaposlenih v socialnem varstvu ter 40 % zaposlenih v plačni skupini J v dejavnosti zdravstva in socialnega varstva. Finančne posledice dviga plač so bile v okviru izhodišč za pogajanja ocenjene na 37 milijonov evrov na področju socialnega varstva ter blizu 86 milijonov evrov za področje zdravstva. Po navedbah Ministrstva za delo bi naj na področju socialnega varstva 17 milijonov zagotovila zdravstvena blagajna, 4,2 milijona pa državni proračun. Preostanek, slabih 16 milijonov, pa bi zagotovili zavodi sami, in sicer z dvigom oskrbnin za uporabnike. Minister Janez Cigler Kralj je ocenjeval, da je to upravičeno in razumno. A dejstvo je, da bi dvig plač na koncu morali financirati oskrbovanci, upokojenci in tudi njihove družine, torej najobčutljivejše skupine.

Po podatkih septembra 2021 dobrih 97 tisoč upokojencev prejema pokojnino pod 500 evri, dobrih 143 tisoč pod 600 evri in skoraj 284 tisoč pod 700 evri. Povprečna osnovna mesečna oskrbnina v domovih za starejše trenutno znaša 680 evrov, kar pomeni, da si velik del starostnikov že danes, pred napovedanim dvigom, ne more plačati oskrbnine v DSO-ju. Kljub temu, da je koalicija popustila pod pritiskom demokratične opozicije in širše javnosti ter z ad hoc amandmajem k predlogu zakona o dolgotrajni oskrbi zagotovila financiranje za leto 2022. Ampak še na to ocenjujemo kot neresno. Zakaj? Prvič, zakon o dolgotrajni oskrbi ne nudi sistemskega financiranja plač in je glede na vse pripombe strokovne in laične javnosti močno škodljiv. Drugič, glasovanje o zakonu o dolgotrajni oskrbi in predlaganem amandmaju koalicije se bo izvedlo jutri, kar pomeni, da nimamo prav nobenega zagotovila, da bo na koncu dne zakon sprejet. Financiranje plač pa zagotovljeno. V SAB smo vedno in tudi sedaj zagovarjamo tezo in se bomo zato še naprej borili, da mora vsak upokojenec s polno delovno dobo 40 let imeti takšno pokojnino, da lahko s tem krije oskrbo v domu. Nedopustno je, da je vlada želela strošek povišanja plač prevaliti na eno najranljivejših skupin. Predlagatelji priporočila zato takšnim mahinacijam vlade nasprotujemo in jo pozivamo, da financiranje dviga plač zagotovi kakor smo predlagali, torej s prerazporeditvijo sredstev v proračunu neodvisno od usode zakona o dolgotrajni oskrbi. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je na 66. nujni seji, 2. decembra 2021, kot matično delovno telo obravnaval Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila je bila obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev poročila odbora dajem besedo predsednici Evi Irgl.

Najlepša hvala za besedo.

Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila v zvezi s preprečitvijo dviga oskrbnin za starostnike v domovih za starejše občane, ki ga je Državnemu zboru v obravnavo predložila skupina poslank in poslancev s prvopodpisanim dr. Matejem Tašner Vatovcem. Odboru je bilo najprej posredovano gradivo. Pri delu odbora pa si sodelovali Ministrstvo za delo, Zakonodajno-pravna služba, Sindikat zdravstva in socialnega varstva, Sindikat upokojencev Slovenije, Zveza društev upokojencev Slovenije, Skupnost socialnih zavodov Slovenije ter Društvo srebrna nit. V poslovniškem roku so bili vloženi amandmaji Poslanske skupine Levica za nove točke priporočila. Najprej je spregovoril predstavnik predlagatelja in predstavil predlog priporočila. Nato pa je svoje stališče podala predstavnica Zakonodajno-pravne službe, ki je predstavila njihovo mnenje in povedala, da Državni zbor lahko oblikuje priporočila ob upoštevanju svojega ustavnega položaja po katerem ima poleg zakonodajne in volilne tudi nadzorno funkcijo v okviru katere je pristojen spremljati pojave in stanje na posameznih področjih zaradi sprejema ukrepov iz svojih pristojnosti. Navedena vsebina po mnenju Zakonodajno-pravne službe izhaja iz veljavne poslovniške ureditve namena in narave priporočila kot akta Državnega zbora in se nanaša na pristojnost vlade, ki jo ima na podlagi 38. člena Zakona o javnih financah. Glede na navedeno Zakonodajno-pravna služba z vidika svojih nalog k predlogu priporočila nima pripomb, prav tako nima pripomb glede vloženih amandmajev. Predstavnik Vlade minister za delo, družino, socialne zadeve in enakih možnosti Janez Cigler Kralj je predstavil delo ministrstva na tem področju in zagotovil, da povišanja oskrbnin pod to vlado ne bo. Z amandmajem koalicijskih poslanskih skupin na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi bo proračun višje stroške dela na področju socialnega varstva kril do konca prihodnjega leta. Dvig plač se ne bo financiral iz oskrbnin, zato je trditev predlagateljev neresnična. Po njegovem je pod to vlado vlaganje v oskrbo starejših bistveno višja. Predstavniki vabljenih na sejo so apelirali, da naj ob dvigu plač ne dvignejo oskrbnin. V načelu pa se zavzemajo zato, da Vlada zagotovi več denarja za starejše. Prav tako so opozorili na še vedno nepodpisan dogovor o normativih in standardih. Predstavnica Skupnosti socialnih zavodov pa je menila, da je sprejetje današnjega dogovora korak v pravo smer. V razpravi je bilo izpostavljeno stališče, da bi bilo bolj smiselno denar zagotoviti s prerazporeditvijo proračunskih sredstev, saj mora biti financiranje dviga plač neodvisno od usode zakona o dolgotrajni oskrbi. Državni sekretar na Ministrstvu za delo, gospod Cveto Uršič, je povedal, da Vlada skrbi za najranljivejše in poudaril, da je stopnja tveganja revščine v Sloveniji je 12,4 %, povprečna v Evropski uniji pa čez 16 %. Denar za dvig plač bo zagotovljen iz proračuna. Nekateri razpravljavci so poudarjali, da Vlada dela dobro in skrbi za najranljivejše kategorije. Po njihovem mnenju je sklic današnje seje odbora brezpredmeten, saj je bil na predlog zakona o dolgotrajni oskrbi vložen amandma koalicijskih poslanskih skupin s katerim bo 16 milijonov sredstev za dvig plač pokril proračun. V nadaljevanju so ob razpravi o amandmajih za nove točke priporočila nekateri razpravljavci opozarjali na visoke cene oskrbnin v Sloveniji, ki so po njihovem mnenju tudi posledica dejstva, da je na področju dolgotrajne oskrbe vse več zasebnih domov s koncesijo, ki lahko na podlagi podzakonskih aktov stanovalcem zaračunavajo višje cene oskebe kot veljajo v javnih domovih. Odbor je glasoval še o točki predloga priporočila skupaj ter je ni sprejel, zato je bila obravnava predloga priporočila v zvezi s preprečitvijo dviga oskrbnin za starostnike v domovih za starejše občana na matičnem delovnem telesu končana.

Hvala.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja dajem besedo predstavniku Vlade, Janezu Ciglerju Kralju, ministru za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Hvala lepa. Spoštovani predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gostje!

Celovita oskrba starejših je ena izmed treh osrednih prioritet mojega mandata. Ima tri široka področja, krepitev več kot desetletje zanemarjenih namestitev, reševanje kadrovske problematike in ustavljanje odhoda zaposlenih iz sektorjev socialne oskrbe ter določitev ustreznejših kadrovskih in institucionalnih normativov. Na vseh treh področjih sem v dobrem letu in pol od prevzema odgovornosti za ta resor skupaj z ekipo in tudi skupaj z vami, spoštovane poslanke in poslanci, zagotovil rezultate, ki govorijo sami zase. Ob tem smo vsi skupaj še ščitili te najranljivejše v socialno-varstvenih zavodih pred zahtevno epidemijo zaradi COVID-19. predlagatelja, oba predstavnika predlagatelja sta tukaj morda navedla nekaj resničnih dejstev. Zdaj sem jih nekaj ponovil, da je bilo področje desetletje kadrovsko in institucionalno torej v obliki stavb, neprimernih stavb popolnoma zanemarjeno. Ampak prvi predstavnik predlagatelja ni povedal ključne reči, da se je ta zanemarjenost leta 2020 v najzahtevnejših okoliščinah tudi zaključila. Takoj s prevzemom odgovornosti marca 2020, smo se popolnoma posvetili temu področju, začeli delati skupaj s skupnostjo socialnih zavodov, s sindikati in vsemi ostalimi, tudi s spoštovanim Državnim zborom za to, da smo pričeli najprej z interventnimi ukrepi za zaščito najranljivejših v domovih za starejše, potem pa s sistemskimi ukrepi in sicer z investicijskim ciklusom kot ga za področje oskrbe starejših v Sloveniji še nismo videli. Trenutno imamo odprtih preko 120 investicij in še jih odpiramo. In na drugi strani z obsežnimi vlaganji v kadre, tako interventnimi, da smo zagotovili več kot 650 dodatnih zaposlenih že obstoječim 12 tisočim v preko sto domovih za starejše v Sloveniji, da smo jih razbremenili, da smo skupaj po njihovi zaslugi in po njihovi veliki požrtvovalnosti zdržali ta zahteven čas. Torej v letu 2020 smo zagotovili skupaj več kot 120 milijonov evrov evropskih in državnih investicij za prenove domov za starejše občane ter za dodatna ležišča in poskrbeli za bolj varno okolje v socialno varstvenih zavodih. Spoštovane in spoštovani, včeraj in danes sem skupaj s petimi direktoricami že podpisal prve pogodbe za investicije iz sklada React, kjer je na voljo 93 milijonov evrov sredstev za višanje standarda namestitev za naše najstarejše, najranljivejše in te pogodbe bomo še podpisovali. 17 izvajalcev za 18 projektov je bilo potrjenih. Ko bo Zakon o dolgotrajni oskrbi sprejet bo ne samo zagotovil še manjši delež sredstev iz proračuna za nujno potreben dvig plač teh najbolj obremenjenih v domovih, ampak bo hkrati omogočil tudi črpanje 59 milijonov sredstev iz Sklada za okrevanje in odpornost, ki bodo zopet prepotrebna finančna injekcija v to področje in bo predvsem namenjen ta denar novejšim, sodobnejšim skupnostnim oblikam namestitve za bolj dostojno življenje naših najstarejših. Predstavnik predlagatelja je omenil lažno dilemo ali domovi in tam zaposleni ali oprema vojski. Lažna dilema gospe in gospodje. Oboje. Imeli ste priložnost oboje urediti tudi denar, moč pa niste nič od tega uredili. Vojaki so hodili okrog v strganih škornjih, zaposleni v domovih so bili prepuščeni na milost in nemilost virusu in tudi sicer. Oboje in ta Vlada se tega zaveda, da ima odgovornost do vseh področij in skrbi za dostojno življenje najstarejših hkrati pa za dostojno plačilo tistim, ki z najranljivejšimi tudi dela.

Hvala lepa.