Spoštovani kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje!

Začenjam 69. izredno sejo Državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 58. člena, prvega odstavka 60. člena ter 93.a člena Poslovnika Državnega zbora in na podlagi odločitev Kolegija predsednika Državnega zbora, sprejetih 98. seji dne 24. marca 2021 ter na 99. seji 31. marca 2021.

Obveščen sem, da se današnje seje ne more udeležiti naslednji poslanke in poslanci: Janja Sluga, Monika Gregorčič od 14. ure dalje, Ferenc Horváth, mag. Branislav Rajić, Jurij Lep, dr. Franc Trček od 18. ure dalje, Mihael Prevc do 16. ure, Predrag Baković od 17. ure dalje.

Do roka, ki ga je na podlagi tretjega odstavka 93.a člena Poslovnika Državnega zbora določil Kolegij, za danes sodelovanja na seji izven sedeža Državnega zbora z uporabo aplikacije za seje na daljavo v obliki videokonference ni najavil noben poslanec oziroma poslanka. Na sejo sem vabil predstavnike Vlade. Vse prisotne lepo pozdravljam.

V skladu z drugim in četrtim odstavkom 93.a člena Poslovnika Državnega zbora dnevni red seje Državnega zbora na daljavo določi Kolegij predsednika Državnega zbora s sklicem, zato o njem ne bomo glasovali.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA – OBRAVNAVA PREDLOGA PRIPOROČILA VLADI REPUBLIKE SLOVENIJE V ZVEZI Z UGOTOVITVAMI REVIZIJSKEGA POROČILA UČINKOVITOST NABAV ZAŠČITNE IN MEDICINSKE OPREME ZA OBVLADOVANJE ŠIRJENJA VIRUSA SARS-COV-2.

Postopkovni predlog kolega Brane Golubović.

Hvala lepa. Lep pozdrav vsem skupaj!

Po vsej verjetnosti ste seznanjeni, da danes poleg plenarne seje Državnega zbora potekata še dve preiskovalni komisiji, na katerih sodelujejo tudi naši poslanci. Na eni preiskovalni komisiji sodeluje tudi predlagatelj današnje točke, oseba, ki bi morala čez tri minute predstaviti to točko. Zato v Poslanski skupini LMŠ menimo, da je to nesprejemljivo in da gre za namerno dejanje, če ta preiskovalna komisija še poteka. Nadaljevanje te preiskovalne skupine je bilo sklicano ob 13. uri. Predsednik, mi smo o tem že govorili danes na Kolegiju in prosim, da se našim poslancem omogoči, da sodelujejo danes na plenarnem zasedanju in obenem, da se jim omogoči, da tudi opravijo svoje delo na preiskovalni komisiji. Edina rešitev je, da se obe preiskovalni komisiji, ena se bo nadaljevala ob enih, druga se začne ob dveh, prekineta za čas plenarnega zasedanja Državnega zbora. Tega presedana, da koalicija sklicuje preiskovalne komisije v času plenarnega zasedanja, ko opozicija skliče izredno sejo, in s tem onemogoči oziroma sili poslance opozicije, da se odločajo glede svoje ustavne pravice, na kateri seji bodo sodelovali, je nesprejemljivo.

Zato v skladu s poslovnikom oziroma z neko prakso, džentelmenstvom prosim oziroma predlagam, da Državni zbor sprejme sklep, da se prekineta preiskovalni komisiji v času parlamentarnega zasedanja oziroma seje Državnega zbora. Hvala.

Hvala lepa.

Spoštovani kolega Golubović, v zvezi s to problematiko smo govorili že na prej sklicani seji Kolegija predsednika Državnega zbora. Jaz sem potem govoril tudi z določenimi službami v Državnem zboru. Kar se tiče problematike sklicevanja preiskovalnih komisij v času plenarne seje, ta problematika ni nova. Pravzaprav se je začela že v prejšnjem mandatu in danes očitno eskalirala do te mere, da eden izmed poslancev ne more sodelovati na plenarni seji, čeprav si to želi. Sam poslovnik ne daje nobene podlage za to, da bi Državni zbor odredil preiskovalni komisiji oziroma delovnemu telesu, da svoje delo prekine. Res je, v preteklosti, ampak govorim že davno nazaj, torej več kot eno leto nazaj, je očitno v Državnem zboru obstajal nek džentelmenski dogovor, da takrat, ko je plenarna seja, ni delovnih teles, ni preiskovalnih komisij. Sedaj tega že več kot eno leto ni in jaz predlagam, da se v zvezi s tem pogovorimo tudi na jutrišnjem posvetu, na katerem smo se že dogovorili za temo posveta, razdelitev mest v delovnih telesih, da se pogovorimo tudi o tem. Danes kakšne posebne podlage, pravne podlage v poslovniku za to, da preprečimo delo preiskovalni komisiji, nimam. Toliko lahko povem.

Kolega Golubović, imate besedo.

Za nas je to nesprejemljivo. Naš član in predlagatelj današnje seje, ki bi moral predstaviti vsebino te seje, je na preiskovalni komisiji, ker je odgovoren. Zdaj prihaja gor, kar pomeni, da mu onemogočate, da bi bil na preiskovalni komisiji, kjer ste si uzurpirali to, da preiskujete sami sebe, nabavo zaščitne in medicinske opreme. Na ta način se mi zdi, da koalicija namerno, zlonamerno sesuva delo opozicije in onemogoča, da bi naš član preiskovalne komisije zastavil vprašanja zaslišancem. Pa še nekaj, da povem. Ta današnja seja je bila sklicana dvanajst dni nazaj. Dvanajst dni je bilo časa, da se zaslišance, priče obvesti, da se prestavlja za en dan seja preiskovalne komisije, pa tega niste naredili. In me prav zanima, ali bomo prekinjali to plenarno sejo, da se bo naš član lahko udeležil in postavil kakšno vprašanje. In oba, tudi nadomestni član sodeluje danes v razpravi ,in to je nedopustno, kolegice in kolegi, in to pomeni novo prakso, da lahko tudi opozicija sklicuje ob glasovanjih v tem državnemu zboru preiskovalne komisije in tam odločamo o pomembnih stvareh. Tako to ne gre. Veljal je nek džentelmenski dogovor, da se preiskovalne komisije v izrednih situacijah sklicujejo v ponedeljkih med poslanskimi vprašanji. To bi še nekako sprejemali. Ampak to, da namerno naredite, se dogovorite, da boste to naredili, naredite prekinitev in ob enih nadaljujete sejo − ko bi jo vsaj ob dveh nadaljevali, ne ob enih − ko veste, da bi moral naš član predstaviti, to pa ne gre.

Hvala lepa.

Obljubim, da se o tem pogovorimo na prihajajočem posvetu. Ta problematika sovpada tudi z dejstvom, da imamo v tem sklicu ustanovljenih že cel kup preiskovalnih komisij, da težko dobijo mesto v dvoranah, da nekatere, tako sem slišal s strani predsednikov, prosijo oziroma si zagotavljajo prostor za sejo en mesec vnaprej. Tako bo verjetno potrebna na tem področju ena dolgoročnejša rešitev, za katero se lahko nenazadnje dogovorimo tudi v zakonu o preiskovalnih komisijah, ki ga v bistvu pripravljamo.

Nadaljujemo sejo. Predlog priporočila je v obravnavo zboru predložila skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem. V zvezi s tem predlogom priporočila je skupina 39 poslank in poslancev s prvopodpisanim Branetom Golubovićem zahtevala, da Državni zbor opravi splošno razpravo.

Za dopolnilno obrazložitev predloga priporočila dajem besedo predstavniku predlagatelja Robertu Pavšiču.

Spoštovani kolegice in kolegi!

Težava ostaja še naprej odprta, tudi če bomo o njej razpravljali na dolgo in na široko. Danes bomo pač razpeti med dva bregova.

Poročilo Računskega sodišča je veliko več od samega pregleda postopkov nabave zaščitne in medicinske opreme. Je prvo institucionalno in zaključeno, torej pravnomočno gradivo o razgrajanju in vladnem divjanju ob epidemiji. Razgalja vaše razumevanje oblasti, vašo uzurpacijo predpisov in inštitucij, razgalja, pa če to še tako zanikate, vaš odnos do etičnosti in spodobnega. Brezmejno in brezsramno si dovolite dobesedno vse. In danes je čas, da pogledamo resnici v oči in si rečemo, ta politika, ta vlada, ti posamezni člani vlade, ti so krivi ne le za oškodovanje javnih financ v zasebne namene, za lastne interese, ampak tudi za vse posledice, ki so nastale zaradi ozkogledosti, finančne ozkogledosti. Kmalu bo leto dni, odkar smo podobno sejo začeli z naslednjimi besedami: »Zdravko Počivalšek, minister za gospodarski razvoj in tehnologijo, samooklicani reševalec življenj, heroj, skala modrosti in utelešenje sposobnosti v kritičnih tednih marca in aprila lanskega leta. Mesija.« Takrat se je skušal prikazati interpelirani minister v svojem odgovoru na očitke, ki se v poročilu Računskega sodišča danes zgolj potrjujejo. Za moj okus sicer precej neuspešno, kajti ministrovo zagovarjanje sem dojel izključno kot prosti spis, prežet z moralistično vsebino, enako kot sedaj počne v odzivih na poročilo Računskega sodišča. Pa ne samo on. Celotna vlada se trudi zakriti, prikriti, odvrniti pozornost, zloščiti svojo podobo. Spomnimo se, da je s komunikacijskim obratom, piar spinom, da bomo vsi razumeli, Počivalšek skušal relativizirati očitke revizorjev, se oprati odgovornosti krivde, češ, saj v poročilu ni nič obremenilnega. Pa mu je uspelo? Še zdaleč ne. Morda je res zgolj izvrševalec, sicer zelo dvomim, prej bi rekel, da je bil polmarioneta, ampak zato nič manj odgovoren, odgovoren objektivno in subjektivno, odgovoren za nepregledne, negospodarne in za izbrance dobičkonosne postopke naročanja in nakupe zaščitne ter medicinske opreme. Odgovoren objektivno in subjektivno za zavestno prikrivanje dejstev, laganje, za mrcvarjenje resnice, zavajanje javnosti, neetično klientelistično ravnanje. Sedaj je večina vseh sumov, indicev in razkrito osebno vpletanje v postopke nakupov opreme z javnimi sredstvi potrjena dokazano. In iz tega sledi, da je ne samo on, pač pa celotna vlada najmanj politično odgovorna. Ali ji bo dokazana, vsaj kateremu od akterjev, še kakšna druga odgovornost, denimo kazenska, s tem se ukvarjajo drugi. Glede na videno in prebrano, je to nujno. Upam le, da bodo pristojni organi, ki jim je Računsko sodišče zaradi sumov kaznivih dejanj predalo 13 pogodb, ob vseh kadrovskih obglavljanjih svoje delo resnično lahko opravili neovirano brez pritiskov in poskusov vplivanja, brez nenadnih novih menjav. Ja, veliko besed in trditev iz interpelacije bi lahko uporabili danes in jih tudi bomo. Seveda z ugotovitvami in dokazi, ki jih je zbralo ne le Računsko sodišče, ampak tudi ostali organi.

Že pred letom dni smo trdili, da so bili postopki nabave zaščitne in medicinske opreme nepregledni, neučinkoviti, da so obstajali sumi korupcije in da se ni vedelo, kdo pravzaprav odloča. Poglejmo, kaj pravi poročilo, navajam: »Računsko sodišče je ocenilo, da Vlada, Ministrstvo za zdravje, Ministrstvo za gospodarstvo, Ministrstvo za obrambo in Zavod, vsako v okviru svojih pristojnosti, niso bili učinkovito organizirani pri javnem naročanju in nabavah nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. Postopki javnega naročanja zato niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov zaščitne medicinske opreme. Postopki pa so bili v nekaterih primerih izvedeni tudi v neskladju s predpisi in drugimi akti.« Konec navedka. Če to prevedemo, vsaj zadnji stavek, ravnali so nezakonito. Nismo presenečeni.

V javnosti so ves čas odzvanjala opozorila, da gre veliko stvari narobe. Spomnimo se mask za splošno populacijo, ki jih je uvozil Kmezad − TMT. Aneks je vlada sklenila tudi potem, ko ni bilo več panike, saj so letala že preletala Slovenijo. Kljub temu je družba dobila skoraj 14 milijonov evrov za maske za splošno populacijo. Spomnimo se mask z gumicami podjetja Korez − Sorting Group, ki zdaj ležijo v skladiščih. Spomnimo se Acrona, ki je uvozil največ zaščitne opreme in spomnimo se družbe genEplanet, ki je za državo uvozila neuporabne predihovalnike. Naj spomnim, kako dobre golfe smo kupili. Tako dobre golfe, da je bilo na dan razglasitve drugega vala epidemije 19. oktobra od 148 nabavljenih ventilatorjev najmanj 110 neprimernih za zdravljenje bolnikov. Tri četrtine nakupa je bilo neuporabnega. Toliko o reševanju življenj.

Večina omenjenih družb se dotlej nikoli ni pojavljala med dobavitelji zaščitne ali medicinske opreme, je pa večina teh družb imela znance v Vladi ali blizu nje. Še več. Računsko sodišče je ugotovilo, da so različne osebe, ki niso bile zaposlene na Zavodu, v več primerih nabav dajale direktorju Zavoda in drugim vodilnim uslužbencem, navajam, »konkretna navodila o tem s katerim ponudnikom in pod kakšnim pogoji naj zavod sklene pogodbo oziroma so bili celotni postopki pridobivanja in obravnave ponudb izvedeni s strani tretjih oseb«. Konec navedka. Je to učinkovito, nepristransko ali celo transparentno? Vprašanje je seveda retorično. In mi se moramo danes ukvarjati z vnovično obravnavo tega poročila, ker je Vlada reševala življenja. Vlada je s pomočjo ministrov, poslancev, nekdanjih politikov, seveda z blagoslovom Janeza Janše, vzpostavila skrajno nepregleden sistem in na delu od doma pustila cele ekipe ljudi, ki so znali in zmogli nabavljati opremo. Ampak oni so vedeli nekaj več, predvsem so vedeli, kdo je zanesljiv prodajalec in kaj dejansko lahko pričakujemo. Vlada pa je na drugi strani vedela, da lahko neformalne skupine izbranih posameznikov, ki jih skrbno izbere politika, naredijo več. Seveda za prava, naša podjetja. Pristojnosti ste selili, jih nato še bolj razpršili, malo se je pisalo, še več klicalo, povišani toni, navodila, drama, naglica, sklicevanje na neprave podatke, lažne številke po načelu: vsi za vse zaslužni, nihče za nič odgovoren ali − bog ne daj! celo kriv. Kaj drugega kot nepreglednost je ta vaš razvejani sistem, vaš trikotnik: obrambno ministrstvo, gospodarsko ministrstvo, zavod. Je ta sistem kaj drugega, kot vnaprej načrtovani manever pranja rok, če jih bo treba prati? Kaj drugega kot nepreglednost so elektronska sporočila državne sekretarke, soproge in še koga ali pa telefonski klici nekaterih politično odpisanih. In zakaj vam je to ustrezalo? Vi že veste, zakaj. Mi zgolj sklepamo. Namreč, da ste v zavetju te nepreglednosti lahko nemoteno zadeve prikrivali.

Naj malo osvežim spomin. Spomin na 18. marec lani, ko minister Počivalšek pokliče direktorja javnega zavoda in mu naroči, v dveh urah, treh urah bo imel bančno garancijo za tega Bitenca. Bitenc pa bo moral posel dobiti, vi pa plačajte zdaj. Samo dan prej je Jelka Godec, takrat še poslanka, pisala na Zavod, MGRT in Ministrstvo za zdravje, da je neformalna strokovna skupina pozitivno ocenila pet predihovalnikov. Sicer pozneje ni bil kupljen nobeden od teh, ki jih je požegnala gospa Godec. Kupljen je bil šesti, za katerega je dal v vsega sedmih minutah oceno nekdo povsem tretji. Že 16. marca pa nekdanji politik, torej fizična oseba, po navodilih predsednika vlade, tako vsaj sam trdi, grozi z izgubo službe. Skladno s temi grožnjami Zavod sklene pogodbo z družbo Dobnik trade, edino družbo, ki je dobila avans za nekaj drugega kot za predihovalnike. Vse to, kar sem opisal, in še več tega smo vedeli že pred letom dni. Danes vemo še neprimerno več. In kaj se je zgodilo? Nič. Pa čeprav je vsaj dvema, torej ministru Počivalšku in državni sekretarki v kabinetu predsednika vlade Godčevi, politična odgovornost za nedopustno poseganje v javni sistem in posredovanje za zasebna podjetja nedvoumno dokazana. A zgodilo se ni nič. In to so samo trije, po mojem mnenju in prepričanju ne tako osamljeni, primeri. Več posameznikov in podjetij je na račun korone izdatno zaslužilo. Vlada na čelu z Janezom Janšo, Zdravkom Počivalškom, Matejem Toninom in drugimi je to plenjenje davkoplačevalskega denarja ne le omogočila, ampak ga je celo spodbujala. Danes bomo obravnavali prvi celostni dokument, ki je do popolnosti razkril hobotnico tako imenovanih nabav zaščitne in medicinske opreme. Pa ni šlo le za nabave. Dejansko je šlo za marsikaj več. Vem, kaj bomo poslušali v vaših zagovorih. Ponavljali boste že znane in zlajnane fraze, kot so prazna skladišča, puška v koruzi. Poslušali bomo tudi to, da je predsednik Računskega sodišča neprimeren za podajanje ugotovitev. Kar pa je najbolj sprevrženo, spet boste ponavljali mantre o reševanju življenj. Seveda vso to vašo trhlo in neprepričljivo obrambo zanikajo empirične ugotovitve, številke, denarni tokovi, elektronska pošta. Medtem ko ste vi domnevno reševali življenje, je v razne žepe prijateljev in znancev poniknilo več deset milijonov našega davkoplačevalskega denarja, denarja ljudi. Medtem ko ste vi domnevno reševali življenja, je zaradi vaših nabav po domače in za domače in zaradi vaše zanemarjene skrbi za ranljive umrlo več kot štiri tisoč ljudi. In po vsem tem imate odgovorni še obraz in vest hvaliti se, kako ste zagotovili tisoč dodatnih novih postelj v domovih za starejše občane, kako ljudem finančno pomagate, kako ste poskrbeli za cepiva, teste, nagrajevanje v zdravstvu. Tolažite se, da odlično opravljate del. Slaba tolažba. Resnica je drugačna: da ste ustvarili odlične razmere za vam bližnje ljudi in podjetja. Saj veste, vse se vrača, vse se plača. In še to. Zdaj je nedvomno, da vlada in njena koalicijska manjšina opravljata le še posle za lastne interese in koristi – za ljudi pač ne.

Hvala lepa.

Predlog priporočila je 31. marca 2021 kot matično delovno telo obravnaval Odbor za gospodarstvo. Ker po končani razpravi odbor ni sprejel točk predloga priporočila, je predsednica odbora ugotovila, da je obravnava predloga priporočila na seji delovnega telesa končana.

Za predstavitev priporočila odbora dajem besedo predsednici Mateji Udovč.

Spoštovani!

Odbor za gospodarstvo je na 31. nujni seji 31. 3. 2021 kot matično delovno telo obravnaval predlog priporočila Vlade Republike Slovenije v zvezi z ugotovitvami revizijskega poročila Učinkovitost nabav zaščitne in medicinske opreme za obvladovanje širjenja virusa SARS-CoV-2, ki ga je Državnemu zboru predložila skupina poslank in poslancev.

Na seji odbora so sodelovali predstavnice in predstavniki Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo, Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve ter Zakonodajno-pravna služba.

V uvodni obrazložitvi je predstavnik predlagatelja predstavil ključne ugotovitve revizijskega poročila ter razloge za vložitev predloga priporočila v obravnavo Državnemu zboru. Pri tem je poudaril, da postopki javnega naročanja niso bili izvedeni v skladu z načeli transparentnosti, učinkovitosti in enakopravne obravnave ponudnikov, v nekaterih primerih pa so celo potekali v neskladju s predpisi in drugimi akti.

Predstavnica Zakonodajno-pravne službe je v dopolnilni obrazložitvi pisnega mnenja glede 3. točke opozorila, da je pregon storilca kaznivih dejanj v izključni pristojnost državnih tožilcev, ki so samostojni, zato vlada pri pregonu nima pristojnosti. V zvezi s 6. točko je opozorila, da ne gre za ukrepa za delo vlade, ki sta lahko predmet priporočila. Poleg tega poziv predsedniku vlade oziroma ministrom k odstopu ni v pristojnosti Državnega zbora.

Državni sekretar z MGRT Simon Zajc je predstavil pisno mnenje Vlade ter pri tem poudaril, da je bil v času nabav opreme največji problem neuporabljivost obstoječih predpisov in strateških oziroma izvedbenih dokumentov za izvedbo ocene potreb in nabav nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. Ob tem je spomnil, da je vlada z delom pričela v situaciji, ko je bila sistemska ureditev neustrezna in zaloge prazne, a je kljub temu uspela dobaviti zadostno količino ustrezne nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme. Poudaril je, da iz revizijskega poročila ne izhaja očitek glede oškodovanja javnih sredstev ali zaključek o neuporabni opremi. Glede vsebine predloga priporočila je podrobno predstavil razloge, zaradi katerih Vlada meni, da so točke predloga priporočila nepotrebne, nesmiselne oziroma neutemeljene.

V nadaljevanju je vršilec dolžnosti direktorja Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve poudaril, da je bilo sodelovanje Zavoda z Računskim sodiščem v času izvajanja revizije dobro.

V razpravi so nekateri člani izrazili mnenje, da kaotična situacija in težave v dobavnih verigah blaga ne bi smele biti izgovor za zameglitev preglednosti, razpršitev pristojnosti in izpeljavo neustreznih, netransparentnih in neučinkovitih postopkov nabave opreme. Razpravljavci so pozvali k iskanju dokazov, dokazovanju in spremljanju odgovornosti za storjene napake tudi z vidika kršitev zakonodaje in oškodovanja javnih sredstev. Ob tem so poudarili potrebo po sprejetju priporočil za ukrepe, ki bodo v prihodnje preprečili ponavljanje tovrstnih napak. Po drugi strani je bilo v razpravi izpostavljeno, da ugotovitve revizijskega poročila temeljijo na kriterijih za ugotavljanje učinkovitosti, ki so bolj pravne kot ekonomske narave. Izraženo je bilo tudi mnenje, da vlada v takratnih okoliščinah ni mogla ravnati optimalno, saj je bila soočena s kaotičnim stanjem na svetovnem trgu opreme in ni razpolagala s potrebnimi informacijami ter uporabnimi strateškimi oziroma izvedbenimi dokumenti za izvedbo postopkov. V teh razmerah zato postopki niso bili izvedeni optimalno učinkovito. Izraženo je bilo tudi mnenje, da so priporočila Računskega sodišča za ukrepanje precej nedoločna in da je ukrepanje v veliki meri prepuščeno revidirancem. V razpravi je bilo opozorjeno, da je omenjena situacija razkrila šibke točke upravljanja države v obdobju krize, obenem pa je bil podan tudi predlog za izboljšanje kriznega upravljanja države v prihodnosti.

Odbor je na podlagi Poslovnika Državnega zbora glasoval o vseh delih predloga priporočila in jih ni sprejel. Hvala lepa.

Hvala lepa.

Za obrazložitev mnenja Vlade dajem besedo Simonu Zajcu, državnemu sekretarju na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.

Hvala, gospod predsednik za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, dober dan!

Uvodoma Vlada izpostavlja, da priporočila, ki sicer na odboru niso bila izglasovana, ne odražajo dejanskega stanja, pri čemer so bila nekatera priporočila celo nesmiselna oziroma nepotrebna. Posamezno priporočilo oziroma njegova obrazložitev namreč spregleda bistvo revizijskega poročila Računskega sodišča. Predmet revizije je ravnanje Vlade Republike Slovenije, Ministrstva za zdravje, Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstva za obrambo in Zavoda Republike Slovenije za blagovne rezerve v obdobju od 1. 1. 2020 do izdaje osnutka revizijskega poročil, to je do 30. 12. 2020. To vključuje tako ravnanje prejšnje 13. vlade, kot tudi aktualne vlade Republike Slovenije ter vseh prej omenjenih institucij. Ena izmed ključnih ugotovitev Računskega sodišča je, citiram: »Urgentne nabave nujno potrebne zaščitne in medicinske opreme so se izvajale v okviru oblikovanja blagovnih rezerv oziroma nadomeščanja že uporabljene opreme v blagovnih rezervah. Tukaj se je izkazalo, da postopki, določeni v zakonu o blagovnih rezervah in drugih obstoječih predpisih oziroma strateških ali izvedbenih dokumentih, niso bili določeni tako, da bi bili uporabljivi za učinkovito ocenjevanje potreb po opremi, ki naj se v izrednih okoliščinah nabavi in nemudoma razdeli relevantnim uporabnikom. Obstoječe podlage niso omogočale učinkovitega ravnanja revidirancev pri izvajanju ocenjevanja potreb, saj ni bilo vnaprej jasno, kdo je pristojen za določitev vrste in kakovosti opreme, ki jo je treba dodatno nabaviti za določene relevantne uporabnike, kdo in kako naj zbira podatke o zalogah opreme ter kdo in kako naj ocenjuje količinske potrebe po določenih vrstah opreme. Prav tako ni bilo vnaprej povsem jasno, kdo določi metodologijo za določanje potrebnih količin opreme, ki jih je treba dodatno nabaviti. Ampak ne glede na navedeno slabost sistemske ureditve, so se nekateri revidiranci aktivirali.« Konec citata.

Iz navedenega izhaja, da je primarni problem pri samih nabavah zaščitne in medicinske opreme v uporabljivosti takrat obstoječih predpisov, ki sploh niso omogočili učinkovitega izvajanja ocenjevanja potreb zaščitne in medicinske opreme. Tako ni bilo jasno, kako in kdo spremlja stanje zalog ter kaj in koliko naj se nabavi. Posledično tudi posamezni deležnik ni mogel biti vnaprej učinkovito pripravljen na aktiviranje. Treba je upoštevati, da je bila aktualna vlada Republike Slovenije ustanovljena šele 13. marca, torej v času, ko je bil koronavirus v polnem razmahu po vsem svetu in so tako že samo zaradi tega dejstva vladale izredne razmere, torej neodvisno od neustrezne sistemske ureditve. Poleg tega je treba tudi upoštevati, da je v času do nastopa aktualne vlade Republike Slovenije prejšnja vlada izvedla zanemarljivo število dobav in ni poskušala sanirati neustrezne sistemske ureditve. Računsko sodišče še navaja, citiram: »Ministrstvo za zdravje je v tridnevnem obdobju od 11. 3. 2020 do 14. 3. 2020 sklenilo eno pogodbo za dobavo mask, ki ni bila realizirana. Poleg tega pa je izdalo še osem naročilnic za dobavo zaščitne opreme in dveh ventilatorjev. Vendar Ministrstvo za zdravje postopkov javnega naročanja ni izvajalo povsem učinkovito, saj z dobavitelji ni v vseh primerih sklenilo pogodb in ni uporabilo postopkov v skladu s predpisi s področja javnega naročanja. Poleg tega pa je plačalo avans brez zavarovanja, pri nekaterih naročilih pa je tvegalo, da bo nabavljena oprema tehnično neustrezna.« Konec citata.

Tako je potem aktualna vlada Republike Slovenije poleg izrednih razmer in neustrezne sistemske ureditve svoje delo morala začeti v okoliščinah praznih zalog. Vlada izpostavlja, da je treba upoštevati, da je tudi Računsko sodišče kot pozitivno izpostavilo, da so se nekateri revidiranci aktivirali. Tako se je na primer aktiviralo tudi Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, ki je nudilo svojo pomoč. Kot izpostavlja Računsko sodišče, je bilo od 14. 3. 2020 do 1. 6. 2020 sklenjenih 64 pogodb. Navedeno nedvomno predstavlja učinkovito ravnanje, saj je bilo tako omogočeno, da blagovne rezerve niso bile več prazne in da je bila dobavljena ustrezna zaščitna in medicinska oprema, in to v zadostnih količinah.

Glede na navedeno ne držijo pavšalni očitki, da naj bi bila beseda »neučinkovito« temeljno sporočilo Računskega poročila. Na to niti ni mogoče sklepati iz selektivno zbranih delnih prepisov posameznih odstavkov tega poročila, ki ga podajajo predlagatelji izredne seje.

Dovolite mi, da se na kratko dotaknem še posameznih priporočil, ki so bila predlagana na odboru, a ne izglasovana, ker se mi zdi vseeno potrebno. Priporočilo številka 1 v zvezi s takojšnjim ukrepanjem v skladu s priporočili in popravljalnimi ukrepi Računskega sodišča, ki izhajajo iz revizijskega poročila, je nepotrebno. Računsko sodišče je namreč že v okviru 5. točke poročila posameznim revidirancem določilo rok 90 dni, v katerem bosta revidiranca Računskemu sodišču tudi predložila odzivno poročilo. Revidiranci, katerim je Računsko sodišče podalo priporočila, pa že preučujejo posamezna priporočila Računskega sodišča in tudi ukrepajo. Priporočilo številka 2 je bilo prav tako nepotrebno, saj se je nanašalo na popravljalni ukrep številka 1, ki ga je Računsko sodišče že določilo Vladi, ki mora popravljalni ukrep realizirati v sodelovanju z ministrstvi za zdravje, za gospodarski razvoj in tehnologijo in za obrambo v roku 90 dni od prejema revizijskega poročila.

Posamezni resorju preučujejo priporočila, ki spadajo v njihov resor in pripravljajo ukrepe. V zvezi s prvim in drugim priporočilom bi izpostavil, da je treba upoštevati dejstvo, da gre za dolgosežni sistemski problem, kjer je treba primarno zagotoviti ustrezne spremembe predpisov in dokumentov načrtovanja in izvajanja, zaradi česar sama izvedba vseh priporočil parcialno, brez upoštevanja morebitnih ustreznih sistemskih sprememb, ni smiselna oziroma ni mogoča. Lahko pa povem, da so Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo, Ministrstvo za obrambo in Zavod Republike Slovenije za blagovne rezerve že sprejeli nekatere popravljalne ukrepe oziroma upoštevali priporočila, ki se nanašajo na posamezni resor. Tudi Ministrstvo za zdravje je že tekom revizije podrobneje določilo postopke ugotavljanja zalog in ocenjevanja potreb za področje zdravstva v načrtu dejavnosti Ministrstva za zdravje 2020.

Po mnenju Vlade je bilo tudi 3. priporočilo nepotrebno. Direktiva 2014/24/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja o javnem naročanju in razveljavitvi Direktive 2004/18/ES in tudi nacionalni zakon o javnem naročanju namreč določata tudi načine postopkov javnega naročanja ter ravnanja naročnikov v primerih nabav v izrednih okoliščinah. Vlada v primerih, ko so izpolnjeni pogoji za izvedbo naročila v tako imenovanih izrednih okoliščinah, postopek naročila izvaja skladno z določbami Zakona o javnem naročanju, in sicer praviloma za uporabo točke č) prvega odstavka 46. člena oziroma 8. točke 27. člena, ki govori o javnem naročilu opreme, tehnike ter druga javna naročila za zagotovitev osnovnih pogojev za preživetje oziroma življenje ali takojšnjo preprečitev nastanka neposredno grozeče škode ob naravni ali drugi nesreči.

Dodatno je za lažje razumevanje treba pojasniti, da se v rednem običajnem poslovanju javni naročniki večinoma poslužujejo odprtega postopka javnega naročanja v okviru katerega minimalni rok za prejem ponudb, skladno z drugim odstavkom 40. člena ZJN-3, praviloma znaša 35 dni od dneva, ko je bilo v objavo poslano obvestilo o javnem naročilu. Temu pa je treba dodati še čas, potreben za sprejem odločitve o oddaji naročila. To pomeni, da od same objave do odločitve mine minimalno 40 dni ali več brez upoštevanja morebitnih revizijskih zahtevkov. Ob upoštevanju tržnih okoliščin v času prve epidemije ter stanju zalog medicinske in zaščitne opreme, kakršnega je pustila prejšnja vlada, aktualna vlada zaradi zagotavljanja pravice do zdravstvenega varstva iz 51. člena Republike Slovenije ni mogla postopkov voditi kot v času običajnih razmer, temveč se je nujno morala poslužiti izjeme iz 46. člena ZJN-3, ki je omogočila hitrejšo in učinkovitejšo reagiranje na razmere na trgu.

Tega načina se je sicer poslužila tudi prejšnja vlada s sklepom z dne 11. 3., ko je Ministrstvu za zdravje naročila izvedbo postopkov po prej navedenem členu. Vlada Republike Slovenije tudi opozarja, da revizijsko poročilo niti v eni besedi ne naslavlja ali ugotavlja kakršnihkoli korupcijskih tveganj, okoriščanj. V celotnem besedilu revizijskega poročila se besedi korupcija ali okoriščanje ne pojavljata. Tako je očitno, da 3. priporočilo sploh ni v povezavi z ugotovitvami tega poročila. V zvezi s 4. priporočilom, ki je bilo ne samo nepotrebno, ampak tudi nesmiselno, saj vsi revidiranci v največji meri sodelujejo z vsemi organi nadzora, velja opozoriti slednje, na kar je opozorila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora: pregon storilcev kaznivih dejanj je v skladu z Ustavo, Zakonom o Državnem tožilstvu in Zakonom o kazenskem postopku v izključni pristojnosti državnih tožilcev, ki so samostojni pri vodenju pregona, Vlada pa pri pregonu nima nobenih pristojnosti.

Dodatno poudarjam, da revizijsko poročilo ne omenja kakršnegakoli nesodelovanja kateregakoli funkcionarja ali javnega uslužbenca, niti nima pristojnosti ugotavljati kakršnekoli odgovornosti. Odgovornost posameznikov presojajo druge institucije, pri tem pa morajo v okviru tistih postopkov organi tudi upoštevati ustavno zagotovljena načela.

Bistveni očitek Računskega sodišča niso nepregledne normativne podlage, sprejete v času izrednih razmer, temveč obstoječa trajna sistemska neustreznost, za kar pa nikakor ni odgovorna aktualna vlada. Priporočilo številka 6 je bilo po mnenju Vlade popolnoma nesmiselno. Že sama Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora je prvotno opozorila, da navedeno priporočilo ne vsebuje ukrepov za delo Vlade, predmet priporočil pa so namreč lahko samo ukrepi za delo Vlade. Iz revizijskega poročila niti ne izhaja kakršenkoli očitek o smeri oškodovanja javnih sredstev, poleg tega pa tudi ne izhaja zaključek o neuporabni opremi. Hvala za pozornost.