Spoštovani kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 78. izredno sejo Državnega zbora, ki je sklicana na podlagi drugega odstavka 58. člena in drugega odstavka 60. člena Poslovnika Državnega zbora.

Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti poslanec Samo Bevk. Na sejo so vabljeni predstavniki Vlade, vse prisotne lepo pozdravljam!

Prehajamo na določitev dnevnega reda 78. izredne seje Državnega zbora. predlog dnevnega reda ste prejeli v ponedeljek, 12. julija s sklicem seje. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s prvim odstavkom 64. člena Poslovnika Državnega zbora. predlogov za širitev dnevnega reda nisem prejel. Predlagam, da za današnjo sejo določi dnevni red kot ste ga prejeli s sklicem.

Prehajamo na odločanje. Poslanke in poslance prosim, da preverite delovanje glasovalnih naprav.

Glasujemo. Navzočih je 64 poslank in poslancev, za je glasovalo 55, proti 8.

(Za je glasovalo 55.) (Proti 8.)

Ugotavljam, da je dnevni red 78. izredne seje zbora določen.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – NA OBRAVNAVO PREDLOGA SKLEPA O NEDOPUSTNOSTI RAZPISA ZAKONODAJNEGA REFERENDUMA O ZAKONU O NUJNIH UKREPIH NA PODROČJU ZDRAVSTVA.

Predlog sklepa je na podlagi 21.a člena Zakona o referendumu in o ljudski iniciativi v obravnavo zboru predložila Vlada.

Za dopolnilno obrazložitev predloga sklepa dajem besedo državni sekretarki Alenki Forte.

Izvolite.

Lep dober dan. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani poslanke in poslanci!

Državni zbor je na predlog Vlade, 7. julija 2021, sprejel Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Glede Zakona o nujnih ukrepih na področju zdravstva je Vlada Republike Slovenije v skladu z drugim odstavkom 90. člena Ustave Republike Slovenije in 21.a členom Zakona o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami Državnemu zboru predlagala sprejetje sklepa o ugotovitvi nedopustnosti zakonodajnega referenduma, saj zakon določa ukrepe za omilitev in odpravo posledic COVID-19 na področju zdravstva, socialne varnosti in določa ukrepe za varnost pacientov, razbremenitev delodajalcev ter vsaj delno načrta začetek zahtevne poti, ki jo mora slovensko zdravstvo še prehoditi. V skladu z 8. členom Zakona o varstvu pred naravnimi nesrečami in drugimi nesrečami, se za naravno nesrečo šteje tudi množičen pojav nalezljive bolezni. Zaradi nalezljive bolezni Covid-19 so nastale in še nadalje nastajajo posledice na področju gospodarstva, trga dela, zdravstva, socialnega varstva in šibkejših družbenih skupin oziroma pravzaprav na vseh družbenih ravneh. V luči negotovosti v zvezi s posledicami covid-19, ki se kažejo po svetu, zakonodajalec nima le pravice, temveč tudi dolžnost, da zakonodajo prilagaja danim družbenim razmeram in jo tudi spreminja, če to narekujejo spremenjena družbena razmerja.

Nujni ukrepi, ki jih je država za sprejem in omilitev in odpravo negativnih posledic covid-19 na prebivalstvo in gospodarstvo naslovila, morajo biti čim bolj učinkoviti, njihova izvedba pa mora biti hitra. Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva določa takšne nujne ukrepe. Tako bodo ukrepi nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev, začasnega prenosa nerealiziranih zdravstvenih programov, spremembe pogojev od odgovornega nosilca zdravstvene dejavnosti, zbirke podatkov, administrativne razbremenitve pri naročanju projektov, stimulacija za specializacijo z družinske medicine, na novo uvedeno financiranje specializacij iz klinične psihologije ter štipendiranje za zdravstvene poklice omogočil bolj učinkovito delo v zdravstvu, ter povečal dostopnost do zdravstvenih storitev.

Ukrepi glede osebne varovalne opreme, mikrobioloških preiskav, povečanje zmogljivosti epidemiološke službe, podaljšane obravnave prebolevnikov in samotestiranja, so namenjeni povečanju varnosti zdravstvenih delavcev, pacientov in uporabnikov medicinskih pripomočkov.

Ukrepi, ki se nanašajo na pravico do dodatkov za neposredno delo s covid-19 obolelimi, obdobje za izpolnitev pogoja glede izobrazbe v zdravstveni negi in povračilo nadomestila so namenjeni povečanju socialne varnosti in razbremenitvi delodajalcev. Poleg navedenega, zakon določa tudi dodatke za delo v različnih razmerah za direktorje in ravnatelje v izobraževalnih institucijah, ter dodatke za nevarnost in posebne obremenitve za župane, podžupane in direktorje občinskih uprav v času epidemije covid-19.

Ukrepi so po svoji naravi večinoma začasni, saj urejajo vsebino, povezano z epidemijo covid-19 in sledijo načelu varovanja zdravja in življenja, ter socialne varnosti ljudi, ter zagotavljanja likvidnosti gospodarskim subjektom. Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva se tako nanaša na vsebino, glede katero v skladu s prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten, ker zadevni zakon naslavlja vsebine za odpravo posledic naravnih nesreč v smislu prve alineje drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije.

Hvala.

Hvala lepa.

Sledi predstavitev stališč poslanskih skupin.

Mag. Dejan Židan bo predstavil stališče Poslanske skupine Socialnih demokratov.

Izvolite.

Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, gospa državna sekretarka! Vsi lepo pozdravljeni!

Vlada ponovno želi zlorabiti možnost, da referendum ni dopusten. Želi zlorabiti, čeprav je v zakonodaji in v ustavi zapisano drugače, zato bomo poslanke in poslanci Socialnih demokratov glasovali proti temu vladnemu predlogu. Sami smo sicer Zakon o nujnih ukrepih v zdravstvu, smo se pri njemu vzdržali, zato ker prinaša nekatere dobre rešitve, hkrati pa prinaša tudi nekatere slabe rešitve. Veseli smo, da smo uspeli večino poslank in poslancev tudi prepričati, da je trenutni eksces, to je, da korona dodatki tako zelo povzročajo razlikovanje med ljudmi, da če ob bolniku stojita strežnica ali doktor znanosti, je razlika plačila lahko stokratna. Tega drugod v Evropi ni. Da smo vsaj odprli in začeli reševati preko tega zakona to temo.

Veseli nas tudi, da smo uspeli, da delno zavarujemo javno zdravstvo preko kaskadnega sistema pri odpravi čakajočih in predolgo čakajočih vrst, da pomagamo bolnikom. zakon ni takšen kakršnega smo si želeli, zlasti pa je neprimerno, da se zlorablja možnost, da se ljudem ne dovoli referendum in zato bomo glasovali proti vladnemu predlogu.

Hvala za pozornost.

Hvala lepa.

Miha Kordiš bo predstavil stališče Poslanske skupine Levica.

Izvolite.

Hvala za besedo, predsedujoči.

Vlada Janeza Janše državljankam in državljanom, prebivalcem te države znova jemlje pravico do referenduma. Tokrat to počne za zakon, v katerega je zapisala tiho privatizacijo zdravstvenega sistema in temu cinično rekla Zakon o nujnih ukrepih na področju zdravstva. Javno zdravstvo je bilo tisto, ki nas je v preteklem letu in pol reševalo v epidemiji. Ne le nas v Sloveniji, tudi globalno. Zdravstveni sistemi v državah, kjer so ti sistemi privatizirani, so se sesuli kot hišice iz kart, nekatere države so posegle celo po inštrumentu nacionalizacije. Torej tudi pri nas so bile javne bolnišnice tiste, ki so nosile največje breme epidemije, medtem ko so zasebniki bolj ali manj stali ob strani in dogajanje spremljali kot opazovalci. Ljudje v tej državi odločno podpirajo pravico do zdravja kot človekovo pravico in ne kot biznis, ne kot nekaj na čemer naj zasebnik dela zaslužek za lastno korist. Zato tudi vlada v korakih za privatizacijo zdravstva ne gre naravnost. To privatizacijo vodi okoli ovinka tako, da javno zdravstvo izčrpava, zasebno zdravstvo pa še dodatno nagrajuje. Prvi tak ukrep je jemanje programov javnim bolnišnicam, ki jih niso izvedle v času epidemije in prenašanje teh programov na zasebnike. Seveda javni zdravstveni zavodi svojih rednih posegov niso opravili v takem obsegu, kot sicer bi jih, ker so bili zaposleni z epidemijo, ampak sedaj so za svoje napore nagrajeni s tem, da se jim te programe in finance jemlje, vse skupaj pa daje v roke tistih, ki so imeli za reševanje epidemije opravka bore malo ali nič. Drugi tak ukrep s katerim se krši princip javnega zdravstva je poseben razpis za skrajševanje čakalnih dob. Nihče ne zanika da v tej državi imamo problem z čakalnimi dobami, samo hkrati vlada ob pripravi tega nacionalnega razpisa za skrajševanje čakalnih dob ne zna povedati kakšne te čakalne dobe pravzaprav so. Intenca z razpisom je zelo jasna. Mimo zdravstvene blagajne, mimo vseh varovalk, ki jih ta javna zdravstvena blagajna pozna, bi vlada rada spravila do zasebnikov dodatne milijone, dodatna finančna sredstva s katerimi naj si ti napolnijo kašče.

Še bolj perverzno je ta akcija, če vemo da bodo komercialne zdravstvene zavarovalnice prispevale v ta razpis 60 milijonov evrov iz fonda, ki so ga zavarovancem, ki plačujejo položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, dobesedno zaplenile v višini 152 milijonov evrov. A tudi to še ni vse. Sočasno sta zavarovalnici Savare in Triglav pospešeno kupovali zdravniško infrastrukturo. Center Cardial v Ljubljani, diagnostični center na Bledu, fontano v Mariboru, cela mala zasebna bolnišnica je zrastla pod taktirko teh dveh bolnišnic. Torej kdo se bo prijavljal na razpis za skrajševanje čakalnih dob? Zasebni izvajalci, med njimi tudi te ta iste zavarovalnice, ki so razpis za skrajševanje čakalnih dob sploh financirale z našim denarjem, z doplačili vseh zavarovancev, ki so tudi v epidemiji dajali po 35 in več evrov za položnice za dopolnilno zdravstveno zavarovanje, čeprav posegov in oskrbe niso bili deležni. Če povem še drugače, to je pranje denarja vseh zavarovancev s strani komercialnih zdravstvenih zavarovalnic, preko nacionalnega razpisa za skrajševanje čakalnih dob bo ta denar obrnil in prišel nazaj na račune zavarovalniških kapitalistov, ki že tako vsako leto iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja zaplenijo 50 milijonov evrov, ki jih ljudje plačamo zato, da smo deležni primerne zdravstvene oskrbe. Da pa je lahko / znak za konec razprave/ na strani zasebnega zdravstva recepcija teh javnih sredstev kar se da široka, vlada v varovalki, imenovani odgovorni nosilci zdravstvene dejavnosti, ukinja pogoj delovnih izkušenj. Torej, zasebni zdravstveni izvajalci, ki bi morali po novem zaposliti šolane zdravnike z licenco, s primernimi delovnimi izkušnjami, jim sedaj tega ne bo treba storiti pod tako rigoroznimi pogoji, kot bi bilo prav. Zakaj? Ja, da bo ja vsak zasebnik, vsak espe lahko / nerazumljivo/ na javnih sredstev, čeprav bi ta javna sredstva morala biti namenjena prvenstveno za javne bolnišnice.

Hvala.

Hvala lepa.

Iva Dimic bo predstavila stališče Poslanske skupine Nova Slovenija – krščanski demokrati.

Izvolite.

Spoštovani podpredsednik!

Spoštovana državna sekretarka, dragi kolegice in kolegi!

Zdravje je ena največjih človekovih vrednot, kar pomeni, da si državljanke in državljani želijo hitrih, strokovnih in kakovostnih zdravstvenih storitev. Podaljševanje čakalnih vrst in neuspešno spopadanje z njimi v preteklih letih, priča smo bili marsikateremu zakonu, pa je sedaj pripeljalo do trenutka, ko je nujno potrebno ukrepanje. Korona čas je popolnoma razkril večletno kadrovsko podhranjenost našega zdravstvenega sistema. Poleg drastičnega pomanjkanja medicinskih sester se je pokazala velika potreba po družinskih zdravnikih in kliničnih psihologih. Predlog zakona med drugim prinaša povečanje števila specializacij klinične psihologije za dodatnih 30 kliničnih psihologov. Njihove specializacije bo financiralo Ministrstvo za zdravje. Glede na podatke, da se je spomladi na razpisanih 60 mest za specializacijo iz družinske medicine prijavilo le 21 specializantov se je ministrstvo odločilo, da v predlog zakona vključi tudi dodatek v višini 20 % povečanja urne postavke osnovne plače specializanta za vse tiste, ki bodo v letih 2021 in 2022 začeli s specializacijo iz družinske medicine. Napovedi glede dostopnosti do družinskih zdravnikov za prihodnje petletno obdobje je zaskrbljujoče. Pogoje za upokojitev bo izpolnilo več kot 300 zdravnikov družinske medicine. Lahko se zavedamo kaj iz tega sledi. In podatek, da je v Sloveniji približno 130 tisoč državljank in državljanov brez izbranega osebnega zdravnika je dejansko zaskrbljujoč. Če odštejemo od teh 130 tisoč državljank in državljanov nekaj takih, ki mogoče ne želijo imeti izbranega zdravnika, pa jih je brez izbranega zdravnika trenutno vsaj 80 tisoč. To je podatek, ki terja resen, odgovoren pristop k reševanju slovenskega zdravstva.

Ustava Republike Slovenije v 90. členu določa, da referendum ni dopustno razpisati o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč, kamor lahko štejemo tudi nujne ukrepe na področju zdravstva. Ko tehtamo med pravico do referenduma na eni strani ter usodo in dostopnost ljudi do zdravstvene oskrbe in na omejitev epidemije Covid-19 na drugi strani, moramo tokrat pretehtati v korist državljank in državljanov, ter hitrejše in boljše dostopnosti do zdravstvenih storitev, še posebno v tem kriznem času, času Covid-19.

Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma bomo krščanski demokrati podprli.

Hvala lepa.

Mag. Dušan Verbič bo predstavil stališče Poslanske skupine Stranke modernega centra.

Hvala za besedo, podpredsednik.

Prav lep pozdrav vsem prisotnim!

V zadnjem letu smo sprejeli kar nekaj protikoronskih zakonov s katerimi smo določili tudi rešitve na področju zdravstva. S sprejetimi ukrepi smo preprečili oziroma blažili negativne posledice nalezljive bolezni Covid-19. Zaradi še vedno trajajoče epidemije in potrebe po obvladovanju nalezljive bolezni je bilo potrebno sprejeti nov zakon, ki naslavlja nujne ukrepe za omilitev posledic omenjene bolezni, osredotočen predvsem na področje zdravstva. Z Zakonom o nujnih ukrepih na področju zdravstva sledimo temu cilju. Zagotavljamo dodatne pogoje za učinkovito delo v zdravstvu ter povečanje dostopnosti do zdravstvenih storitev in varnosti pri uporabi medicinskih pripomočkov. Ukrepi, ki jih interventni zakon na področju zdravstva vsebuje urejajo vsebino povezano s Covid-19 in sledijo načelu varovanja zdravja, življenja ter socialne varnosti. S predlogom zakona se prioritetno obravnava pomanjkanje družinskih zdravnikov med pomembnejše rešitve zakona prav gotovo sodi financiranje 30 dodatnih specializacij klinične psihologije.

Slednje se je izkazalo kot nujno za zdravljenje posledic epidemije Covid-19 pri čemer se v ospredje postavlja najranljivejše člane naše družbe in to so otroci. Z namenom izboljšanja dostopnosti do zdravstvenih storitev in skrajševanja čakalnih dob se s predlogom zakona podaljšuje ukrep nacionalnega razpisa za izboljšanje dostopnosti do zdravstvenih storitev tudi v letu 2022. V predlogu zakona je tudi nekaj takih ukrepov, ki se že izvajajo in se lahko tako tudi podaljšujejo to so na primer ukrep nadomestilo plač delavcem, zaradi odrejene karantene na domu ali nemožnosti opravljanja dela, zaradi višje sile, zaradi obveznosti varstva, ustavitve javnega prevoza ali zaprtja mej. Nadalje, ukrepi izvajanja in financiranja PCR ter H-testiranje iz državnega proračuna kot podaljšanja obdobja za izpolnitev pogoja glede izobrazbe za tehnike zdravstvene nege in še nekaj drugih potrebnih ukrepov. Zakonska materija, ki smo jo prejeli prejšnji teden po našem mnenju sodi v prvo alinejo drugega odstavka 90. člena Ustave Republike Slovenije, v skladu s katero razpis zakonodajnega referenduma ni dopusten. Izbruh okužb, zaradi bolezni Covid-19 pred več kot letom in pol se je februarja lani razširil tudi na območje Evropske unije. Ukrepi, ki jih je Vlada Republika Slovenija sprejela za omejitev in zajezitev širjenja epidemije so predstavljali omejitev javnega življenja in javnega zbiranja ljudi, s čimer so nastale določene posledice na področju gospodarstva, trga dela, zdravstva in socialnega varstva. Od takrat so ukrepi za zmanjšanje vpliva teh posledic stalnica na dnevnem redu zasedanj Državnega zbora.

V Poslanski skupini Stranke modernega centra bomo Predlog sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma o Zakonu o nujnih ukrepih na področju zdravstva podprli.

Hvala za vašo pozornost.