Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 82. izredno sejo Državnega zbora, ki je bila sklicana na podlagi prvega odstavka 58. člena ter drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Igor Peček, Felice Žiža do 14. ure, Ferenc Horváth do 12. ure, Maša Kociper od 10. do 12.30 ure, mag. Marko Koprivc in Matjaž Han.

Na sejo so bili vabljeni predstavniki Vlade k vsem točkam dnevnega reda.

Prehajamo na določitev dnevnega reda 82. izredne seje Državnega zbora. predlog dnevnega reda ste prejeli v petek, 17. septembra 2021 s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlog za širitev dnevnega reda seje nisem prejel. Zboru predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 65 poslank in poslancev, za je glasovalo 65, proti nihče.

(Za je glasovalo 65.) (Proti nihče.)

Ugotavljam, da je dnevni red 82. izredne seje določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTAVLJANJU FINANČNIH SREDSTEV ZA INVESTICIJE V SLOVENSKO ZDRAVSTVO V LETIH OD 2021 DO 2031 V OKVIRU REDNEGA POSTOPKA.

Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga zakona dajem besedo ministru za zdravje, Janezu Poklukarju.

Izvolite za govornico.

Spoštovani gospod predsednik oziroma podpredsednik Državnega zbora, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!

Vse od kar sem prevzel vodenje resorja, se spopadamo z zahrbtnim virusom, zato smo večino naporov usmerjali v kratkoročni cilj, ki sem si ga zadal ob nastopu mandata, to je uspešen boj proti COVID-19. A vendar ne morem dopustiti, da bi težka, pa vendarle kratkoročna naloga boja z virusom zameglila moj dolgoročni cilj. V vseh teh letih se je nabralo kar nekaj izzivov, s katerimi se soočamo v zdravstvu. Sam bi si želel, da bi lahko zelo hitro rešil vse težave, pa vendar moramo biti realni in se zavedati, da moramo ustrezne rešitve uvajati s strateškim premislekom, dolgoročno in korak po koraku. Po vabilo, da postanem minister za zdravje, sem sprejel zato, da kot strokovnjak opolnomočim naš zdravstveni sistem, ki je že leta prostorsko, logistično in kadrovsko podhranjen. Zelo pomembno je, da načrtujemo na dolgi rok. Strateško načrtovanje je bilo v preteklosti v zdravstvu postavljeno na stranski tir, ministri za zdravje pa so se menjavali prehitro. Ta zakon, ki je danes pred vami, pa vsem mojim naslednikom omogočil strateško in dolgoročno načrtovanje ter razvoj slovenskega zdravstva. Gre za izjemno pomemben strateški zakon na področju zdravstva, ki nam bo omogočil planiranje potrebnih kapacitet, infrastrukture, opreme, informacijske tehnologije in tisto kar je razgalila epidemija in je najpomembneje ustrezna usposobljenega zadostnega števila kadrov. To je prvi kamen v mozaiku zdravstva od leta 2021 do 2031 in nam daje zagotovilo, da bo naše zdravstvo javno, univerzalno in dostopno tudi leta 2031. Vsem nam zaposlenim v zdravstvu pa ta zakon daje upanje, upanje, da prehajamo od besed k dejanjem.

Zakon predvideva, da bomo v naslednjih 10 letih vložili / nerazumljivo/ 0,93 milijarde evrov v primarno, sekundarno in terciarno raven. Se pravi, v vse tri nivoje zdravstvenega varstva. 763 milijonov bomo vložili v oba univerzitetna klinična centra, 557 milijonov evrov je namenjenih za razvoj in modernizacijo splošnih bolnišnic in tudi negovalnih bolnišnic ter domovom po celi Sloveniji.

Za področje izobraževanja, izboljšanja in povečanja kapacitet fakultet namenjamo skupaj 250 milijonov evrov.

Kar 200 milijonov evrov je namenjenih za sofinanciranje v izboljšavo infrastrukturne na primarnem nivoju. To v povprečju pomeni 3 milijone evrov na zdravstveni dom v Sloveniji.

Spoštovani! Tako kot je pri pandemiji potrebno sodelovanje celotne družbe, je potrebno sodelovanje tudi pri zagotavljanju izboljšav v zdravstvenem sistemu. Kajti, naš skupen cilj je, da vsakemu posamezniku omogočimo pravočasno, učinkovito in visoko kakovostno obravnavo z dobrim izidom zdravljenja. Virus Covid-19 je slovensko zdravstvo dohitel v nezavidljivem stanju. Tega si kot družba in država ne smemo nikoli več dopustiti. Posodobiti moramo prostore in opremo naših zdravstvenih ustanov. Poskrbeti moramo za kakovostno izobraževanje zdravstvenega kadra, ki ga primanjkuje. Poskrbeti moramo za logistiko in digitalizacijo zdravstva. In tisto kar je najpomembnejše, poskrbeti moramo za dobre pogoje v slovenskem zdravstvu. Eden glavnih razlogov za odhode iz zdravstva so namreč slabi delovni pogoji. Zdravstveni delavci si ne želijo luksuznih objektov. Želijo pa si vzpostavitev pogojev, ki jim bo omogočalo dostojno delo in opremo, s katero bodo lahko sledili modernim diagnostičnim in operativnim postopkom. Preprosto si želijo biti v koraku s časom, ki ga določajo smernice razvoja zdravstvenega sistema.

Zahvaljujem se vam za podporo pri sprejemu zakona. Slovensko zdravstvo danes potrebuje vaš »za«. Skupaj moramo pomagati slovenskemu zdravstvenemu sistemu, samo tako bo zdravstveni sistem lahko pomagal nam, ko bomo to najbolj potrebovali.

Najlepša hvala.

Hvala lepa.

Na vrsti je predstavitev stališč poslanskih skupin.

Mag. Karmen Furman bo predstavila stališče Poslanske skupine Slovenske demokratske stranke.

Hvala lepa, predsedujoči.

Spoštovani minister! Spoštovani poslanke in poslanci!

Danes obravnavani zakon o zagotavljanju finančnih sredstev za investicije v slovensko zdravstvo v letih 2021-2031 je prvi zakon v 30 letih naše samostojne države, ki predvideva nujno potrebna vlaganja v zdravstveni sistem. Dejstvo je, da je pod vladavino levih vlad slovenski zdravstveni sistem postal, žal, prepoznaven predvsem po zastarelih prostorih, iztrošeni opremi in pomanjkanju kadra in posledično vse daljših čakalnih vrstah. Kako nujne so investicije v slovensko zdravstvo jasno kaže navedbe Združenja zdravstvenih zavodov Slovenije, ki je junija letos stanje na tem področju opisalo takole: Če smo leta 2012 imeli v slovenskih bolnišnicah 67 % odpisanost opreme je ta delež v letu 2020 že preko 80 %. Posledice občutijo zaposleni, ki delajo z zastarelo opremo v neprimernih razmerah, najbolj pa ljudje, ki potrebujejo zdravljenje. Brez dodatnih sredstev ne bo mogoče odpraviti razvojnega zaostanka ter zagotoviti povečane zmogljivosti zdravstvenega sistema.« Konec citata. Vsi že dolga leta vemo, da so slovenske bolnišnice stare in dotrajane. To seveda posledično prinaša dražje stroške vzdrževanja, več bolnišničnih okužb, manjšo produktivnost in kot najpomembnejše, to breme nosijo predvsem pacienti na račun slabše in dražje oskrbe. V vseh teh letih smo si predvsem veliko naposlušali o tako imenovanem javnem zdravstvu, ki pa ga nikoli ni bilo. V središču javnega zdravstva namreč mora biti bolnik, pa v resnici v vseh teh letih nikoli ni bil. Bile pa so številne korupcijske afere, kljub drugačnim obljubam so se vedno bolj podaljševale čakalne dobe, zvrstile so se številne akcije zbiranja plastičnih zamaškov, ki so na koncu žal velikokrat postale edino upanje obolelih. Kakšna prioriteta so bile investicije v zdravstvo v vseh teh letih levim vladam nenazadnje najbolj zgovorno priča podatek, da se je v zadnjih 12-ih letih RTV Sloveniji iz državnega proračuna namenilo 2,5-krat več denarja kot za novogradnjo in prenovo slovenskih bolnišnic. Smo pa na dotrajanost bolnišnične opreme in kadrovsko podhranjenost v slovenskem zdravstvu v Slovenski demokratski stranki opozarjali že več 10 let. Naša poslanska skupina je tudi v tem mandatu takrat sicer še kot opozicijska stranka opozorila Ministrstvo za zdravje na zaskrbljujoče razmere tudi glede pomanjkanja kadra v slovenskih bolnišnicah. Na to temo je bila na našo zahtevo sklicana nujna seje odbora, a žal takratna Šarčeva vlada temu ni želela posvetiti posebne pozornosti.

Danes SDS kot koalicijska stranka rešuje kadrovsko, finančno in investicijsko podhranjeno zdravstvo s podporo vladnemu predlogu zakona, ki za investicije na tem področju v naslednjem desetletju namenja dobri 2 milijardi evrov. Zakon predvideva investicije v vse ravni, in sicer v osnovno primarno zdravstvo in specializirane bolnišnice, vzpostavitev negovalnih bolnišnic in negovalnih domov v sklopu vzpostavitve sistema dolgotrajne oskrbe, specializacijo manjših splošnih bolnišnic ter vzpostavitev močnih regijskih bolnišnic. Investicije so predvidene tudi v znanstveno-izobraževalne ustanove z namenom, da bi se saniral kadrovski manko na tem področju. Sledili smo tudi predlogu Združenja slovenskih občin po zagotovitvi višjih finančnih sredstev za primarno zdravstvo. Na primernem nivoju imamo v Sloveniji 62 zdravstvenih zavodov, ki so eden od ključnih stebrov našega zdravstvenega sistema, a se v zadnjih letih vanje praktično ni vlagalo. Res je, da so ustanoviteljice teh domov občine, a prav je, da tudi tukaj država zagotovi svojo pomoči. Zato je je bilo z amandmajem k zakonu zagotovljenih 200 milijonov evrov.

Spoštovani! Dejstvo je, da smo s tem zakonom dočakali prve prepotrebne korake k izboljšanju našega zdravstvenega sistema. Da bodo lahko naši državljani dobili hitro in učinkovito zdravstveno oskrbo takrat, ko jo tudi potrebujejo. Vzpostavljajo se temelji za njegovo dolgoročno vzdržnost in delovanje, zato bomo v Slovenski demokratski stranki predlog zakona tudi v tretji obravnavi podprli.

Hvala lepa.

Hvala lepa.

Stališče Poslanske skupine Liste Marjana Šarca bo predstavil Robert Pavšič.

Izvolite.

Minister, kolegice in kolegi lepo pozdravljeni!

Najprej se je potrebno vprašati katere so strateške prioritete v Sloveniji. Je to šolstvo, s katerim bomo omogočili vzpostavitev družbe znanja? Je to varnost zaradi katere bo napredek sploh mogoč, je to infrastruktura, je to spodbujanje zelenih politik ali gradnja novih in novih dodatnih pasov na avtocestah? Je to zdravstvo? Je to zdravje? Zagotovo je vse pomembno. Nujno pa si je postaviti strateške cilje. Če smo v Sloveniji v 90-ih letih prejšnjega stoletja še kolikor toliko vlagali v zdravstvo in zdravje, so se ta v novem tisočletju skoraj zaustavila. Iskati razloge zakaj ni vprašanje iskanja odgovornosti, ampak iskanje načinov kako iti naprej. Kako zagotoviti takšen javni zdravstveni sistem, ki bo vzdržen, kakovosten in kar je najbolj pomembno dostopen za vse pod enakimi pogoji? Čakalne dobe, pomanjkanje sodobne infrastrukture, opreme, pomanjkanje zdravnikov, specialistov, pomanjkanje negovalnega osebja, ki je izrazito podplačano, vse to je rezultiralo v splošnem slabem stanju zdravstvenega sistema, ki ga prepletajo še razno razne korupcijske afere izkoriščanja posameznikov, na žalost največkrat s podporo politike. Pravo vprašanje torej ni ali potrebujemo sveže investicije v vse segmente zdravstva. Pravo vprašanje je ali imamo strategijo razvoja sistema in ali ta zakon v tej luči sploh potrebujemo.

Glede investicij vsekakor ni dileme. Seveda jih potrebujemo, absolutno. Zato je danes, po zelo široki razpravi, ki smo jo opravili tako na prvem kot tudi drugem branju tega zakona, nastopilo sklepno dejanje, tretje branje zakona o investicijah v zdravstvo. Danes zakon v Državnem zboru, kolegice in kolegi, potrjujemo. Vlada predlaga dve milijardi evrov investicij v zdravstvo v naslednjih desetih letih. Je to malo, premalo ali dovolj, bo pokazal čas. Kar pa je očitni pokazatelj, je zagotovo pomanjkanje vizije in upoštevanje realnega stanja. V prvotnem predlogu zakona je bilo namreč za primarno zdravstvo na voljo le 50 milijonov evrov v desetih letih. Po mnenju Združenja občin, ki so nosilke primarnega zdravstva, občutno premalo, zato smo v LMŠ skupaj z strankami opozicije predlagali dopolnitev, povišanje ter sredstev na 200 milijonov. Amandma je bil v drugem branju sprejet. Tako bodo verjetno zdaj občine imele na voljo nekaj dodatnih sredstev za investicije v prvi branik javnega zdravja, primarni nivo, le izpeljati jih je potrebno pošteno in strokovno - predvsem pa brez vtikanja politike. pri investicijah v zdravstvo pa ne smemo gledati le na vlaganje v infrastrukturo, ampak tudi na vlaganje v kader, ki ga nujno potrebujemo. Če pogledamo samo z vidika UKC Ljubljana, bi potrebovali 801 medicinsko sestro in 143 zdravnikov.

V Poslanski skupini LMŠ zato podpiramo vlaganje v zdravstvo, vendar morajo biti investicije smiselne, komplementarne in dolgoročne. Ne moremo pa mimo tega, da gre pri sprejemanju zakona verjetno le za predvolilno kampanjo, saj trenutno ne velja fiskalno pravilo. Slovenija je danes tako že zadolžena za 86 % BDP-ja, od marca 2020 se je dolg povečal za 7 milijard evrov, v letošnjem letu pa za 3 milijarde evrov. Dodatno je nato koalicija sprejela še Zakon o zagotavljanju investicij v slovensko vojsko, ki bo obremenil državni proračun med leti 2021 in 2026 za 780 milijonov evrov, pripravlja pa se še Zakon o dolgotrajni oskrbi, ki bo tudi imel finančne posledice. Vprašanje na tem mestu je, kaj bo, ko se ponovno vzpostavi fiskalno pravilo. Ali bomo lahko realizirali predvideni dve milijardi evrov za investicije v slovensko zdravstvo? / znak za konec razprave/ Te so namreč nujne.

Hvala lepa.

Dr. Franc Trček bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Lep pozdrav vsem skupaj.

Sledi stališče, spoštovani.

Danes imamo tretje branje zakona, ki naj bi zagotovil finančna sredstva za investicije v slovensko zdravstvo v naslednjih desetih letih. Zakonska materija, predvsem pa cilji in rešitve, ki jih zakon prinaša, so res na prvi pogled izredno mikavni. Sodeč po besedah predstavnikov vlade in resornega ministrstva oziroma samega gospoda ministra je to zakon, ki bo slovensko zdravstvo rešil pred propadom in ga povzdignil na višjo raven.

No, težave in vprašanja se pojavijo, ko omenjeni zakon natančno preberemo in širše pogledamo nanj. Zakon ni tako bleščeč kot se zdi, saj ima vrsto pomanjkljivosti in tudi t.i. sivih con. Že v prvem branju smo Socialni demokrati povedali mnenje našega strokovnega sveta, del tega mnenja bom ponovno citiral. »Temeljna pomanjkljivost je odsotnost prenovljene mreže javnih zdravstvenih zavodov. Trenutno imamo zastarelo mrežo le-teh predvsem na sekundarnem nivoju«. Govorim seveda o splošnih in specialnih bolnišnicah. »Ta mreža se sedaj ohranja že več kot tri desetletja, čeprav so se razmere v tem času bistveno spremenile. Postaralo se je prebivalstvo, vrsta kroničnih bolezni, razvoj medicine, nege je šel naprej«. V načrtovanje predloga zakona so vključeni vsi javni zdravstveni zavodi na sekundarni in terciarni ravni, upošteva pa se prav vse prejete predloge brez nekega resnega kritičnega premisleka o realnih potrebah, stanju mreže in razvoju le-te. Ključni cilj je predlog UKC Ljubljana, ki bi tudi prejel glavnino teh sredstev. Seveda so investicije v zdravstvo zelo nujne in potrebne. Vemo že, kakšno je stanje, že večkrat smo ga ponavljali. Iztrošenost opreme čez 84 %, pri stavbah več kot 80 %. Nikakor pa ne moremo iti v to brez resnega premisleka in prenove mreže. Kot že rečeno, najprej je pomembno vedeti, kaj bomo počeli, kje bomo to počeli, ali imamo tam zadosti kadrov, opreme, ali imamo zadostno število posegov, da to počnemo varno in smotrno, ali neke posege delamo na večjih oziroma skoraj vseh lokacijah ali zgolj na eni, več njih, širši ekipi, bolj temeljito, kot se to počne po svetu. Potrebno je izboljšati delovne pogoje in seveda spremeniti plačilno politiko v slovenskem javnem zdravstvu. Predlog zakona je predvsem, če že ne skoraj izključno usmerjen v zidove, najmanj pa tja, kjer so zaostanki največji, tehnološki razvoj, informacijska nadgradnja zdravstvenega sistema, kadrovski razvoj, tudi primarna mreža, kar smo v demokratični opoziciji novelirali. Vir zagotavljanja sredstev ni trdno načrtovan. Je, so neenakomerno razporejeni oziroma se sploh ne ve, kako bo s tem relativno zelo kmalu. Socialni demokrati menimo, da moramo najti način, da se dejansko premisli stanje slovenskega javnega zdravstva, da se premisli mreža, da se premislijo tudi ostale širše potrebe našega javnega zdravstvenega sistema. Veseli nas, da se je postavka, ki je namenjena primarni ravni, zvišala glede na prvotno načrtovano, a kot že rečeno, ta zakon nikakor ni zagotovilo, da se bo stanje našega zdravstvenega sistema kratkoročno, srednjeročno drastično izboljšalo. Socialni demokrati podpiramo politiko mišljenja, podpiramo javno rabo uma in nikakor ne horuk populizma.

Hvala za besedo.

Hvala lepa.

Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Hvala za besedo, predsedujoči.

V zadnjem letu in pol ne zamudim priložnosti, da ne bi izpostavil, kako je slovenski javni zdravstveni sistem v krizi, in da kriza slovenskega javnega zdravstvenega sistema ni povezana zgolj z epidemijo Covid-19, ampak je nekaj, kar se po malem kotali in stopnjuje že zadnja 3 desetletja. Vlaganja v javno zdravstvo namreč nikoli niso bila zares na vrhu prioritet političnega razreda. To lahko vidimo tudi v številkah. Razvite države, s katerimi se radi primerjajo, iz javnih sredstev namenjajo 7,2 % BDP v povprečju za vlaganja v zdravstveni sistem, v Sloveniji je ta številka zgolj 5,9 %. Prevedeno v evre, pogovarjamo se med 500 in 600 milijoni zaostanka, kolikor Slovenija caplja pri letnih vlaganjih za krepitev zdravstvenega sistema iz svojih proračunskih virov. Ta številka, ker je podana skozi odstotek BDP, ni povezana z gospodarsko močjo posamezne države, povezana je s politično prioriteto. Stanje bolnišnic je zato dobro znano. Imamo okna, ki ne tesnijo, imamo hodnike, v katerih postelj sploh ni mogoče obrniti, pa zdravstvene dejavnosti, ki se opravljajo v prostorih še iz 19. stoletja. In seveda smo se v Levici razveselili zakona, pobude, ki naj v naslednjem desetletju nameni več kot 2 milijarde evrov investicij v opremo in v prostore slovenskih bolnišnic. Razveselili smo se ga tudi navkljub temu, da vlada več kot očitno s tem svojim lastnim zakonom ne misli resno.

V Levici kot socialisti pa prioritetna vlaganja v javno zdravstveno infrastrukturo jemljemo resno. Zakaj lahko trdim, da Vlada Janeza Janše s tem zakonom bolj odhaja na volitve, kot zares popravlja javni zdravstveni sistem? Za začetek takoj, ko so ti gospe in gospodje nastopili svoj mandat, smo na mizo dobili zakon, ki omogoča nakupe orožja, čeprav smo se nahajali v največji zdravstveni krizi v zadnjih 100 letih. Šele sedaj, leto in pol po izbruhu epidemije Covid-19, tik pred volitvami vlada pravi, da bo vlagala v javne zdravstvene sisteme. Kot drugo, ta zakon je napisan šlampasto in počez. Med drugimi analize in pregledi potreb sploh niso dokončani oziroma niso bili dokončani, pa je bil zakon že vložen v državnozborsko proceduro. Gospe in gospodje, tako se pomembne zakonodaje ne piše. Navsezadnje pa v zakonu ni zagotovljenih niti namenskih virov za financiranje zdravstvene infrastrukture, ki naj bi se skozi ta zakon zgodile. Mislimo kot socialisti, da je naloga naslednje vlade, da zakon vzame v roke, ampak ne zato da ga zavrže, ampak da ga popravi tam, kjer je vladi Janeza Janše spodletelo, da ga naredi na način, da bo pil vodo. Vseeno ga bomo podprli tudi v tretjem branju, da zavežemo prioriteto naslednje vlade za naslednje štiri leta, z usodo javnega zdravstvenega sistema. Včeraj smo štiri opozicijske stranke podpisale sporazum o povolilnem sodelovanju, v katerem lahko najdemo tudi naslednje. Vlaganje v kakovost in dostopnost sistemov javnega zdravstva, šolstva in dolgotrajne oskrbe, ter odmik od prepuščanja izvajanja privatni iniciativi in prostemu trgu. Ta zaveza je v neki meri počrtujoča za podporo našemu zakonu o investicijah v zdravstvu v višini dobrih dveh milijard evrov v naslednjemu desetletju. A kot rečeno, ta zakon ni nekaj, kar naslednja vlada vrže skozi okno kljub vsem njegovim napakam ga mora vzeti iz predala in ga popraviti tam, kjer je vlada Janeza Janše napisala stvari šlampasto, jih napisala počez in pustila notri tudi kakšno privatizacijsko luknjo. / znak za konec razprave/ Mislim, da smo v luči drastične zdravstvene krize daleč preko točke, kjer bi se lahko sklicevali pri urejanju političnih prioritet na pravne fikcije, kot so raznorazna fiskalna pravila. Kot družba smo dovolj bogati le to ustvarjeno bogastvo je potrebno razporediti v korist javnega dobrega in v korist delavskega razreda pa lahko zvozimo kljub plenjenju državnega proračuna, ki ga izvaja vlada Janeza Janše.

Hvala.